13.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/14

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (2) določa mejne vrednosti za aflatoksin B1 in skupno vsebnost aflatoksinov (aflatoksin B1 + G1 + B2 + G2) v izboru živil.

(2)

Spremeniti je treba mejne vrednosti za aflatoksine v suhih figah in tako upoštevati razvoj Codex Alimentarius, nove informacije o obsegu, v katerem se lahko z upoštevanjem dobre prakse prepreči prisotnost aflatoksinov, ter nove znanstvene informacije o razlikah za zdravstveno tveganje med različnimi hipotetičnimi mejnimi vrednostmi za aflatoksin B1 in skupno vrednost aflatoksinov v različnih živilih.

(3)

Delovna skupina za Codex Alimentarius je določila skupno vsebnost aflatoksinov v suhih figah „za neposredno uživanje“ (3) v višini 10 μg/kg. Mejna vrednost je bila osnovana na oceni, ki jo je pripravil Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive v živilih (JECFA) na svojem oseminšestdesetem srečanju o učinkih izpostavljenosti in zdravstvenem tveganju zaradi različnih hipotetičnih mejnih vrednosti aflatoksinov za mandeljne, brazilske oreške, lešnike, pistacije in suhe fige (4). Odbor je glede suhih fig ugotovil, da ne glede na to, katero hipotetično mejno vrednost bi uporabil, ne bi bilo znatnega učinka na splošno izpostavljenost aflatoksinom s hrano. Dokazano je bilo, da bi se z upoštevanjem dobre prakse lahko dosegla skupna vsebnost aflatoksinov v višini 10 μg/kg.

(4)

Delovna skupina za Codex Alimentarius je določila samo mejno vrednost za skupno vsebnost aflatoksinov, ker je opazila velika odstopanja v razmerju med aflatoksinom B1 in skupno vsebnostjo aflatoksinov, ki so jih povzročili različni dejavniki (letina, raznolikost, vreme). Ker pa je aflatoksin B1 najbolj rakotvoren, je bila v zakonodaji EU poleg vrednosti za skupno vsebnost aflatoksinov določena ločena nižja mejna vrednost za aflatoksin B1. Skupna vsebnost aflatoksinov je vsota aflatoksinov B1, B2, G1 in G2. Zato je primerno, da mejna vrednost, določena za aflatoksin B1, ustreza vrednosti za skupno vsebnost aflatoksinov. Vrednost, ki ustreza vrednosti aflatoksina B1, je bila določena s pomočjo podatkov o prisotnosti aflatoksinov v suhih figah, zbranih od leta 2005. Iz tega izračuna je razvidno, da je razmerje med vsebnostjo aflatoksina B1 in skupno vsebnostjo aflatoksinov v povprečju 0,6 in se razlikuje od predhodnih predvidevanj, po katerih naj bi bila koncentracija aflatoksina B1 povprečno okrog 50 % skupne vsebnosti aflatoksinov.

(5)

Rezultati zgoraj navedene ocene JECFA o učinku izpostavljenosti različnim mejnim vrednostim v suhih figah so bili potrjeni s posodobljeno oceno izpostavljenosti (5), ki jo je pripravila Enota za spremljanje živil in kemikalij pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA). Ta je za različne scenarije izpostavljenosti ocenila povečanje izpostavljenosti aflatoksinom s hrano, in sicer med 0,15 in 0,26 % za mejno vrednost skupne vsebnosti aflatoksinov v suhih figah v višini 10 μg/kg v primerjavi s 4 μg/kg. Glede na predhodne ocene EFSA o tem vprašanju (6) se lahko sklene, da takšno povečanje ne bi negativno vplivalo na javno zdravje. Zato je primerno zamenjati trenutno veljavno mejno vrednost v Uniji z mejno vrednostjo iz Codex Alimentariusa za skupno vsebnost aflatoksinov v suhih figah in ustrezno mejno vrednost za aflatoksin B1 ter ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 1881/2006.

(6)

Ker delovna skupina za Codex Alimentarius ni določila mejne vrednosti za skupno vsebnost aflatoksinov v figah, ki niso fige „za neposredno uživanje“, je ustrezno ohraniti obstoječo mejno vrednost Unije za skupno vsebnost aflatoksinov v teh figah in prilagoditi samo vrednost aflatoksina B1 v teh figah in tako upoštevati novejše podatke o razmerju med vsebnostjo aflatoksina B1 in skupno vsebnostjo aflatoksinov v suhih figah.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –