1.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 305/6

UREDBA (EU) št. 1011/2012 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 17. oktobra 2012

o statistiki imetij vrednostnih papirjev

(ECB/2012/24)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ESR 95) (1) ter zlasti Priloge A k Uredbi,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (2) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (3),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (4),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) (5),

ob upoštevanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (6),

ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (7),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za izpolnjevanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in za spremljanje finančnih trgov in finančnih dejavnosti v euroobmočju mora Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbirati visoko kakovostne statistične informacije po posameznih vrednostnih papirjih v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih imajo institucionalni sektorji v euroobmočju, in vrednostnimi papirji, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja in jih imajo institucionalni sektorji zunaj euroobmočja.

(2)

Za prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij, stabilnosti finančnega sistema in analizi transmisijskega mehanizma denarne politike mora ECB zbirati informacije po posameznih vrednostnih papirjih od bančnih skupin o njihovih imetjih vrednostnih papirjev.

(3)

Namen podatkov, ki jih je treba zbrati, je ECB zagotoviti celovite statistične informacije o izpostavljenosti posebnim razredom vrednostnih papirjev za gospodarske sektorje in posamezne bančne skupine v državah članicah euroobmočja in o povezavah med gospodarskimi sektorji imetnikov in izdajateljev vrednostnih papirjev ter o trgu vrednostnih papirjev, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja. Pomembnost razpolaganja s točnimi informacijami o izpostavljenosti gospodarskih sektorjev in bančnih skupin posebnim razredom vrednostnih papirjev na zelo neagregirani ravni je postala očitna v času finančne krize, saj tveganj za finančno stabilnost zaradi mehanizmov širjenja negativnih vplivov na ravni posameznih finančnih institucij, ki jih generirajo posebni razredi vrednostnih papirjev, ni bilo mogoče pravilno ugotoviti iz agregiranih podatkov. Pravočasne informacije o imetjih vrednostnih papirjev na ravni posameznih vrednostnih papirjev bodo ECB tudi omogočile spremljanje prenosa tveganj s finančnih trgov na realno gospodarstvo.

(4)

Poleg tega bodo te statistične informacije zagotovile podporo ECB pri analiziranju gibanj na finančnem trgu ter pri spremljanju sprememb v portfeljih vrednostnih papirjev gospodarskih sektorjev in povezav med finančnimi posredniki in nefinančnimi vlagatelji.

(5)

Glede na medsebojno povezanost med denarno politiko in stabilnostjo finančnega sistema mora zbiranje statističnih informacij po posameznih vrednostnih papirjih v zvezi s stanji imetij vrednostnih papirjev in finančnimi transakcijami ter za izpeljavo transakcij iz stanj zadostiti tudi rednim in priložnostnim analitičnim potrebam, da se ECB zagotovi podpora pri opravljanju denarnih in finančnih analiz, in za prispevek ESCB k stabilnosti finančnega sistema. Te statistične informacije bodo omogočile, da se informacije o vrednostnih papirjih, ki jih imajo institucionalni sektorji, združijo z informacijami o posameznih izdajateljih po svetu, kar zagotavlja pomembno orodje za spremljanje nastanka in razvoja finančnih neravnovesij.

(6)

ECB je treba tudi omogočiti, da zagotavlja analitično in statistično podporo Evropskemu odboru za sistemska tveganja v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (8).

(7)

Iz tega razloga bi moral Svet ECB določiti poročevalske bančne skupine za namen zbiranja podatkov po tej uredbi, pri čemer bi upošteval velikost konsolidirane bilance stanja vsake skupine v primerjavi s sredstvi konsolidirane bilance stanja vseh bančnih skupin v Evropski uniji, pomembnost dejavnosti skupine v določenem delu bančnega poslovanja in relevantnost skupine za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju in/ali posameznih državah članicah.

(8)

Uporabiti bi se morali standardi za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, kot so določeni v členu 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98.

(9)

Zahteve za poročanje po tej uredbi, vključno z odstopanji od teh zahtev, ne posegajo v zahteve za poročanje, ki so določene v drugih pravnih aktih in instrumentih ECB, ki lahko vsaj deloma zajemajo tudi poročanje statističnih informacij o imetjih vrednostnih papirjev po posameznih vrednostnih papirjih.

(10)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah. Ta postopek mora omogočati upoštevanje stališč Odbora ESCB za statistiko –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

zbiranje podatkov »po posameznih vrednostnih papirjih« pomeni zbiranje podatkov, razčlenjenih po posameznih vrednostnih papirjih;

2.

»stanje« pomeni vrednost stanja vrednostnih papirjev, katerih vrste so naštete v odstavku 15 in ki jih ima v lasti ali v skrbništvu dejanska poročevalska enota ob koncu referenčnega obdobja, kot je nadalje opredeljeno v delu 4 Priloge II;

3.

»nadrejena kreditna institucija«, »nadrejeni finančni holding«, »podrejena družba« in »podružnica« imajo enak pomen, kot je opredeljeno v členu 4 Direktive 2006/48/ES;

4.

»bančna skupina« pomeni (a) nadrejeno kreditno institucijo in vse njene finančne podrejene družbe in podružnice razen zavarovalnih družb, ki so prejele uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS (9) ali členom 4 Direktive 2002/837ES (10); ali (b) nadrejeni finančni holding in vse njegove finančne podrejene družbe in podružnice razen zavarovalnih družb, ki so prejele uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/2397EGS ali členom 4 Direktive 2002/83/ES, pod pogojem, da je v obeh primerih nadrejena družba vodja bančne skupine. Subjekt brez podrejenih družb predstavlja lastno skupino, pod pogojem, da ta subjekt ni sam podružnica;

5.

»rezident« ima enak pomen, kot je opredeljen v členu 1(4) Uredbe (ES) št. 2533/98;

6.

»denarna finančna institucija« (MFI), »kreditna institucija« in »sklad denarnega trga« (SDT) imajo enak pomen, kot je opredeljeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Sektor MFI zajema kreditne institucije in SDT;

7.

»investicijski sklad« ima enak pomen, kot je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8);

8.

»družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev« (DPFS), ima enak pomen, kot je opredeljen v členu 1(1) Uredbe (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30);

9.

»skrbnik« pomeni subjekt, ki pripada sektorju »finančnih družb« (S.12 (11)) in izvaja hrambo in upravljanje finančnih instrumentov za račun strank, vključno s skrbništvom in sorodnimi storitvami, kot je upravljanje gotovine/zavarovanja, kakor je določeno v točki (1) oddelka B Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;

10.

»vodja bančne skupine« pomeni nadrejeno družbo bančne skupine, pod pogojem, da je bodisi nadrejena kreditna institucija EU bodisi nadrejeni finančni holding EU, kot je opredeljeno v členu 4 Direktive 2006/48/ES in implementirano v državah članicah Unije, s tem da se beseda »EU« nadomesti z besedo »euroobmočje«, besedna zveza »država članica« pa se nadomesti z besedilom »država članica euroobmočja«;

11.

»vodja poročevalske skupine« pomeni vodjo bančne skupine, ki jo Svet ECB določi kot poročevalsko skupino po členu 2(4);

12.

