UREDBA (EU, EURATOM) št. 966/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2012

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002

VSEBINA

Skupna izjava o zadevi povezani z večletnim časovnim okvirom

Skupna izjava o odhodkih v zvezi s zgradbami s sklicevanjem na člen 203

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o členu 203(3)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322 te pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a te pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

1.   Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

2.   Ta uredba se uporablja za izvrševanje proračuna za Agencijo za oskrbo Euratom.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

Člen 3

Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

1.   Določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jih vsebuje temeljni akt, spoštujejo proračunska načela iz naslova II prvega dela.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se v uvodnih izjavah in v obrazložitvenem memorandumu takih predlogov ali sprememb k predlogom, ki se predložijo zakonodajnemu organu in vsebuje odstopanja od določb, ki niso določbe iz naslova II prvega dela ali od delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, jasno navede takšna odstopanja in posebne razloge, ki upravičujejo odstopanja.

Člen 4

Roki, datumi in časovne omejitve

Če ni določeno drugače, se za roke, določene s to uredbo, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in časovnih omejitev (10).

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

Ta uredba ne posega v zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (11) niti Uredbe (ES) št. 45/2001.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 6

Upoštevanje proračunskih načel

Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

POGLAVJE 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 7

Obseg proračuna

1.   Proračun zajema:

2.   Proračun evidentira jamstva za najemanje in dajanje posojil, ki jih je najela ali odobrila Unija, vključno z evropskim mehanizmom za finančno stabilnost in instrumentom podpore za uravnoteženje plačilne bilance, v skladu s točko (d) člena 49(1).

Člen 8

Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

1.   Brez poseganja v člen 83 se ne pobere noben prihodek in ne izvrši noben odhodek izvrši, razen če je evidentiran v vrstici v proračunu.

2.   Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobritev.

3.   Odobritve se lahko vključi v proračun le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

4.   Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, se ne izplačajo Uniji, razen če je v sporazumih o prenosu pooblastil z izjemo tistih sporazumov, ki so sklenjeni s tretjimi državami ali organi, ki so jih določile. V primerih, kadar je to določeno, se obresti bodisi ponovno uporabijo za ustrezen ukrep, odbijejo od zahtevkov za plačila v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 23(1) ali izterjajo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o obračunavanju obresti iz plačil predhodnega financiranja.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 9

Opredelitev

Odobritve, vnesene v proračun, se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 10

Vrste odobritev

1.   Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in nediferencirana sredstva.

2.   S pridržkom člena 86(4) in člena 189(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v proračunskem letu.

3.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, prevzetih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

4.   Odstavka 1 in 2 tega člena ne posegata v posebne določbe naslovov I, IV in VI drugega dela ter ne preprečujeta, da se odobritve prevzamejo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzamejo v letnih obrokih.

Člen 11

Računovodska pravila za prihodke in odobritve

1.   Prihodki proračunskega leta se vpišejo v računovodske izkaze za proračunsko leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani v toku tega proračunskega leta. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko plačajo vnaprej v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (12).

2.   Vknjižbe lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost, dodatnih sredstev na podlagi bruto nacionalnega dohodka in katerih koli finančnih prispevkov se lahko popravijo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

3.   Odobritve, ki so odobrene za določeno proračunsko leto, se uporabljajo izključno za poravnavanje odhodkov, odobrenih in plačanih v tem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz predhodnih proračunskih let.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odobritvah za proračunsko leto.

4.   Obveznosti se knjižijo v poslovne knjige na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra. Izjemoma se celotne proračunske obveznosti iz člena 86(4) in finančni sporazumi iz člena 189(2), sklenjeni s tretjimi državami, vnesejo v zaključni račun na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra.

5.   Plačila se knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 3, 4 in 5 se odhodki Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto v skladu s pravili iz naslova I drugega dela.

Člen 12

Prevzemanje obveznosti za odobritve

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za odobritve, odobrene v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem, razen če ni v naslovu I in naslovu VI drugega dela določeno drugače.

Člen 13

Razveljavitev in prenos odobritev

1.   Odobritve, ki ostanejo neporabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile odobrene, se razveljavijo.

Lahko pa se prenesejo, vendar samo v naslednje proračunsko leto, na podlagi odločitve, ki jo zadevna institucija sprejme do 15. februarja, v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali pa se lahko prenesejo avtomatsko, v skladu z odstavkom 4.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva, za katera obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

3.   Odobritve plačil se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti povezane s prenesenimi odobritvami za prevzem obveznosti, kadar odobritve plačil, ki so določene v ustreznih proračunskih postavkah za naslednje proračunsko leto, ne zadostujejo za kritje zahtev.

Zadevna institucija najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler le-te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev.

4.   Nediferencirana sredstva v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob koncu proračunskega leta, se avtomatsko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

5.   Zadevna institucija o odločitvi o prenosu do 15. marca obvesti Evropski parlament in Svet in za vsako proračunsko vrstico navede, kako je za prenos uporabila merila iz odstavkov 2 in 3.

6.   Brez poseganja v člen 14 se odobritve, ki se razporedijo v rezervo, in odobritve za plače ne prenesejo. Za namen tega člena odhodki za plače obsegajo plače in nadomestila poslancev in zaposlenih institucij, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o preklicu in prenosu odobritev.

Člen 14

Pravila za prenos namenskih prejemkov

Prenos namenskih prejemkov iz člena 21 in odobritev iz takšnih prejemkov, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, je v skladu z naslednjimi pravili:

Člen 15

Sprostitev odobritev

Kadar se obveznosti za odobritve sprostijo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bile odobritve vnesene v proračunu, ker ukrepi, za katere so bila namenjena, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevne odobritve brez poseganja v člena 178 in 182 razveljavijo.

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

1.   Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporablja postopek iz prvega odstavka člena 315 PDEU (ureditev začasnih dvanajstin). Obveznosti se lahko prevzamejo in plačila izvršujejo v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, predvidena v predlogu proračuna, se ne prekorači.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu. Vendar ta vsota ne presega ene dvanajstine odobritev, predvidenih v istem poglavju predloga proračuna.

3.   Sklicevanje na odobritve za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2, se razume kot sklicevanje na odobritve, izglasovane v proračunu, tudi s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v tem proračunskem letu.

4.   Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg zneskov, ki so samodejno na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dodatne odhodke ene začasne dvanajstine, a brez preseganja skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, razen v ustrezno utemeljenih primerih, za prevzem obveznosti in za plačila. Sklep o odobritvi nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep začne veljati 30 dni po sprejetju, razen če se Evropski parlament:

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.   Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za pokrivanje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, vnesenih v ustrezno poglavje proračuna v predhodnem proračunskem letu. Evropski parlament in Svet ukrepata v skladu z postopki iz odstavka 4. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu za predhodno proračunsko leto ali v predlaganem predlogu proračuna.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 17

Opredelitev in področje uporabe

1.   Prihodki in odobritve plačil so uravnoteženi.

2.   Unija in organi iz člena 208, ne smejo najemati posojil v okviru proračuna.

Člen 18

Bilanca proračunskega leta

1.   Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2.   Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo k predlogu proračuna, ki se predloži v skladu s členom 39. Ocene se pripravijo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

3.   Po pripravi začasnega zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja med tem zaključnim računom in ocenami vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 19

Uporaba eura

1.   Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi. Toda za namene denarnega toka iz člena 68(1) lahko računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in ESZD, odgovorni odredbodajalec izvaja posle v drugih valutah, kakor je določeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o deviznih tečajih za preračun eura v druge valute.