»vlagatelj« pomeni kateri koli subjekt ali osebo, ki ima v lasti finančne instrumente;

13.

»vrednostni papirji v skrbništvu« pomenijo vrednostne papirje, ki jih imajo in z njimi upravljajo skrbniki v imenu vlagateljev;

14.

»zadevna NCB« pomeni NCB države članice euroobmočja, katere rezident je poročevalska enota;

15.

»vrednostni papirji« pomenijo naslednje vrste vrednostnih papirjev:

(a)

»dolžniški vrednostni papirji« (F.3);

(b)

»delnice, ki kotirajo na borzi« (F.511);

(c)

»delnice ali enote investicijskih skladov« (F.52);

16.

»imetja vrednostnih papirjev« pomenijo ekonomsko lastništvo vrednostnih papirjev, katerih vrste so naštete v odstavku 15;

17.

»koda ISIN« pomeni mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja, dodeljeno vrednostnim papirjem, ki je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov in enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev (kot je opredeljena s standardom ISO 6166).

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo rezidenčne MFI, investicijski skladi, DPFS, skrbniki in vodje bančnih skupin, ki jih Svet ECB določi kot poročevalske skupine po odstavku 4 in so uradno obveščeni o njihovih obveznostih poročanja po odstavku 5 (v nadaljnjem besedilu skupaj »dejanske poročevalske enote« in posamično »dejanska poročevalska enota«).

2.   Če SDT, investicijski sklad ali DPFS ni pravna oseba po svojem nacionalnem pravu, so za poročanje informacij, ki se zahtevajo po tej uredbi, odgovorne osebe, ki so pravno upravičene zastopati te subjekte, v primeru odsotnosti formaliziranega zastopanja pa osebe, ki so po veljavnem nacionalnem pravu odgovorne za njihova ravnanja.

3.   Za dejanske poročevalske enote veljajo vse zahteve za poročanje, razen če se uporablja katero koli odstopanje, odobreno po členu 4.

4.   Svet ECB se lahko odloči, da je bančna skupina poročevalska skupina, če ima sredstva konsolidirane bilance stanja v skladu z naslovom 5, poglavjem 4, oddelkom 1 Direktive 2006/48/ES:

(a)

višja od 0,5 % skupnih sredstev konsolidirane bilance stanja bančnih skupin v Uniji (v nadaljnjem besedilu: prag 0,5 %), glede na najnovejše podatke, ki so na voljo ECB, to je;

(i)

podatke, ki se nanašajo na konec decembra v koledarskem letu pred uradno obvestitvijo po odstavku 5; ali

(ii)

če podatki pod (i) niso na voljo, podatke, ki se nanašajo na konec decembra predhodnega leta; ali

(b)

enaka pragu 0,5 % ali pod njim, pod pogojem, da bančna skupina izpolnjuje nekatera kvantitativna in kvalitativna merila, zaradi katerih je pomembna za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju (glede, na primer, medsebojne povezanosti z drugimi finančnimi institucijami euroobmočja; dejavnosti v več jurisdikcijah; nenadomestljivosti; kompleksnosti korporativne strukture) in/ali v posamezni državi članici euroobmočja (glede, na primer, relativne pomembnosti bančne skupine znotraj določenega dela trga bančnih storitev v eni ali več državah članicah euroobmočja).

5.   Zadevna NCB uradno obvesti vodje poročevalskih skupin o odločitvi Sveta ECB po odstavku 4 in o njihovih obveznostih po tej uredbi.

6.   Brez poseganja v člen 10 vodje poročevalskih skupin, ki so uradno obveščeni v skladu z odstavkom 5 po tem, ko se je začelo prvo poročanje po tej uredbi, začnejo poročati podatke najpozneje šest mesecev po datumu uradne obvestitve.

7.   Vodja poročevalske skupine, ki je uradno obveščen v skladu z odstavkom 5, obvesti zadevno NCB o spremembah imena ali pravne oblike, o združitvah ali prestrukturiranjih in o katerem koli drugem dogodku ali okoliščinah, ki vplivajo na njegove obveznosti poročanja, v 14 dneh od nastanka takega dogodka ali okoliščin.

8.   Za vodjo poročevalske skupine, ki je uradno obveščen v skladu z odstavkom 5, veljajo obveznosti iz te uredbe, dokler ga zadevna NCB uradno ne obvesti o nasprotnem.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

1.   MFI, investicijski skladi, DPFS in skrbniki zagotovijo svojim zadevnim NCB podatke po posameznih vrednostnih papirjih o stanjih ob koncu četrtletja ali ob koncu meseca ter, v skladu z odstavkom 5, o finančnih transakcijah za referenčni mesec ali četrtletje z lastnimi imetji vrednostnih papirjev s kodo ISIN ali statistične informacije, potrebne za izpeljavo takih transakcij, v skladu z delom 2 Priloge I. Ti podatki se poročajo četrtletno ali mesečno v skladu z navodili za poročanje, ki jih opredelijo zadevne NCB.

2.   Skrbnik obvesti zadevno NCB o izvajanju dejavnosti skrbništva v enem tednu od dneva, na katerega začne opravljati dejavnosti skrbništva, ne glede na to, ali pričakuje, da bodo zanj veljale predpisane obveznosti poročanja po tej uredbi, razen če je skrbnik o tem obvestil druge pristojne organe.

Skrbniki četrtletno ali mesečno zagotovijo zadevni NCB v skladu z navodili za poročanje, ki jih opredelijo zadevne NCB, podatke po posameznih vrednostnih papirjih o stanjih ob koncu četrtletja ali ob koncu meseca in, v skladu z odstavkom 5, o finančnih transakcijah za referenčno četrtletje ali mesec z naslednjimi vrednostnimi papirji s kodo ISIN:

(a)

vrednostni papirji, ki jih imajo v skrbništvu v imenu rezidenčnih vlagateljev, ki ne poročajo o lastnih imetjih po odstavku 1, v skladu z delom 3 Priloge I;

(b)

vrednostni papirji, ki jih imajo v skrbništvu v imenu nefinančnih vlagateljev, ki so rezidenti drugih držav članic euroobmočja, v skladu z delom 4 Priloge I;

(c)

vrednostni papirji, izdani s strani subjektov euroobmočja, ki jih imajo v skrbništvu v imenu vlagateljev, ki so rezidenti držav članic zunaj euroobmočja, in vlagateljev, ki so rezidenti držav zunaj Unije, v skladu z delom 5 Priloge I.

3.   Vodje poročevalskih skupin četrtletno zagotovijo zadevni NCB podatke po posameznih vrednostnih papirjih o stanjih ob koncu četrtletja glede vrednostnih papirjev s kodo ISIN, ki jih imajo njihove skupine, vključno z nerezidenčnimi subjekti. Ti podatki se poročajo na podlagi bruto portfelja skupine, ne da bi se v imetjih skupine neto izravnali vrednostni papirji, ki so jih izdali subjekti iste skupine.

V skladu z navodili zadevne NCB vodje poročevalskih skupin poročajo podatke o imetjih vrednostnih papirjev na podlagi enega izmed treh pristopov, določenih v delu 6 Priloge I.