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 20

Opredelitev in področje uporabe

Brez poseganja v člen 21 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Brez poseganja v člen 23 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 21

Namenski prejemki

1.   Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2.   Zunanji namenski prejemki so:

3.   Notranji namenski prejemki so:

4.   Temeljni akt lahko prav tako za namenske prejemke določi posebne postavke odhodkov. Če ni v temeljnem aktu drugače določeno, so taki prihodki notranji namenski prejemki.

5.   Proračun vsebuje vrstice, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek

V predlog proračuna se lahko vključijo samo zneski namenskih prejemkov, ki so na dan določitve predloga proračuna nedvoumni.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z vzpostavitvijo strukture, v katero se uvrščajo zunanji in notranji namenski prejemki ter zagotavljajo ustrezne odobritve, in v zvezi spravili o prispevkih držav članic v raziskovalne programe. Na Komisijo prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s prihodki iz sankcij, izrečenih v skladu s členom 126(11) PDEU, in v zvezi z namenskimi prejemki iz udeležbe držav Efte v določenih programih Unije.

Člen 22

Donacije

1.   Komisija lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2.   Sprejem donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, odobrita Evropski parlament in Svet, pri čemer oba sprejmeta odločitev v dveh mesecih od prejema zahteve Komisije. Če v tem času ne ugovarjata, Komisija sprejme končno odločitev v zvezi s sprejetjem donacije.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o sprejemanju donacij v korist Unije.

Člen 23

Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

1.   Naslednji odbitki se lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska:

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega vmesnega plačila ali plačila razlike zneska istemu prejemniku po poglavju, členu in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo.

Za odbitke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

2.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za:

4.   Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za leto.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o kontih za vračljive davke.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 24

Splošne določbe

Odobritve se določijo za posebne namene po naslovih in poglavjih. Poglavja se razčlenijo na člene in postavke.

Člen 25

Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije, razen Komisije

1.   Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

2.   Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 27.

3.   Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % odobritev za leto na vrstici, iz katere naj bi se prerazporeditev opravila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 27.

4.   Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti Evropski parlament in Svet.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili za izračun deležev prerazporeditev za institucije razen Komisije.

Člen 26

Prerazporeditve Komisije

1.   Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

Tri tedne pred nameravano prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o svoji nameri. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 27.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobritve, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, zunanje sodelavce in druge sodelavce, iz enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobritev za leto. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

2.   Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah odobritev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet:

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z podrobnimi pravili o izračunu deležev notranjih prerazporeditev v Komisiji ter o razlogih za zahteve po prerazporeditvi.

Člen 27

Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

1.   Vsaka institucija svoje predloge prerazporeditve hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o prerazporeditvah odobritev, kakor je določeno v odstavkih 3 do 6 tega člena, razen če je v naslovu I drugega dela določeno drugače.

3.   Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu prerazporeditve odločita v šestih tednih od njegovega prejema s strani obeh institucij, razen v nujnih okoliščinah.

4.   Predlog prerazporeditve se odobri, če se v navedenih šestih tednih zgodi kaj od naslednjega:

5.   Obdobje šestih tednov iz odstavka 3 se skrajša na tri tedne v naslednjih primerih, razen če Evropski parlament ali Svet zahteva drugače:

6.   Če Evropski parlament ali Svet spremeni znesek prerazporeditve, medtem ko ga druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njim, ali če znesek prerazporeditve spremenita oba, se za odobrenega šteje nižji od teh dveh zneskov, razen če zadevna institucija svoj predlog prerazporeditve umakne.

Člen 28

Posebna pravila za prerazporeditve

1.   Odobritve se lahko prerazporedijo samo v proračunske vrstice, za katere so v proračunu odobritve ali imajo zaznamek "pro memoria".

2.   Odobritve v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

Člen 29

Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

1.   Za prerazporeditve med naslovi proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad, strukturna sklada, Kohezijski sklad, Evropski sklad za ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter raziskave veljajo posebne določbe iz naslovov I, II in III drugega dela.

2.   Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Komisije. Za vsak nujni ukrep se predloži ločen predlog.

Za namene tega odstavka se uporablja postopek iz člena 27(3) in (4). Če Evropski parlament in Svet ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi te rezerve, o predlogu Komisije za prerazporeditev ne sprejmeta odločitve.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o zahtevah za prerazporeditev iz rezerve za nujno pomoč.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 30

Načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

1.   Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, namreč v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Načelo gospodarnosti zahteva, da se sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najugodnejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje zadanih specifičnih ciljev in želenih rezultatov.

3.   Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalniki uspešnosti, proračunski porabnik pa Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovi informacije iz točke (e) člena 38(3). Te informacije se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predlogu proračuna.

4.   Za boljše odločanje institucije izvajajo predhodne in naknadne ocene v skladu z usmeritvami Komisije. Take ocene se uporabljajo za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocen pa se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu in porabniškim upravnim organom.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predhodnih, srednjeročnih in naknadnih ocenah.

Člen 31

Obvezna ocena finančnih posledic

1.   Kakršnemu koli predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic in predhodna ocena iz člena 30(4).

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko znatno vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic, ki jo pripravi institucija, ki predlaga spremembo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o zahtevah ocene finančnih posledic.

2.   Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih odobritev in začetnih napovedi v oceni finančnih posledic z vidika napredka pri obravnavi predloga ali pobude, predložene zakonodajnemu organu.

3.   Za zmanjšanje tveganja goljufij in nepravilnosti so v oceni finančnih posledic iz odstavka 1 navedene informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnih sistemov in o oceni pričakovane stopnje tveganja napak ter obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Takšna analiza upošteva verjetno število in vrsto napak ter posebne pogoje za zadevno področje politike ter pravila, ki se uporabljajo za področje politike.

Člen 32

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1.   Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezen način izvrševanja, in v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.

2.   Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je razumno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

3.   Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje:

4.   Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

5.   Če je med izvajanjem programa stopnja napak nenehno visoka, Komisija opredeli pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe, na primer poenostavitev veljavnih določb, izboljšanje kontrolnih sistemov in preoblikovanje programa ali izvedbenih sistemov.

Člen 33

Stroškovno učinkoviti kontrolni sistemi

Ko predloži spremenjene ali nove predloge za porabo, Komisija oceni stroške in koristi kontrolnih sistemov ter stopnjo tveganja napak, kot je določeno v členu 31(3).