4.   Zahteve za poročanje po tej uredbi, vključno z odstopanji od teh zahtev, ne posegajo v zahteve za poročanje, določene v (a) Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32); (b) Uredbi (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8); in (c) Uredbi (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30).

5.   Dejanske poročevalske enote poročajo v skladu z navodili zadevne NCB bodisi (a) podatke po posameznih vrednostnih papirjih o mesečnih ali četrtletnih finančnih transakcijah in, kadar tako zahteva zadevna NCB, druge spremembe obsega; bodisi (b) statistične informacije, potrebne za izpeljavo finančnih transakcij, na podlagi enega izmed pristopov, določenih v delu 1 Priloge I. Nadaljnje zahteve in smernice v zvezi z zbiranjem transakcij so določene v delu 3 Priloge II.

6.   Dejanske poročevalske enote, če tako naroči zadevna NCB, četrtletno ali mesečno poročajo podatke o stanjih ob koncu četrtletja ali ob koncu meseca in, v skladu z odstavkom 5, statistične informacije za referenčno četrtletje ali mesec o imetjih vrednostnih papirjev brez kode ISIN, v skladu z delom 7 Priloge I. Ta odstavek se ne uporablja za dejanske poročevalske enote, ki jim je odobreno odstopanje po členu 4.

7.   Podatki po posameznih vrednostnih papirjih o stanjih ob koncu četrtletja ali ob koncu meseca in, v skladu z odstavkom 5, statistične informacije za referenčno četrtletje ali mesec se poročajo v skladu z deli 1, 2 in 4 Priloge II ter računovodskimi pravili iz člena 5.

Člen 4

Odstopanja

1.   Na podlagi diskrecijske pravice vsake zadevne NCB se lahko dejanskim poročevalskim enotam odobrijo naslednja odstopanja:

(a)

v državah članicah euroobmočja s skupnim imetjem vrednostnih papirjev s kodo ISIN v imetništvu rezidenčnih vlagateljev, ki po tržni vrednosti znaša 40 milijard EUR ali manj:

(i)

NCB lahko MFI, investicijskim skladom, DPFS ali skrbnikom odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), pod pogojem, da v obliki stanj skupni prispevek izvzetih MFI, investicijskih skladov, DPFS in skrbnikov k nacionalnim imetjem MFI, investicijskih skladov, DPFS oziroma skrbnikov ne preseže 40 %. DPFS, ki ne poročajo podatkov po posameznih vrednostnih papirjih v skladu z Uredbo (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30), imajo pravico, da v skladu z navodili svojih zadevnih NCB presežejo ta prag v prvih dveh letih po začetku poročanja po tej uredbi;

(ii)

NCB lahko skrbnikom odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(2)(a), pod pogojem, da v obliki stanj skupni prispevek izvzetih skrbnikov k nacionalni vrednosti vrednostnih papirjev, ki so v skrbništvu, ne preseže 40 %;

(b)

v državah članicah euroobmočja s skupnim imetjem vrednostnih papirjev s kodo ISIN v imetništvu rezidenčnih vlagateljev, ki po tržni vrednosti znaša več kot 40 milijard EUR:

(i)

NCB lahko MFI, investicijskim skladom, DPFS ali skrbnikom odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), pod pogojem, da v obliki stanj skupni prispevek izvzetih MFI, investicijskih skladov, DPFS in skrbnikov k nacionalnim imetjem MFI, investicijskih skladov, DPFS oziroma skrbnikov ne preseže 5 %;

(ii)

NCB lahko skrbnikom odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(2)(a), pod pogojem, da v obliki stanj skupni prispevek izvzetih skrbnikov k nacionalni vrednosti vrednostnih papirjev, ki so v skrbništvu, ne preseže 5 %;

(c)

NCB se posvetujejo z ECB o uporabi informacij za ugotavljanje skupnih imetij vrednostnih papirjev po tržni vrednosti, ki so potrebna za odobritev odstopanj po tem odstavku.

2.   NCB se lahko odločijo, da kreditnim institucijam odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), kot sledi:

(a)

NCB lahko v celoti ali delno izvzamejo kreditne institucije iz zahtev za poročanje, pod pogojem, da skupni prispevek k celotni vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih imajo kreditne institucije, v zadevni državi članici euroobmočja v obliki stanj ne preseže 5 %;

(b)

ta prag se lahko zviša na 15 % v prvih dveh letih po začetku poročanja po tej uredbi;

(c)

prag iz točk (a) in (b) se izračuna na podlagi skupnega imetja vrednostnih papirjev za zadevno državo članico po upoštevanju vseh odstopanj po odstavku 1.

3.   NCB se lahko odločijo, da vsem SDT odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), pod pogojem, da njihovo skupno imetje vrednostnih papirjev s kodo ISIN predstavlja manj kot 2 % vrednostnih papirjev, ki jih imajo SDT euroobmočja. Ta prag 2 % se izračuna na podlagi skupnega imetja vrednostnih papirjev, ki jih imajo SDT, v zadevni državi članici, po upoštevanju vseh odstopanj po odstavku 1.

4.   NCB se lahko odločijo, da vsem DPFS odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), pod pogojem, da njihovo skupno imetje vrednostnih papirjev s kodo ISIN predstavlja manj kot 2 % vrednostnih papirjev, ki jih imajo DPFS euroobmočja. Ta prag 2 % se izračuna na podlagi skupnega imetja vrednostnih papirjev, ki jih imajo DPFS, v zadevni državi članici, po upoštevanju vseh odstopanj po odstavku 1.

5.   NCB se lahko odločijo, da skrbnikom odobrijo naslednja odstopanja:

(a)

NCB lahko v celoti ali delno izvzamejo skrbnike iz zahtev za poročanje iz člena 3(2)(a), pod pogojem, da se lahko podatki iz člena 3(2)(a) izpeljejo iz drugih statističnih ali nadzornih podatkovnih virov, v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi III. Poleg tega velja naslednje:

(i)

v državah članicah, za katere se uporabljajo odstopanja po odstavku 1(a) in v katerih podatke iz člena 3(2)(a) neposredno poročajo vlagatelji, ti podatki zajemajo po posameznih vrednostnih papirjih najmanj 60 % vrednosti vrednostnih papirjev iz člena 3(2)(a);

(ii)

v državah članicah, za katere se uporabljajo odstopanja po odstavku 1(b) in v katerih podatke iz člena 3(2)(a) neposredno poročajo vlagatelji, ti podatki zajemajo po posameznih vrednostnih papirjih najmanj 75 % vrednosti vrednostnih papirjev iz člena 3(2)(a).

(b)

NCB lahko delno ali v celoti izvzamejo iz zahtev za poročanje iz člena 3(2)(b) in (c) skrbnike, pri katerih skupna vrednost vrednostnih papirjev, ki jih imajo v imenu vseh nerezidenčnih vlagateljev, znaša manj kot 10 milijard EUR.