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 34

Objava zaključnega računa, proračunov in poročil

1.   Proračun se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.   Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in vsako spremembo proračuna, kakor so dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračuni se objavijo v treh mesecih po datumu razglasitve njihovega dokončnega sprejetja.

Konsolidirani letni zaključni račun ter poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o začasni objavi proračuna.

Člen 35

Objava informacij o prejemnikih in druge informacije

1.   Informacije o poslih najemanja in dajanja posojil, ki jih sklene Unija za tretje osebe, se navedejo v prilogi k proračunu.

2.   Komisija na ustrezen način in pravočasno omogoči dostop do informacij, ki zadevajo prejemnike ter naravo in namen ukrepa, financiranega iz proračuna, kadar se slednji izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 58(1), ter informacij, ki zadevajo prejemnike, kot so jih zagotovili subjekti, osebe in države članice, ki so jim poverjene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov izvrševanja.

Obveznost iz prvega pododstavka se uporablja tudi za druge institucije glede na njihove prejemnike.

3.   Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti, zlasti varstvo osebnih podatkov.

V primeru fizičnih oseb se objavi samo ime in lokacija prejemnika, dodeljen znesek in namen dodelitve. Razkritje teh podatkov temelji na ustreznih merilih, kot je pogostnost dodelitve, ali vrsta ali pomen dodelitve. Merila za razkritje in raven podrobnosti razkritja upoštevajo posebnosti sektorja in posameznega načina izvrševanja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o objavi informacij o prejemnikih. Kadar je to primerno, se raven podrobnosti in merila določijo v zadevnih pravilih za posamezen sektor.

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 36

Načrti prihodkov in odhodkov

1.   Vsaka institucija razen Komisije pripravi načrt svojih prihodkov in odhodkov, ki ga pošlje Komisiji in vzporedno v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija vsako leto.

2.   Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko in mednarodno sodelovanje ter humanitarno in krizno odzivanje v zvezi z njihovimi pristojnostmi.

3.   Komisija pripravi svoje lastne načrte, ki jih takoj po njihovem sprejetju prav tako pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Pri pripravi svojih načrtov Komisija uporablja informacije iz člena 37.

Člen 37

Načrt proračuna organov iz člena 208

V skladu s svojim aktom o ustanovitvi vsak organ iz člena 208 Komisiji ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. marca vsako leto pošlje načrt svojih prihodkov in odhodkov, skupaj s svojim kadrovskim načrtom in svojim osnutkom programa dela.

Člen 38

Predlog proračuna

1.   Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. Ta predlog v vednost pošlje tudi nacionalnim parlamentom.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza prihodkov in odhodkov Unije in konsolidira načrte iz člena 36. Vsebuje lahko tudi načrte, drugačne od tistih, ki so jih pripravile institucije.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 44 do 49.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne preglednice, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb odobritev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2.   Da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi proračunskih posledic veljavne zakonodaje in zakonodajnih predlogov v postopku sprejemanja, Komisija predlogu proračuna priloži finančni načrt za naslednja leta.

Finančni načrt se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o finančnem načrtovanju.

3.   Komisija predlogu proračuna priloži:

4.   Ko Komisija izvrševanje proračuna poveri javno-zasebnim partnerstvom, predlogu proračuna doda delovni dokument, ki vsebuje:

Vendar če javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, so informacije v zvezi s temi instrumenti vključene v delovni dokument iz odstavka 5.

5.   Kadar Komisija uporabi finančne instrumente, predlogu proračuna doda delovni dokument, ki navaja:

6.   Komisija k predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, ki se ji zdijo koristni za utemeljitev njenih proračunskih zahtev.

7.   V skladu s členom 8(5) Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (14) ter za zagotovitev proračunske preglednosti na področju zunanjega delovanja Unije Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem celovito navede:

8.   V delovnem dokumentu iz odstavka 7 poleg tega:

Člen 39

Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Na podlagi kakršnih koli novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predloga proračuna, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo ene od drugih institucij v zvezi z njihovim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži dopolnilno pismo k predlogu proračuna, preden je sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU. Pisma lahko vključujejo dopolnilno pismo, zlasti o posodobitvi ocenjenih odhodkov za kmetijstvo.

Člen 40

Obveznosti držav članic zaradi sprejetja proračuna

1.   Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

2.   Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, je vsaka država članica od 1. januarja v naslednjem proračunskem letu ali od datuma razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet, če se to zgodi po 1. januarju, zavezana Uniji plačati dolgovane zneske, kakor je določeno v Uredbi (ES, Euratom) št. 1150/2000.

Člen 41

Predlogi za spremembo proračuna

1.   Komisija lahko predloži predloge za spremembo proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi prihodkov v naslednjih okoliščinah:

V neodložljivih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, zlasti v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, lahko Komisija predloži predlog za spremembo proračuna, ki je potreben predvsem zaradi odhodkov.

2.   Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga za spremembo proračuna Komisija in druge institucije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, brez posebnega sklicevanja na vsa pričakovane neporabljene odobritve.

Člen 40 se uporablja za spremembe proračuna. Spremembe proračuna so utemeljene s sklicevanjem na proračun, katerega načrte spreminjajo.

3.   Razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali v primeru uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, za katerega se lahko predlog spremembe proračuna predloži kadarkoli v letu, Komisija predloži svoje predloge spremembe proračuna hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. septembra vsako leto. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij lahko priloži mnenje.

4.   Evropski parlament in Svet predloge sprememb proračuna obravnavata ob upoštevanju njihove nujnosti.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s podrobnimi pravili o predlogih spremembe proračuna.

Člen 42

Zgodnejša predložitev načrtov in predlogov proračunov

Komisija, Evropski parlament in Svet se lahko dogovorijo za skrajšanje nekaterih rokov za predložitev načrtov ter za sprejetje in pošiljanje predlogov proračunov. Vendar tak dogovor ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za preučitev takih besedil na podlagi člena 314 PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 43

Sestava proračuna

Proračun sestavljajo:

Člen 44

Proračunska nomenklatura

1.   Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij Evropski parlament in Svet razčlenita po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

2.   Poročilo o izvrševanju odhodkov za oddelek proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet in je razčlenjena po namenu.

Vsak naslov se nanaša na določeno področje politike, vsako poglavje pa praviloma na dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje odobritve za poslovanje in odobritve za upravo.

Odobritve za upravo v naslovu se združijo v eno samo poglavje.

3.   Kadar so odobritve za upravo razčlenjena glede na namen, so po posameznih naslovih razvrščena takole:

Kateri koli upravni odhodki Komisije, ki so skupni več naslovom, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s podrobnimi pravili o razčlenitvi proračuna.

Člen 45

Prepoved negativnih prihodkov

1.   Proračun ne vsebuje negativnih prihodkov.

2.   Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (15), so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku poročila o prihodkih proračuna.