6.   NCB se lahko odločijo, da vodjem poročevalskih skupin odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(3), kot sledi:

(a)

NCB lahko vodjem poročevalskih skupin dovolijo, da poročajo po posameznih vrednostnih papirjih statistične informacije, ki zajemajo 95 % vrednosti vrednostnih papirjev s kodo ISIN, ki jih ima njihova skupina, v skladu z zahtevami iz te uredbe, pod pogojem, da preostalih 5 % vrednostnih papirjev, ki jih ima skupina, ne izda en sam izdajatelj;

(b)

NCB lahko od vodij poročevalskih skupin zahtevajo, da jim zagotovijo nadaljnje informacije o vrsti vrednostnih papirjev, izvzetih iz poročanja po točki (a).

7.   NCB se lahko odločijo za odobritev odstopanj od zahtev za poročanje po tej uredbi, če dejanske poročevalske enote poročajo iste podatke po Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), Uredbi (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8) ali Uredbi (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30) ali če lahko NCB kako drugače izpeljejo iste podatke, v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi III.

8.   V zvezi z dejanskimi poročevalskimi enotami, za katere se uporablja odstopanje iz odstavkov 1, 2, 3 ali 4, NCB še naprej zbirajo letne podatke o vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih imajo ali so v skrbništvu, v skladu z zahtevami iz člena 3(1), bodisi agregirano bodisi po posameznih vrednostnih papirjih.

9.   NCB preverijo izpolnjevanje pogojev iz odstavkov 1 do 7, kot je primerno, za namene odobritve, obnovitve ali po potrebi preklica katerega koli odstopanja z učinkom od začetka vsakega koledarskega leta.

10.   Zadevna NCB prekliče vsa odstopanja, odobrena skrbnikom po odstavku5(a), če ji podatki iz drugih statističnih ali nadzornih podatkovnih virov, ki izpolnjujejo minimalne statistične standarde, določene v Prilogi IIII, niso bili pravočasno na voljo za tri zaporedna obdobja poročanja, ne glede na to, ali so bili za to odgovorni skrbniki. Skrbniki začnejo poročati podatke, kot je določeno v členu 3(2), najpozneje tri mesece od dneva, na katerega jih zadevna NCB uradno obvesti o preklicu odstopanja.

11.   NCB se lahko odločijo, da naslovijo priložnostne zahteve za poročanje na dejanske poročevalske enote, ki so jim odobrena odstopanja po tem členu, glede na raven razčlenitve, ki je po njihovem mnenju potrebna. Dejanske poročevalske enote poročajo priložnostno zahtevane informacije v 15 delovnih dneh od zahteve zadevne NCB.

12.   Dejanske poročevalske enote se lahko odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj, ki so jih odobrile NCB, in bodo namesto tega izpolnile vse zahteve za poročanje. Dejanska poročevalska enota, ki ne uporabi odstopanj, odobrenih s strani zadevne NCB, mora pred poznejšo uporabo teh odstopanj pridobiti soglasje NCB.

Člen 5

Računovodska pravila

1.   Razen če je v tej uredbi drugače določeno, so računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati dejanske poročevalske enote za namene poročanja po tej uredbi, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (12), ali, če se ta ne uporablja, v katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih standardih, ki se uporabljajo za dejanske enote poročanja.

2.   Brez poseganja v nacionalne računovodske prakse se o imetjih vrednostnih papirjev poroča po nominalni vrednosti ali kot število delnic. Lahko se poročajo tudi tržne vrednosti, kot je navedeno v delu 4 Priloge II.

3.   Brez poseganja v nacionalne računovodske prakse in postopke izravnave se o imetjih vrednostnih papirjev za statistične namene poroča v bruto zneskih.

4.   Imetja vrednostnih papirjev, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo zabeležena kot imetja prvotnega lastnika (in ne kot imetja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel (in ne le opcija za to). Kadar začasni pridobitelj proda prejete vrednostne papirje, se ta prodaja zabeleži kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji, začasni pridobitelj pa jo poroča kot negativno postavko v portfelju vrednostnih papirjev.

Člen 6

Roki

1.   NCB določijo, kdaj morajo prejeti podatke od dejanskih poročevalskih enot, da bi lahko izvedle potrebne postopke preverjanja kakovosti in spoštovale roke iz odstavka 2.

2.   NCB prenesejo Evropski centralni banki glede dejanskih poročevalskih enot:

(a)

četrtletne podatke po posameznih vrednostnih papirjih v skladu s členom 3(1), (2) in (5) do konca delovnega dne na 70. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo; ali

(b)

mesečne podatke po posameznih vrednostnih papirjih v skladu s členom 3(5) in delom 1 Priloge I, v skladu z eno izmed spodnjih možnosti:

(i)

četrtletno za tri mesece referenčnega četrtletja, do konca delovnega dne na 63. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo; ali

(ii)

mesečno za vsak mesec referenčnega četrtletja, do konca delovnega dne na 63. koledarski dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo; in

(c)

četrtletna stanja po posameznih vrednostnih papirjih v skladu s členom 3(3) do konca delovnega dne:

(i)

od leta 2013 do leta 2015: na 70. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo; in

(ii)

od leta 2016: na 55. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

3.   Če rok iz odstavka 2 poteče na dan, ko je sistem TARGET2 zaprt, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne sistema TARGET2, kot je objavljen na spletni strani ECB.

Člen 7

Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja

1.   Dejanske poročevalske enote morajo zahteve za poročanje, ki veljajo zanje, izpolniti v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v Prilogi III.

2.   NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanske poročevalske enote ravnajo, v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB se odločijo, ali od skrbnikov zahtevajo poročanje podatkov po posameznih vrednostnih papirjih na ravni posameznega vlagatelja. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost in popravke, kot je določeno v Prilogi III.

Člen 8

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja, glede na raven razčlenitve, ki je potrebna po mnenju zadevne NCB, oziroma pravico do zbiranja informacij, ki jih morajo po tej uredbi zagotoviti dejanske poročevalske enote, brez poseganja v pravico ECB, da ti pravici izvaja sama. NCB izvajajo ti pravici zlasti v primeru, če dejanske poročevalske enote ne izpolnjujejo minimalnih standardov, določenih v Prilogi III.

Člen 9

Poenostavljen postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB lahko ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za statistiko izvede tehnične spremembe prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spreminjajo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja dejanskih poročevalskih enot. Izvršilni odbor obvesti Svet ECB o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja.

Člen 10

Prvo poročanje

Prvo poročanje po tej uredbi se začne s podatki, ki se nanašajo na referenčno obdobje december 2013. Od NCB se pri prvem poročanju Evropski centralni banki zahteva samo predložitev podatkov o stanjih.

Člen 11

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 17. oktobra 2012

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1)  UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(2)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(3)  UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(4)  UL L 15, 20.1.2009, str. 1.

(5)  UL L 15, 20.1.2009, str 14.

(6)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(7)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(8)  UL L 331, 15.12.2010, str. 162.

(9)  Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3).

(10)  Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L 345, 19.12.2002, str. 1).

(11)  Oštevilčenje kategorij v tej uredbi odraža oštevilčenje iz predloga Komisije COM(2010) 774 konč. (predlog uredbe o ESR 2010). Za nadaljnje informacije glej Prilogo II.