Člen 46

Rezervacije

1.   Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov "rezervacije". Odobritve se vnesejo v ta naslov kadar:

Odobritve iz navedenega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom iz točke (c) prvega pododstavka člena 26(1) te uredbe, kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 27 te uredbe za vse druge primere.

2.   V primeru resnih težav pri izvrševanju lahko Komisija predlaga, da se odobritve prerazporedijo v naslov „rezervacije“ med proračunskim letom. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o takih prerazporeditvah, kakor je določeno v členu 27.

Člen 47

Negativna rezerva

Oddelek proračuna za Komisijo lahko vključuje "negativno rezervo", ki je omejena na največ 200 000 000 EUR. Taka rezerva, ki se vpiše v poseben naslov, zajema samo odobritve plačil.

Ta negativna rezerva se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 26 in 27.

Člen 48

Rezerva za nujno pomoč

1.   Oddelek proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2.   Rezerva iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 27 in 29.

Člen 49

Priprava proračuna

1.   Proračun prikazuje:

2.   Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet proračunu priložita tudi druge ustrezne dokumente.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s pripravo proračuna, vključno z opredelitvijo dejanskih odhodkov v zadnjem proračunskem letu, za katerega je bil pripravljen zaključni račun, pripombami k proračunu in kadrovskimi načrti.

Člen 50

Pravila glede kadrovskih načrtov za zaposlene

1.   Kadrovski načrti, opisani v točki (c) člena 49(1), predstavljajo absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ; nad to omejitvijo ni mogoča nobena zaposlitev.

Razen za plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14 pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni svoj kadrovski načrt za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

Institucija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet tri tedne pred izvedbo spremembe iz drugega pododstavka. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi postopek iz člena 41.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

POGLAVJE 3

Proračunska disciplina

Člen 51

Skladnost z večletnim finančnim okvirom

Proračun je v skladu z večletnim finančnim okvirom.

Člen 52

Skladnost aktov Unije s proračunom

Kadar izvajanje akta Unije preseže razpoložljive odobritve, se tak akt finančno lahko izvrši šele po ustrezni spremembi proračuna.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 53

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

1.   Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobritev.

2.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o izvrševanju proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in o informacijah o prenosu osebnih podatkov za namene revizije.

Člen 54

Temeljni akt in izjeme

1.   Preden se odobritve, vključene v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Unije, se najprej sprejme temeljni akt.

2.   Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavka 1 izvršujejo:

Komisija ob predstavitvi predloga proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predloži tudi poročilo o ukrepih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene nadaljnje ukrepe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede temeljnega akta in izjem, naštetih v odstavku 2 tega člena.

Člen 55

Izvrševanje proračuna s strani institucij razen Komisije

Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.

Zaradi lažjega izvrševanja odobritev za upravo delegacij Unije se ESZD s Komisijo lahko dogovori o podrobni ureditvi glede načina izvrševanja. Taka ureditev ne vsebujejo nobenih odstopanj od te uredbe ali delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

Člen 56

Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

1.   Komisija in druge institucije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in drugimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, delujejo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

2.   Vendar pa Komisija lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi s odobritev za poslovanje v svojem oddelku proračuna na vodje delegacij Unije. O tem hkrati obvesti visokega predstavnika. Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo enake naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili ta prenos pooblastil prekliče.

Za namene prvega pododstavka visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

Člen 57

Navzkrižje interesov

1.   Finančni udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, reviziji ali kontroli proračuna, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije.

Kadar obstaja takšno tveganje, se zadevna oseba vzdrži takšnega dejanja in zadevo prepustiti odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, ki pisno potrdi, ali obstaja navzkrižje interesov. Zadevna oseba obvesti tudi svojega nadrejenega. Kadar navzkrižje interesov obstaja, zadevna oseba opusti vsa svoja dejanja v zadevi. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil osebno sprejme vse dodatne primerne ukrepe.

2.   Za namene odstavka 1, navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1, zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa s prejemnikom.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210, v katerih je opredeljeno vse, kar bi lahko pomenilo navzkrižje interesov, in postopek, ki ga je treba izvesti v takih primerih.

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 58

Načini izvrševanja proračuna

1.   Komisija izvršuje proračun na naslednje načine:

2.   Komisija v skladu s členom 317 PDEU ostaja odgovorna za izvrševanje proračuna ter Evropski parlament in Svet seznanja o dejavnostih subjektov in oseb, pooblaščenih v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena. Kadar sta pooblaščeni subjekt ali oseba opredeljena v temeljnem aktu, ocena finančnih posledic iz člena 31 vključuje popolno utemeljitev izbire tega subjekta ali osebe.

3.   Subjekti in osebe, pooblaščeni v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena, v celoti sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Unije. Sporazumi o prenosu pooblastil, sklenjeni s temi subjekti, Računskemu sodišču in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) zagotavljajo pravico do popolnega izvajanja svojih pristojnosti iz PDEU pri reviziji sredstev.

Komisija naloge izvrševanja proračuna poveri subjektom in osebam iz točke (c) odstavka 1 tega člena, pod pogojem, da obstajajo pregledni, nediskriminacijski, učinkoviti in uspešni postopki pregleda za dejansko izvajanje takih nalog.

4.   Vsi sporazumi o prenosu pooblastil se na njuno zahtevo posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.   Subjekti in osebe, pooblaščeni v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena, v skladu s členom 35(2) zagotovijo ustrezne naknadne letne objave informacij o prejemnikih. Komisijo se uradno obvesti o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem.

6.   Subjekti in osebe, pooblaščeni v skladu s točko (c) odstavka 1 nimajo statusa odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil.

7.   Komisija tretjim osebam ne poveri izvršilnih pooblastil, kadar taka pooblastila vključujejo možnost prostega preudarka v zvezi s političnimi odločitvami.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načinih izvrševanja proračuna, vključno z neposrednim upravljanjem, izvajanjem pooblastil, prenesenih na izvajalske agencije, in posebnimi določbami o posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami, organi iz členov 208 in 209, subjekti javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, subjekti zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, in z osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP.

Člen 59

Deljeno upravljanje z državami članicami

1.   Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na države članice. Komisija in države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev vključujejo dopolnilne določbe.

2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi, upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

Da bi zaščitile finančne interese Unije, države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu s tem členom in zadevnimi pravili za posamezni sektor izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem. Poleg tega izterjajo tudi nepravilno plačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, če to določajo pravila za posamezni sektor in posebne določbe nacionalne zakonodaje.

Komisija v okviru ocene tveganja in v skladu s pravili za posamezni sektor spremlja upravljavske in kontrolne sisteme, vzpostavljene v državah članicah. Komisija pri revizijskem delu spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva stopnjo ocenjenega tveganja v skladu s pravili za posamezni sektor.

3.   V skladu z merili in postopki iz pravil za posamezni sektor države članice imenujejo organe na ustrezni ravni, ki so pristojni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije. Taki organi lahko opravljajo tudi naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, in lahko prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

Kadar odločajo o imenovanju organov, države članice lahko svojo odločitev utemeljijo s tem, ali so upravljavski in kontrolni sistemi v bistvu enaki kot tisti, ki so že veljali za prejšnje obdobje, in ali so slednji delovali uspešno.

Če rezultati revizije in kontrole pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril, opredeljenih v pravilih za posamezni sektor, države članice z uvedbo potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim s preklicem imenovanja v skladu s pravili za posamezni sektor.

Pravila za posamezni sektor določajo tudi vlogo Komisije v postopku, določenem v tem odstavku.

4.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3 tega člena:

5.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3, Komisiji do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

Računovodskim izkazom iz točke (a) prvega pododstavka in povzetkom iz točke (b) prvega pododstavka je priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. To mnenje ugotavlja, ali računovodski izkazi prikazujejo verodostojno in pošteno sliko, ali so izdatki, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno. Mnenje tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavo o upravljanju iz točke (a) prvega pododstavka.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februarja izjemoma podaljša do 1. marca.

Države članice lahko na primerni ravni objavijo informacije iz tega odstavka.

Poleg tega lahko države članice posredujejo izjave, podpisane na ustrezni ravni, na podlagi informacij iz tega odstavka.

6.   Da bi zagotovila porabo sredstev v skladu s pravili, ki se uporabljajo, Komisija:

Komisija delno ali v celoti prekliče prekinitev rokov za plačila oziroma začasno ustavitev plačil, potem ko država članica predloži svoje ugotovitve in takoj ko uvede vse potrebne ukrepe. Letno poročilo o dejavnostih iz člena 66(9) zajema vse obveznosti iz tega pododstavka.

7.   Pravila za posamezni sektor upoštevajo potrebe evropskih programov teritorialnega sodelovanja, zlasti glede vsebine izjav o upravljanju, postopka iz odstavka 3 in revizijske funkcije.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o deljenem upravljanju z državami članicami, vključno s sestavo registra organov, odgovornih za upravljanje in kontrolo sredstev Unije, ter ukrepi za širjenje praktičnih zgledov.

Člen 60

Posredno upravljanje

1.   Subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge izvrševanja proračuna v skladu s točko (c) člena 58(1), pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. Pri upravljanju sredstev Unije zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi, pri čemer ustrezno upoštevajo:

2.   Da bi zaščitili finančne interese Unije, subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), v skladu z načelom sorazmernosti:

Osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (viii) člena 58(1)(c), svoja finančna pravila sprejmejo s predhodnim soglasjem Komisije. Zahteve iz točk od (a) do (e) tega odstavka izpolnijo najpozneje šest mesecev po začetku svojega mandata. Kadar so ob koncu tega obdobja omenjene zahteve izpolnjene le delno, Komisija sprejme ustrezne popravne ukrepe za nadzor in pomoč pri izvajanju nalog, za katere so te osebe pooblaščene.

3.   Subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. V ta namen v skladu z načelom sorazmernosti izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem, s čimer zagotavljajo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo učinkovito in pravilno. Poleg tega izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

4.   Komisija lahko začasno ustavi plačila subjektom in osebam, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), zlasti kadar so ugotovljene sistematične napake, zaradi katerih so vprašljive zanesljivost sistemov notranje kontrole zadevnega subjekta ali osebe ali zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij.

Ne glede na člen 92 lahko odgovorni odredbodajalec v celoti ali delno prekine plačila takim subjektom ali osebam zaradi nadaljnjega preverjanja, če:

5.   Brez poseganja v odstavek 7 subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), Komisiji predložijo:

Dokumentom iz prvega pododstavka je priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revizijskega poročanja. To mnenje ugotavlja, ali računovodski izkazi prikazujejo verodostojno in pošteno sliko, ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno in ali so z izkazi povezane transakcije zakonite in pravilne. Mnenje tudi navaja, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavo o upravljanju iz točke (b) prvega pododstavka.

Dokumenti iz prvega pododstavka se predložijo Komisiji najpozneje 15. februarja naslednjega proračunskega leta. Mnenje iz drugega pododstavka se predloži Komisiji najpozneje 15. marca.

Obveznosti iz tega odstavka ne posegajo v sporazume, sklenjene z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Taki sporazumi za te mednarodne organizacije in tretje države vključujejo najmanj obveznost, da Komisiji vsako leto predložijo izjavo, s katero potrdijo, da je bil v zadevnem proračunskem letu prispevek Unije porabljen in obračunan v skladu z zahtevami iz odstavka 2 ter z obveznostmi, določenimi v takih sporazumih.

6.   Brez poseganja v odstavek 7 Komisija:

7.   Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za prispevke Unije za subjekte, za katere se uporablja ločen postopek razrešnice v skladu s členom 208.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o posrednem upravljanju, vključno z določitvijo pogojev pri posrednem upravljanju, v skladu s katerim so sistemi, pravila in postopki za subjekte in osebe enakovredni tistim, ki jih uporablja Komisija, izjavami o upravljanju in skladnosti, ter postopki pregleda in potrditve računovodskih izkazov ter iz financiranja Unije izključeni odhodki, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili, ki se uporabljajo.

Člen 61

Predhodno preverjanje in sporazumi o prenosu pooblastil

1.   Preden Komisija opravljanje nalog izvrševanja proračuna poveri subjektom ali osebam v skladu s točko (c) člena 58(1), pridobi dokaze, da so zahteve iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 60(2) izpolnjene.

Kadar se sistemi ali pravila subjekta ali osebe, ki so mu poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1) ali postopki, ki se nanašajo na upravljanje sredstev Unije, za katero so pooblaščeni, bistveno spremenijo, zadevni subjekt ali oseba Komisijo nemudoma obvesti o tem. Komisija pregleda sporazume o prenosu pooblastil, sklenjene z zadevnim subjektom ali osebo, da zagotovi nadaljnje izpolnjevanje zahtev iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 60(2).

2.   Če pooblaščeni subjekt ni opredeljen v temeljnem aktu, ga Komisija izbere v okviru ene izmed kategorij, navedenih v točkah (ii), (v), (vi) in (vii) člena 58(1)(c), pri čemer ustrezno upošteva naravo nalog, za opravljanje katerih namerava pooblastiti zadevne subjekte, pa tudi njihove izkušnje ter poslovno in finančno sposobnost. Izbira je pregledna, objektivno utemeljena in ne povzroča navzkrižja interesov.

3.   V sporazumih o prenosu pooblastil, se določijo zahteve iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 60(2). Sporazumi o prenosu pooblastil jasno opredeljujejo naloge, prenesene na subjekt, ter vsebujejo zavezo zadevnih subjektov ali oseb, da bodo izpolnjevale obveznosti iz točk (e) in (f) prvega pododstavka člena 60(2), ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila navzkrižje interesov.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predhodnem ocenjevanju pravil in postopkov v okviru posrednega upravljanja ter vsebino sporazumov o prenosu pooblastil.