(12)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

DEL 1

Finančne transakcije

1.

MFI, investicijski skladi in skrbniki, ki poročajo podatke o lastnih imetjih vrednostnih papirjev ali o vrednostnih papirjih, ki jih imajo v skrbništvu v imenu rezidenčnih vlagateljev, zagotovijo statistične informacije v skladu z enim izmed naslednjih pristopov:

(a)

mesečno ali četrtletno poročajo o mesečnih ali četrtletnih finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih in, kadar tako zahteva zadevna NCB, o drugih spremembah obsega za referenčni mesec ali četrtletje; ali

(b)

mesečno ali četrtletno poročajo o mesečnih stanjih po posameznih vrednostnih papirjih in, kadar tako zahteva zadevna NCB, o drugih spremembah obsega za referenčni mesec ali za tri mesece referenčnega četrtletja.

2.

DPFS zagotovijo statistične informacije v skladu z enim izmed naslednjih pristopov:

(a)

četrtletno poročajo o četrtletnih finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih in, kadar tako zahteva zadevna NCB, o drugih spremembah obsega za referenčno četrtletje; ali

(b)

mesečno ali četrtletno poročajo o mesečnih stanjih po posameznih vrednostnih papirjih in, kadar tako zahteva zadevna NCB, o drugih spremembah obsega za referenčni mesec ali za tri mesece referenčnega četrtletja; ali

(c)

četrtletno poročajo o četrtletnih stanjih po posameznih vrednostnih papirjih in, kadar tako zahteva zadevna NCB, o drugih spremembah obsega za referenčno četrtletje.

3.

Skrbniki, ki poročajo o (i) vrednostnih papirjih, ki jih imajo v skrbništvu v imenu nefinančnih vlagateljev, ki so rezidenti drugih držav članic euroobmočja, in (ii) vrednostnih papirjih, izdanih s strani subjektov euroobmočja, ki jih imajo v skrbništvu v imenu vlagateljev, ki so rezidenti držav članic zunaj euroobmočja, in vlagateljev, ki so rezidenti držav zunaj Unije, zagotovijo statistične informacije v skladu z enim izmed pristopov iz odstavka 2.

DEL 2

Podatki o lastnih imetjih vrednostnih papirjev s kodo ISIN, ki jih imajo MFI, investicijski skladi, DPFS in skrbniki

Finančni vlagatelji, ki pripadajo MFI, investicijskim skladom in DPFS, in skrbniki poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za lastna imetja vrednostnih papirjev za vsak vrednostni papir, ki mu je dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev »dolžniški vrednostni papirji« (F.3), »delnice, ki kotirajo na borzi« (F.511) ali »delnice ali enote investicijskih skladov« (F.52). Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)

podatki se poročajo za polji 1 in 2;

(b)

podatki se poročajo v skladu s točko (i) ali točko (ii), kot sledi:

(i)

če MFI, investicijski skladi, DPFS in skrbniki poročajo o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih, se poročajo podatki za polje 5 in, kadar tako zahteva zadevna NCB, za polje 6; ali

(ii)

če MFI, investicijski skladi, DPFS in skrbniki ne poročajo o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih, se poročajo podatki za polje 6, kadar tako zahteva zadevna NCB.

Zadevna NCB se lahko odloči, da od finančnih vlagateljev, ki pripadajo MFI, investicijskim skladom in DPFS, in skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polji 1 in 3 namesto podatkov v skladu s točko (a). V tem primeru se namesto podatkov v skladu s točko (b) poročajo tudi podatki za polje 5 in, kadar tako zahteva zadevna NCB, polje 7.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da od finančnih vlagateljev, ki pripadajo MFI, investicijskim skladom in DPFS, in skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 2b, 3 in 4.

Polje

Opis

1

Koda ISIN

2

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

2b

Osnova za kotiranje

3

Tržna vrednost

4

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

5

Finančne transakcije

6

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

7

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

DEL 3

Podatki o vrednostnih papirjih s kodo ISIN, ki so v skrbništvu v imenu rezidenčnih nefinančnih vlagateljev in drugih finančnih vlagateljev, od katerih se ne zahteva poročanje o lastnih imetjih vrednostnih papirjev

Skrbniki poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za vsak vrednostni papir, ki mu je dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev »dolžniški vrednostni papirji« (F.3), »delnice, ki kotirajo na borzi« (F.511) ali »delnice ali enote investicijskih skladov« (F.52) ter ga imajo v skrbništvu v imenu rezidenčnih nefinančnih vlagateljev in drugih finančnih vlagateljev, ki ne poročajo o lastnih imetjih vrednostnih papirjev. Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)

podatki se poročajo za polja 1, 2 in 3;

(b)

podatki se poročajo v skladu s točko (i) ali (ii), kot sledi:

(i)

če skrbniki poročajo o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih, se poročajo podatki za polje 6 in, kadar tako zahteva zadevna NCB, za polje 7; ali

(ii)

če skrbniki ne poročajo o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih, se poročajo podatki za polje 7, kadar tako zahteva zadevna NCB.

Zadevna NCB se lahko odloči, da od skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 1, 3 in 4 namesto podatkov v skladu s točko (a). V tem primeru se namesto podatkov v skladu s točko (b) poročajo tudi podatki za polje 6 in, kadar tako zahteva zadevna NCB, polje 8.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da od skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 2b, 4 in 5.

Polje

Opis

1

Koda ISIN

2

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

2b

Osnova za kotiranje

3

Sektor imetnika

—

zavarovalne družbe (S.128)

—

pokojninski skladi (S.129)

—

drugi finančni posredniki (S.125) razen družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti (S.126), lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev (S.127)

—

družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

—

nefinančne družbe (S.11)

—

država (S.13) (1)

—

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki izvajajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (2)

4

Tržna vrednost

5

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

6

Finančne transakcije

7

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

8

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

DEL 4

Podatki o vrednostnih papirjih s kodo ISIN, ki so v skrbništvu v imenu vlagateljev, ki so rezidenti drugih držav članic euroobmočja

Skrbniki poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za vsak vrednostni papir, ki mu je dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev »dolžniški vrednostni papirji« (F.3), »delnice, ki kotirajo na borzi« (F.511) ali »delnice ali enote investicijskih skladov« (F.52) ter ga imajo v skrbništvu v imenu nefinančnih vlagateljev, ki so rezidenti drugih držav članic euroobmočja. Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)

podatki se poročajo za polja 1, 2, 3 in 4;

(b)

podatki se poročajo za polje 7, kadar tako zahteva zadevna NCB.

Zadevna NCB se lahko odloči, da od skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 1, 3, 4 in 5 namesto podatkov v skladu s točko (a). V tem primeru se, kadar tako zahteva zadevna NCB, namesto podatkov v skladu s točko (b) poročajo tudi podatki za polje 8.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da od skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 2b, 5, 6 in 9.