Člen 62

Izvajalske agencije

1.   Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njegovega dela v njenem imenu in na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (16). Izvajalske agencije se ustanovijo s sklepom Komisije in so pravne osebe v skladu s pravom Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o izvajanju pooblastil, prenesenih na izvajalske agencije.

2.   Direktor izvajalske agencije izvršuje ustrezne odobritve za poslovanje v okviru neposrednega upravljanja.

Člen 63

Omejitve pri prenosu pooblastil

1.   Komisija nalog v zvezi z izvrševanjem sredstev Unije, vključno s plačili in izterjavo, ne prenese na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz točk (v), (vi) in (vii) člena 58(1)(c) ali v posebnih primerih, v katerih:

2.   Komisija lahko na zunanje zasebne subjekte ali organe, ki ne opravljajo javne storitve, s pogodbo prenese naslednje naloge: tehnično strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o prenosu nalog na določene zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu s pravili za oddajo javnih naročil iz naslova V prvega dela.

POGLAVJE 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 64

Ločitev nalog

1.   Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pravicah in dolžnostih vseh finančnih udeležencev.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 65

Odredbodajalec

1.   Vsaka institucija opravlja naloge odredbodajalca.

2.   Za namene tega naslova se izraz "uslužbenci" nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

3.   Vsaka institucija v skladu s pogoji v svojem poslovniku naloge odredbodajalca prenese na uslužbence na ustrezni ravni. V svojih notranjih upravnih pravilih določi uslužbence, na katere prenese te naloge, obseg prenesenih pooblastil in ali lahko osebe, na katere se pooblastila prenesejo, pooblastila prenesejo naprej.

4.   Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na uslužbence.

5.   Odgovorni odredbodajalci delujejo samo v mejah, ki jih določa instrument o prenosu ali nadaljnjem prenosu pooblastil. Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomaga en ali več zaposlenih, ki je v okviru svojih pristojnosti pooblaščen za izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

6.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), je Komisija kot pristojna institucija odgovorna za določanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje njihovih nalog in odgovornosti v vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Komisija o tem hkrati obvesti visokega predstavnika.

7.   Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomagajo uslužbenci v njegovi pristojnosti, ki so jim bile dodeljene določene naloge, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij. Za uslužbence, ki pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil, se uporablja člen 57.

8.   Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče, Evropski parlament in Svet o imenovanju in razrešitvi odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, notranjih revizorjev in računovodij ter o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

9.   Vsaka institucije obvesti Računsko sodišče o imenovanju skrbnikov računov izločenih sredstev ter o odločitvah o prenosu pooblastil v skladu s členom 69(1) in členom 70.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pomoči odgovornim odredbodajalcem ter o notranjih določbah o prenosu pooblastil.

Člen 66

Pooblastila in dolžnosti odredbodajalca

1.   Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

2.   Za namene odstavka 1 odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v skladu s členom 32 in minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog. Vzpostavitev take strukture in sistemov temelji na celoviti analizi tveganj, pri kateri se upošteva njihova stroškovna učinkovitost.

3.   Za izvrševanje izdatkov odgovoren odredbodajalec prevzema proračunske in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

4.   Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

5.   Za vsako dejavnost se izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na pregledu dokumentacije in razpoložljivih rezultatih že opravljenih kontrol.

Predhodne kontrole obsegajo začetek in preverjanje dejavnosti.

Posamezne transakcije ne smejo preverjati zaposleni, ki so začeli dejavnost. Zaposleni, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni zaposlenim, ki so začeli dejavnost.

6.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko vzpostavi naknadne kontrole za preverjanje dejavnosti, ki so po predhodnih kontrolah že bile odobrene. Take kontrole se lahko izvajajo na naključnih vzorcih glede na tveganje.

Predhodnih kontrol ne opravljajo zaposleni, ki so odgovorni za naknadne kontrole. Zaposleni, odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni zaposlenim, ki so odgovorni za predhodne kontrole.

Kadar odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil izvaja naknadne finančne revizije upravičencev kot naknadne kontrole, so povezana revizijska pravila jasna, dosledna in pregledna, ter spoštujejo pravice Komisije in revidirancev.

7.   Zaposleni, pristojni za kontrolo upravljanja finančnih dejavnosti, so primerno strokovno usposobljeni. Upoštevajo poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme vsaka institucija.

8.   Če zaposleni, ki sodeluje pri finančnem upravljanju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega upravljanja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta zaposleni upoštevati, obvesti svojega nadrejenega. Če zaposleni to naredi v pisni obliki, mu nadrejeni odgovori v pisni obliki. Če nadrejeni ne ukrepa ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, zaposleni pa oceni, da ta potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, zaposleni pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil. Če ta odredbodajalec ne ukrepa, zaposleni o tem pisno obvesti zadevno komisijo iz člena 73(6).

V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, zaposleni obvesti organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja Unije, določajo, da mora zunanji revizor odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil obvestiti o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije.

9.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi, če ni v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov določeno drugače, da ima razumno zagotovilo, da:

Poročilo o dejavnostih opisuje rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole, vključno s splošno oceno stroškovne učinkovitosti kontrol.

Komisija vsako leto najpozneje 15. junija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje povzetek letnih poročil o dejavnostih za predhodno leto. Letna poročila o dejavnostih, ki jih pripravi vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, se dajo na voljo tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predhodnih in naknadnih kontrolah, hranjenju dokazil, kodeksu o strokovnem ravnanju, neukrepanju odredbodajalca, posredovanju informacij računovodji ter poročilih o postopkih s pogajanji.

Člen 67

Pooblastila in dolžnosti vodij delegacij Unije

1.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), tesno sodelujejo s Komisijo glede pravilnega izvrševanja sredstev, da se zagotovijo zlasti zakonitost in pravilnost finančnih transakcij, spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja pri upravljanju sredstev in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije.

V skladu s tem sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev situacij, ki bi lahko ogrozile odgovornost Komisije v zvezi z izvrševanjem proračuna, za katerega so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter navzkrižja prednostnih nalog, ki lahko vpliva na izvajanje nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Kadar nastane vrsta situacije ali navzkrižja iz drugega pododstavka, vodje delegacij Unije o tem nemudoma obvestijo odgovorne generalne direktorje Komisije in ESZD. Ti generalni direktorji sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev razmer.

2.   Če se vodje delegacij Unije znajdejo v situaciji iz člena 66(8), se obrnejo na posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ustanovljeno v skladu s členom 73(6). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, o tem obvestijo organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja.

3.   Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), poročajo svojemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, tako da lahko ta vključi njihova poročila v svoje letno poročilo o dejavnostih iz člena 66(9). Poročila vodij delegacij Unije vključujejo informacije o učinkovitosti in uspešnosti notranjih sistemov kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa, ter izjavo o zanesljivosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 73(5). Ta poročila se priložijo k letnemu poročilu o dejavnostih, ki ga pripravi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, in se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno.