Polje

Opis

1

Koda ISIN

2

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

2b

Osnova za kotiranje

3

Sektor imetnika:

—

gospodinjstva (S.14)

—

drugi nefinančni vlagatelji razen gospodinjstev

4

Država imetnika

5

Tržna vrednost

6

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

7

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

8

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

9

Finančne transakcije

DEL 5

Podatki o vrednostnih papirjih s kodo ISIN, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja in so v skrbništvu v imenu vlagateljev, ki so rezidenti držav članic zunaj euroobmočja ali držav zunaj Unije

Skrbniki poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za vsak vrednostni papir, izdan s strani rezidentov euroobmočja, ki mu je dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev »dolžniški vrednostni papirji« (F.3), »delnice, ki kotirajo na borzi« (F.511) ali »delnice ali enote investicijskih skladov« (F.52) ter ga imajo v skrbništvu v imenu vlagateljev, ki so rezidenti držav članic zunaj euroobmočja ali držav zunaj Unije. Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)

poročajo se podatki za polja 1, 2, 3 in 4;

(b)

poročajo se podatki za polje 7, kadar tako zahteva zadevna NCB.

Zadevna NCB se lahko odloči, da od skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 1, 3, 4 in 5 namesto podatkov v skladu s točko (a). V tem primeru se, kadar tako zahteva zadevna NCB, namesto podatkov v skladu s točko (b) poročajo tudi podatki za polje 8.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da od skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 2b, 5, 6 in 9.

Polje

Opis

1

Koda ISIN

2

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

2b

Osnova za kotiranje

3

Sektor imetnika (3):

—

država in centralna banka

—

drugi vlagatelji razen države in centralne banke

4

Država imetnika

5

Tržna vrednost

6

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

7

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

8

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

9

Finančne transakcije

DEL 6

Podatki o vrednostnih papirjih s kodo ISIN, ki jih imajo poročevalske skupine

Vodje poročevalskih skupin zagotovijo statistične informacije v skladu z enim izmed naslednjih pristopov poročanja:

(a)

imetja vrednostnih papirjev za skupino kot celoto; ali

(b)

imetja vrednostnih papirjev, ki jih imajo subjekti skupine, ki so rezidenti države, v kateri se nahaja vodja, ločeno od imetij vrednostnih papirjev, ki jih imajo subjekti skupine, ki niso rezidenti države, v katerih se nahaja vodja; ali

(c)

imetja vrednostnih papirjev ločeno za vsak subjekt v skupini.

Vodje poročevalskih skupin poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za vsak vrednostni papir, ki mu je dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev »dolžniški vrednostni papirji« (F.3), »delnice, ki kotirajo na borzi« (F.511) ali »delnice ali enote investicijskih skladov« (F.52) ter ga ima skupina. Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)

poročajo se podatki za polja 1 in 2;

(b)

podatki pod (a) se poročajo v skladu z eno izmed naslednjih možnosti:

(i)

agregirano za celotno skupino; ali

(ii)

ločeno za rezidenčne in nerezidenčne subjekte v skupini. V tem primeru se poročajo tudi podatki za polje 4; ali

(iii)

ločeno za vsak subjekt v skupini. V tem primeru se poročajo tudi podatki za polje 5.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da od vodij poročevalskih skupin zahteva poročanje podatkov za polji 2b in 3.

Polje

Opis

Alternativne možnosti poročanja

1

Koda ISIN

(i)

Raven skupine

(ii)

Ločeno obravnavani rezidenčni in nerezidenčni subjekti

(iii)

Po subjektu

2

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

2b

Osnova za kotiranje

3

Tržna vrednost

4

Rezidenčni subjekti/nerezidenčni subjekti

 

5

Subjekt v skupini

 

DEL 7

Podatki o imetjih vrednostnih papirjev brez kode ISIN

Finančni vlagatelji, ki pripadajo MFI, investicijskih skladom in DPFS, in skrbniki lahko poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za vsak vrednostni papir, ki mu ni dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev »kratkoročni dolžniški vrednostni papirji« (F.31), »dolgoročni dolžniški vrednostni papirji« (F.32), »delnice, ki kotirajo na borzi« (F.511) ali »delnice ali enote investicijskih skladov« (F.52). Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)

Za vlagatelje, ki poročajo podatke o svojih imetjih vrednostnih papirjev, se lahko četrtletni ali mesečni podatki poročajo, kot sledi:

(i)

podatki za polja 1 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6, 7 in 9 do 13 ter bodisi za polje 14 bodisi za polji 15 in 16, za referenčno četrtletje ali mesec, po posameznih vrednostnih papirjih z uporabo identifikacijske številke, kot je CUSIP, SEDOL, identifikacijska številka NCB itd.; ali

(ii)

agregirani podatki za polja 2 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6, 7 in 9 do 13 ter bodisi podatki za polje 14 bodisi za polji 15 in 16, za referenčno četrtletje ali mesec.

(b)

Za skrbnike, ki poročajo podatke o vrednostnih papirjih, ki jih imajo v imenu rezidenčnih finančnih vlagateljev, od katerih se ne zahteva poročanje o njihovih imetjih vrednostnih papirjev, in v imenu nefinančnih vlagateljev, se lahko poročajo četrtletni ali mesečni podatki, kot sledi:

(i)

podatki za polja 1 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6 in 8 do 13 ter bodisi za polje 14 bodisi za polji 15 in 16, za referenčno četrtletje ali mesec, po posameznih vrednostnih papirjih z uporabo identifikacijske številke, kot je CUSIP, SEDOL, identifikacijska številka NCB itd.; ali

(ii)

agregirani podatki za polja 2 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6 in 8 do 13 ter bodisi podatki za polje 14 bodisi za polji 15 in 16, za referenčno četrtletje ali mesec.

Polje

Opis

1

Identifikacijska koda vrednostnega papirja (identifikacijska številka NCB, CUSIP, SEDOL, drugo)

2

Število enot ali agregirana nominalna vrednost (4)

3

Osnova za kotiranje

4

Cena

5

Tržna vrednost

6

Instrument:

—

kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)

—

dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)

—

delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

—

delnice ali enote investicijskih skladov (F.52)

7

Sektor ali podsektor vlagateljev, ki poročajo podatke o lastnih imetjih vrednostnih papirjev:

—

centralna banka (S.121)

—

institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—

skladi denarnega trga (S.123)

—

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

—

družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

8

Sektor ali podsektor vlagateljev, o katerem poročajo skrbniki:

—

druge finančne družbe razen denarnih finančnih institucij, investicijskih skladov, družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125 + S.126 + S.127)

—

zavarovalne družbe (S.128)

—

pokojninski skladi (S.129)

—

nefinančne družbe (S.11)

—

država (S.13) (5)

—

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (6)

9

Sektor ali podsektor izdajatelja:

—

centralna banka (S.121)

—

institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—

skladi denarnega trga (S.123)

—

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

—

druge finančne družbe razen denarnih finančnih institucij, investicijskih skladov, družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125 + S.126 + S.127)

—

družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

—

zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.128 + S.129) (7)

—

nefinančne družbe(S.11)

—

država (S.13)

—

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (8)

10

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

11

Razčlenitev po državi vlagatelja

12

Razčlenitev po državi izdajatelja

13

Valuta denominacije vrednostnega papirja

14

Finančne transakcije

15

Prevrednotovalni popravki

16

Druge spremembe obsega

(1)  Kjer je mogoče, se podsektorji »centralna država« (S.1311), »federalna država« (S.1312), »lokalna država« (S.1313) in »skladi socialnega varstva« (S.1314) poročajo ločeno obravnavani.

(2)  Zadevna NCB lahko od dejanskih poročevalskih enot zahteva, da ločeno obravnavajo podsektorja »gospodinjstva« (S.14) in »nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva« (S.15).

(3)  V tem primeru se uporablja sektorska razvrstitev iz Sistema nacionalnih računov iz leta 1993, ker se ESR ne uporablja.

(4)  Za agregirane podatke: število enot ali agregirana nominalna vrednost z enako ceno (glej polje 4).

(5)  Kjer je mogoče, se podsektorji »centralna država« (S.1311), »federalna država« (S.1312), »lokalna država« (S.1313) in »skladi socialne varnosti« (S.1314) poročajo ločeno obravnavani.

(6)  Kjer je mogoče, se podsektorja »gospodinjstva« (S.14) in »nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva« (S.15) poročata ločeno obravnavana.

(7)  Kjer je mogoče, se podsektorja »zavarovalne družbe« (S.128) in »pokojninski skladi« (S.129) poročata ločeno obravnavana.

(8)  Zadevna NCB lahko od dejanskih poročevalskih enot zahteva, da podsektorja »gospodinjstva« (S.14) in »nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva« (S.15) obravnavajo ločeno.

PRILOGA II

OPREDELITVE

DEL 1

Opredelitev kategorij instrumentov

Ta tabela zagotavlja podroben opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo.

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Dolžniški vrednostni papirji (F.3)

Dolžniški vrednostni papirji so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokazilo dolga. Dolžniški vrednostni papirji imajo naslednje značilnosti:

(a)

datum izdaje, na katerega je izdan dolžniški vrednostni papir;

(b)

cena ob izdaji, po kateri vlagatelji kupijo dolžniške vrednostni papirje ob prvi izdaji;

(c)

datum odplačila ali datum zapadlosti, na katerega zapade v plačilo dokončno pogodbeno določeno poplačilo glavnice;

(d)

cena odplačila ali imenska vrednost, tj. znesek, ki ga mora izdajatelj plačati imetniku ob zapadlosti;

(e)

prvotna zapadlost, tj. obdobje od datuma izdaje do dokončnega pogodbeno določenega plačila;

(f)

preostala zapadlost, tj. obdobje od referenčnega datuma do dokončnega pogodbeno določenega plačila;

(g)

obrestna mera kupona, ki jo izdajatelj plača imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev; kupon se lahko določi za celotno obdobje trajanja dolžniškega vrednostnega papirja ali se spreminja z inflacijo, obrestnimi merami ali cenami sredstev. Menice in brezkuponski dolžniški vrednostni papirji ne dajejo nobenih kuponskih obresti;

(h)

datumi kupona, na katere izdajatelj plača kupon imetnikom vrednostnih papirjev;

(i)

cena ob izdaji, cena odplačila in obrestna mera kupona se lahko določijo (ali poravnajo) v nacionalni valuti ali v tujih valutah.

Bonitetne ocene vrednostnih papirjev, ki kažejo kreditno vrednost posamičnih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, izdajajo priznane agencije na podlagi bonitetnih kategorij.

V zvezi s točko (c), datum zapadlosti lahko sovpada s pretvorbo dolžniškega vrednostnega papirja v delnico. V tem kontekstu pretvorljivost pomeni, da lahko imetnik zamenja dolžniški vrednostni papir za navaden lastniški kapital izdajatelja. Zamenljivost pomeni, da lahko imetnik zamenja dolžniški vrednostni papir za delnice družbe, ki ni izdajatelj. Trajni vrednostni papirji brez določenega datuma zapadlosti se razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji.

1a.

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo enega leta ali manj in dolžniški vrednostni papirji, ki se odplačajo na poziv upnika.

1b.

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo, daljšo od enega leta, ali z zapadlostjo, ki ni določena.

2.

Lastniški kapital (F.51)

Lastniški kapital je finančno sredstvo, ki je terjatev na preostalo vrednost družbe po odplačilu vseh drugih terjatev. Lastništvo nad lastniškim kapitalom pravnih oseb je običajno izraženo v obliki deležev, delnic, potrdil o vlogi, kapitalskih udeležb ali podobnih dokumentov. Deleži in delnice imajo enak pomen.

Lastniški kapital je razdeljen na naslednje podkategorije: delnice, ki kotirajo na borzi (F.511); delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.152); in drug lastniški kapital (F.519).

2a.

Delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

Delnice, ki kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo.

3.

Delnice ali enote investicijskih skladov (F.52)

Delnice investicijskih skladov so delnice investicijskega sklada, če ima sklad korporacijsko strukturo. V primeru vzajemnega naložbenega sklada se imenujejo enote. Investicijski skladi so podjetja za kolektivne naložbe, preko katerih vlagatelji združujejo sredstva za naložbe v finančna in/ali nefinančna sredstva.

Delnice investicijskih skladov se delijo na: delnice ali enote skladov denarnega trga (SDT) (F.521); in druge delnice ali enote investicijskih skladov, razen SDT (F.522).

DEL 2

Opredelitev sektorjev

Ta tabela vsebuje opis kategorij sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni v skladu s to uredbo.

Sektor

Opredelitev

1.

Nefinančne družbe (S.11)

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so samostojne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe.

2.

Centralna banka(S.121)

Podsektor centralna banka (S.121) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, katerih glavna funkcija je izdajanje denarja, vzdrževanje notranje in zunanje vrednosti denarja in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv države.

3.

Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

Podsektor institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122) vključuje vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, ki se razvrščajo v podsektorja centralna banka in SDT, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom in poslujejo tako, da od institucionalnih enot sprejemajo vloge in za svoj račun dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje.

4.

Skladi denarnega trga (SDT) (S.123)

Podsektor SDT (S.123) kot kolektivni naložbeni sistemi sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, razvrščenih v podsektorja centralna banka in kreditne institucije, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom. Poslujejo tako, da od institucionalnih enot prejemajo delnice ali enote investicijskih skladov kot zelo podobne nadomestke za vloge in da za svoj račun investirajo predvsem v delnice/enote SDT, kratkoročne dolžniške vrednostne papirje in/ali vloge.

5.

Investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

Podsektor investicijski skladi razen SDT (S.124), sestavljajo vsi kolektivne naložbeni sistemi, razen tistih, razvrščenih v podsektor SDT, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom. Poslujejo tako, da od institucionalnih enot prejemajo delnice ali enote investicijskih skladov, ki niso zelo podobni nadomestki za vloge, in da za svoj račun investirajo predvsem v finančna sredstva, ki niso kratkoročna finančna sredstva, in v nefinančna sredstva (običajno nepremičnine). Investicijski skladi razen SDT zajemajo investicijske sklade, vzajemne naložbene sklade in druge kolektivne naložbene sisteme, katerih delnice ali enote investicijskih skladov se ne štejejo za zelo podobne nadomestke za vloge.

6.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125)

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge ali delnice investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja, pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami.

7.

Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (DPFS)

DPFS so podjetja, ki opravljajo posle listinjenja. DPFS, ki izpolnjujejo merila za institucionalno enoto, se razvrstijo v podsektor S.125, v nasprotnem primeru pa se obravnavajo kot sestavni del nadrejene družbe.

8.

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126)

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, ki so tesno povezane s finančnim posredništvom, vendar same niso finančni posredniki.

9.

Lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127)

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina njihovih sredstev ali obveznosti ne izvaja na odprtih trgih.

10.

Zavarovalne družbe (S.128)

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledico združevanja tveganj, zlasti v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja.

11.

Pokojninski skladi (S.129)

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledico združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi ter pogosto pokojnine za smrt in invalidnost.

12.

Država (S.13)

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji, in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja.

Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje: centralna država (S.1311); federalna država (S.1312); lokalna država (S.1313); in skladi socialne varnosti (S.1314).

13.

Gospodinjstva (S.14)

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov kot proizvajalci blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo.

14.

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15)

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15) sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki v gotovini ali v naravi od gospodinjstev v njihovi vlogi kot potrošniki, plačila države in dohodek od lastnine.

DEL 3

Opredelitev finančnih transakcij

1.

Dejanske poročevalske enote poročajo podatke o transakcijah, kot je določeno v členu 3(5).

2.

Finančne transakcije so opredeljene kot transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi med rezidenčnimi institucionalnimi enotami ter med njimi in nerezidenčnimi institucionalnimi enotami. Finančna transakcija med institucionalnimi enotami je hkraten nastanek ali prenehanje finančnega sredstva in nasprotne obveznosti ali sprememba lastništva finančnega sredstva ali prevzem obveznosti. Natečene neplačane obresti se zabeležijo kot finančna transakcija, kar kaže, da so obresti reinvestirane v zadevni finančni instrument.

Finančne transakcije se zabeležijo po vrednosti transakcij, tj. po vrednostih v nacionalni valuti, v katerih zadevna finančna sredstva in/ali obveznosti nastanejo, prenehajo, se zamenjajo ali prevzamejo med institucionalnimi enotami.

Vrednost transakcije vključuje natečene obresti, ne vključuje pa zaračunanih storitev, dajatev, provizij in podobnih plačil za storitve pri opravljanju transakcij niti davkov na transakcije. Spremembe pri vrednotenju niso finančne transakcije.

3.

Finančne transakcije se merijo kot razlika med stanji vrednostnih papirjev (vključno z natečenimi obrestmi) na datume poročanja ob koncu obdobja, iz katerih je odstranjen učinek sprememb, ki so posledica vpliva »prevrednotovalnih popravkov« (povzročenih s spremembami cen in deviznih tečajev) in »drugih sprememb obsega«.

4.

Prevrednotenja zaradi cen ali zaradi deviznih tečajev se nanašajo na nihanja v ovrednotenju vrednostnih papirjev, ki nastanejo zaradi spremembe cen vrednostnih papirjev in/ali spremembe deviznih tečajev, ki vplivajo na vrednosti vrednostnih papirjev v tuji valuti, kadar so izražene v eurih. Ker te spremembe v zvezi z imetji predstavljajo dobičke ali izgube, ki niso posledica finančnih transakcij, je treba te učinke odstraniti iz podatkov o transakcijah.

—

Prevrednotenja zaradi cen vključujejo spremembe vrednosti stanj ob koncu obdobja, ki nastanejo v referenčnem obdobju zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so zabeležena, tj. dobički ali izgube imetij.

—

Prevrednotenja zaradi deviznih tečajev se nanašajo na gibanja deviznih tečajev za euro, ki nastanejo med datumi poročanja ob koncu obdobja in povzročijo spremembe vrednosti vrednostnih papirjev v tuji valuti, kadar so te izražene v eurih.

5.

Druge spremembe obsega se nanašajo na spremembe obsega sredstev, ki lahko nastanejo na strani vlagatelja zaradi (a) spremembe v statističnem zajetju populacije (npr. prerazvrstitev in prestrukturiranje institucionalnih enot (1)); (b) prerazvrstitve sredstev; (c) napak v poročanju, ki so bile odpravljene pri podatkih, ki se poročajo samo v omejenem časovnem obdobju; (d) odpisov ali delnih odpisov slabih dolgov, kadar so ti v obliki vrednostnih papirjev, s strani upnikov in enostranski odpis obveznosti s strani dolžnikov (znan kot zavrnitev dolga); ali (e) sprememb rezidenčnosti vlagatelja.

DEL 4

Opredelitev atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Polje

Opis

Identifikacijska številka vrednostnega papirja

Oznaka, ki enoznačno identificira vrednostni papir. To je koda ISIN, če je bila dodeljena vrednostnemu papirju, ali druga identifikacijska številka vrednostnega papirja.

Stanja po nominalni vrednostni (v nominalni valuti ali v eurih ali stanja v številu delnic ali enot)

Število enot vrednostnega papirja ali agregirana nominalna vrednost, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah, brez natečenih obresti.

Stanja po tržni vrednosti

Vrednost vrednostnega papirja po tečaju na trgu v eurih. NCB morajo načeloma zahtevati, da se natečene obresti poročajo pod to postavko ali ločeno. Vendar pa lahko NCB na podlagi svoje diskrecijske pravice zahtevajo podatke, ki ne zajemajo natečenih obresti.

Druge spremembe obsega (nominalna vrednost)

Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po nominalni vrednosti v nominalni valuti/enoti ali v eurih.

Druge spremembe obsega (tržna vrednost)

Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po tržni vrednosti v eurih.

Finančne transakcije

Vsota nakupov minus prodaje vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcije v eurih.

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Funkcija naložbe glede na razvrstitev statistike bilance stanja (2).

Cena

Cena vrednostnega papirja na koncu referenčnega obdobja.

Osnova za kotiranje

Kaže, ali je vrednostni papir kotiran v odstotku ali v enotah.

Prevrednotovalni popravki

Prevrednotenja zaradi cen in deviznih tečajev, kot je navedeno v Delu 3.

Valuta denominacije vrednostnega papirja

Oznaka Mednarodne organizacije za standarde ali enakovredna oznaka za valuto, ki se uporablja za izražanje cene in/ali vrednosti vrednostnega papirja.

(1)  Tj. združitve in pridobitve.

(2)  Smernica ECB/2011/23 z dne 9. decembra 2011 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (UL L 65, 3.3.2012, str. 1).

PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Dejanske poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje nacionalnim centralnim bankam (NCB) mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)

določiti je treba kontaktne osebe pri dejanski poročevalski enoti;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

izpolniti je treba vse linearne omejitve, kjer je primerno (npr. seštevek delnih vsot mora biti enak skupni vsoti);

(b)

dejanske poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v posredovanih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne;

(d)

dejanske poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov;

(e)

dejanske poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev, če to pride v upoštev, morajo dejanske poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

dejanske poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v zagotovljenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba pravila in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.