Vodje delegacij Unije polno sodelujejo z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. V zvezi s tem se lahko od njih zahteva, da se udeležujejo sej ustreznih organov in pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil.

4.   Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), odgovorijo na vsako zahtevo odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa pooblastil na zahtevo Komisije ali, v zvezi z razrešnico, na zahtevo Evropskega parlamenta.

5.   Komisija zagotovi, da zaradi nadaljnjega prenosa pooblastil ni oviran postopek razrešnice na podlagi člena 319 PDEU.

Oddelek 3

Računovodja

Člen 68

Pooblastila in dolžnosti računovodje

1.   Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

Odgovornost računovodje ESZD se nanaša le na oddelek proračuna za ESZD, ki ga izvršuje ESZD. Računovodja Komisije ostaja odgovoren za celoten oddelek proračuna za Komisijo, vključno z računovodskimi operacijami, ki se nanašajo na odobritve, za katera so pristojni vodje delegacij Unije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Računovodja Komisije ob upoštevanju člena 213 deluje tudi kot računovodja ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD.

2.   Računovodja Komisije je odgovoren za določitev računovodskih pravil in usklajenega kontnega okvira v skladu z naslovom IX prvega dela.

3.   Računovodja od odredbodajalcev pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki dajejo resnično sliko finančnega stanja institucij in izvrševanja proračuna. Odredbodajalci jamčijo za zanesljivost teh informacij.

4.   Preden institucija ali organ iz člena 208 sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resničen in pošten odraz finančnega stanja institucije ali organa iz člena 208.

V ta namen računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 in računovodskimi postopki iz točke (d) odstavka 1 tega člena ter da so v zaključnem računu upoštevani vsi prihodki in odhodki.

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil posredujejo vse informacije, ki jih računovodja potrebuje, da lahko opravi svoje naloge.

Odredbodajalci ostajajo v celoti odgovorni za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovo kontrolo ter celovitost in točnost informacij, posredovanih računovodji.

5.   Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

6.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, je za upravljanje gotovine in gotovini podobnih sredstev pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.

7.   V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko odprejo fiduciarni računi v imenu Komisije, tako da jih lahko upravlja subjekt, pooblaščen na podlagi točk (ii), (iii), (v) ali (vi) člena 58(1)(c).

Taki računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Taki računi se upravljajo na odgovornost odredbodajalca.

8.   Računovodja Komisije določi pravila za odprtje, vodenje in zaprtje fiduciarnih računov ter njihovo uporabo.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pooblastilih in dolžnostih odredbodajalca, vključno z njegovim imenovanjem in razrešitvijo, njegovim mnenjem o računovodskem sistemu in sistemu vodenja evidenc o premoženju, vodenjem zakladništva in bančnih računov, pooblastili za podpisovanje, vodenjem stanja na računu, prerazporeditvami in menjalnimi posli, metodami plačil, dokumenti pravnega subjekta in hranjenjem dokazil.

Člen 69

Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

1.   Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog nekatere naloge prenese na podrejene.

Akt o prenosu pooblastil določa te naloge.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o osebah, pooblaščenih za vodenje računov v lokalni enoti.

Oddelek 4

Skrbnik računa izločenih sredstev

Člen 70

Računi izločenih sredstev

1.   Za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, in za plačilo majhnih zneskov, kot so določeni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, se lahko vzpostavijo računi izločenih sredstev.

Toda na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči v smislu člena 128 se lahko računi izločenih sredstev uporabijo brez vsakršnih omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višina odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto.

2.   Sredstva na računu izločenih sredstev zagotavlja računovodja institucije, zanje pa so odgovorni skrbniki računov izločenih sredstev, ki jih imenuje računovodja institucije.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s pogoji za račune izločenih sredstev, vključno z najvišjimi zneski, ki jih lahko izplačajo skrbniki teh računov, in pravili za zunanje ukrepe, vključno s pravili za izbiro skrbnikov računov izločenih sredstev, zagotavljanjem sredstev na računih izločenih sredstev, preverjanjem, ki ga opravljajo odredbodajalci in računovodje, ter spoštovanjem postopkov javnih naročil. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o ustvarjanju računov izločenih sredstev in skrbniki teh računov v delegacijah Unije.

POGLAVJE 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 71

Preklic prenosa pooblastil in začasni preklic dolžnosti, prenesenih na finančne udeležence

1.   Odgovornim odredbodajalcem lahko organ, ki jih je imenoval, kadar koli dokončno ali začasno prekliče prenos ali nadaljnji prenos pooblastil.

2.   Računovodjo ali skrbnike računov izločenih sredstev, ali oboje lahko kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki jih je imenoval.

3.   Ta člen ne posega v noben disciplinski ukrep zoper finančne udeležence iz odstavkov 1 in 2.

Člen 72

Odgovornost odredbodajalca za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

1.   To poglavje ne posega v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 71 v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2.   Brez poseganja v člene 73, 74 in 75 te uredbe, vsak odgovorni odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti OLAF.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odgovornosti odredbodajalcev, računovodij in skrbnikov računov izločenih sredstev v primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odgovorne odredbodajalce

Člen 73

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

1.   Odgovorni odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

2.   Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti če odgovorni odredbodajalec bodisi namerno ali iz hude malomarnosti:

3.   Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel pooblastila. Če organ, ki je nanj prenesel pooblastila, odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil da utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

4.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil v okviru svoje službe odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

5.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odgovoren za določanje vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov, kakor tudi njihovo učinkovitost in uspešnost. Vodje delegacij Unije so odgovorni za ustrezno vzpostavitev in delovanje teh sistemov v skladu z navodili odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil ter za upravljanje sredstev in poslov, ki jih v okviru svoje odgovornosti izvajajo znotraj delegacije Unije. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, opravijo posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in pristojnosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna.

Vodje delegacij Unije poročajo o svojih nalogah na podlagi prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 67(3).

Vodje delegacij Unije vsako leto odredbodajalcu Komisije na podlagi prenosa pooblastil predložijo izjavo o zanesljivosti o notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemih, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter o njihovih rezultatih, da lahko odredbodajalec pripravi izjavo o zanesljivosti iz člena 66(9).

6.   Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti ali sodeluje v skupni komisiji, ki jo ustanovi več institucij. Komisije delujejo neodvisno in ugotavljajo, ali je prišlo do finančne nepravilnosti in kakšne naj bodo morebitne posledice.

Na podlagi mnenja te komisije se institucija odloči, ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

7.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), je posebna komisija za finančne nepravilnosti, ki jo ustanovi Komisija v skladu z odstavkom 6 tega člena, pristojna v zadevah iz člena 56(2).

Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu, visokemu predstavniku in odredbodajalcu Komisije na podlagi prenosa pooblastil, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Na podlagi mnenja posebne komisije za finančne nepravilnosti lahko Komisija od visokega predstavnika zahteva, da kot organ za imenovanje začne postopek zoper odredbodajalce na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine, če nepravilnosti zadevajo pooblastila Komisije, ki so jim bila dodeljena na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. V takem primeru visoki predstavnik uvede ustrezne ukrepe skladno s kadrovskimi predpisi za uveljavitev sklepov o disciplinskih ukrepih ali plačilu odškodnine, kakor priporoča Komisija.

Države članice v celoti podpirajo Unijo pri uveljavljanju kakršne koli odgovornosti v skladu s členom 22 kadrovskih predpisov za začasne uslužbence, za katere se uporablja točka (e) člena 2 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa pooblastil, vključno s potrditvijo navodil in vlogo komisije za finančne nepravilnosti.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in skrbnike računov izločenih sredstev

Člen 74

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

1.   Računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Računovodja je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odgovornosti računovodij, če pride do drugih oblik kršitev.

Člen 75

Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

1.   Skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Skrbnik računa izločenih sredstev je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odgovornosti skrbnikov računov izločenih sredstev, če pride do drugih oblik kršitev.

POGLAVJE 5

Prihodki

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na voljo

Člen 76

Lastna sredstva

1.   Načrt prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa 2007/436/ES, Euratom se v proračun vpiše v eurih. Načrt prihodkov se da na voljo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o lastnih sredstvih.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 77

Ocena terjatev

1.   Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, pripravi oceno terjatev.

2.   Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, to oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku prvotne ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na voljo zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu 2007/436/ES, Euratom, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o oceni terjatev.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 78

Ugotovitev terjatev

1.   Ugotovitev terjatev je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil:

2.   Lastna sredstva, dana na voljo Komisiji, in vsaka zapadla terjatev v fiksnem znesku, ki se potrdi kot nedvoumna, se ugotovijo z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3.   Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o ugotovitvi terjatev, vključno s postopkom in dokazili, ter o zamudnih obrestih.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 79

Odobritev izterjatve

1.   Odobritev izterjave je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja terjatev, ki jo je ugotovil ta odgovorni odredbodajalec.

2.   Institucija lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

Komisija lahko v izjemnih okoliščinah, če je to potrebno zaradi učinkovite in pravočasne zaščite finančnih interesov Unije, sprejme takšen izvršljiv sklep v imenu drugih institucij na njihovo zahtevo za zahtevke, povezane z uslužbenci, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o izdaji naloga za izterjavo.

Oddelek 5

Izterjava

Člen 80

Pravila o izterjavi

1.   Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Odredbodajalec pri tem ravna s potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da Unija prejme svoje prihodke in da so pravice Unije varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, kot jih ima Unija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Unije. Takšni zahtevki so nedvoumni, v fiksnem znesku in zapadli.

2.   Kadar se namerava odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi se utemelji. Odredbodajalec lahko pooblastilo za odločitev o odpovedi prenese.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev. Delna razveljavitev določene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje določeni upravičenosti.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načinu izterjave, vključno z izterjavo s pobotom, postopku izterjave, če dolžnik dolga ne plača prostovoljno, podaljšanju plačilnega roka, izterjavi glob in drugih kazni, odpovedi izterjave ter razveljavitvi ugotovljene terjatve.

3.   Države članice so predvsem odgovorne za izvajanje kontrol in revizij ter izterjavo nepravilno porabljenih zneskov, kot določajo pravila za posamezne sektorje. Nepravilnosti, ki jih države članice odkrijejo in odpravijo same, Komisija izvzame pri finančnih popravkih glede teh nepravilnosti.

4.   Komisija uporabi finančne popravke za države članice, da bi iz financiranja Unije izključila odhodke, ki niso v skladu s pravom, ki se uporablja. Komisija finančne popravke utemelji na odkritih nepravilno porabljenih zneskih in finančnih posledicah za proračun. Kadar takih zneskov ni mogoče natančno opredeliti, lahko Komisija uporabi ekstrapolirane ali pavšalne popravke v skladu s pravili za posamezni sektor.

Komisija pri določanju zneska finančnega popravka upošteva naravo in resnost kršitve zakonodaje, ki se uporablja, in finančnih posledic za proračun, tudi v primerih pomanjkljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Merila za določanje finančnih popravkov in postopek, ki se uporabljajo, se lahko opredelijo v pravilih za posamezni sektor.

5.   Metodologija za uporabo ekstrapoliranih ali pavšalnih popravkov se določi v skladu s pravili za posamezni sektor, da se Komisiji omogoči zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 81

Zastaralni rok

1.   Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa 2007/436/ES, Euratom, velja za upravičenosti Unije do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Unije zastaralni rok pet let.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o zastaralnem roku.

Člen 82

Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah

V primeru postopkov zaradi plačilne nesposobnosti se pravice Unije obravnavajo z enako prednostjo kot pravice enake narave nacionalnih javnih organov v državah članicah, v katerih potekajo postopki izterjave.

Člen 83

Globe in denarne kazni, ki jih naloži Komisija, ter ustrezne obresti

1.   Zneski iz glob, denarnih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih se v prihodkih proračuna ne evidentirajo, dokler lahko Sodišče Evropske unije razveljavi sklep, s katerim so bile naložene.

2.   Zneski iz odstavka 1 se evidentirajo kot prihodek proračuna, takoj ko je mogoče, najpozneje pa v letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva. Zneski, ki jih je treba na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije vrniti subjektu, ki jih je vplačal, se ne evidentirajo kot prihodek proračuna.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o prejemkih iz naslova glob, denarnih kazni in ustreznih obresti.

POGLAVJE 6

Odhodki

Člen 84

Sklepi o financiranju

1.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2.   Razen v primeru odobritev, ki jih je mogoče izvršiti brez temeljnega akta v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 54(2), institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred prevzemom obveznosti za odhodke sprejmejo sklep o financiranju.

3.   V sklepu o financiranju iz odstavka 2 so opredeljeni zasledovani cilj, pričakovani rezultati, način izvajanja in celotni znesek financiranja. Vsebuje tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, in navedbo zneskov, dodeljenih za posamezni ukrep, ter okvirni časovni razpored izvajanja.

V primeru posrednega upravljanja sklep o financiranju opredeljuje tudi subjekt ali osebo, ki so mu poverjene naloge izvrševanja proračuna v skladu s točko (c) člena 58(1), merila za izbor subjekta ali osebe ter naloge, za katere je ta oseba ali subjekt pooblaščena.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s podrobnimi pravili o sklepih o financiranju.

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za odhodke

Člen 85

Vrste obveznosti

1.   Prevzem proračunske obveznosti je postopek, s katerim se rezervirajo odobritve za pokritje poznejših plačil, ki so potrebne za izpolnitev pravnih obveznosti.

Prevzem pravne obveznosti je dejanje, s katerim odredbodajalec prevzame ali določi obveznost, ki ima finančne posledice.

Proračunske obveznosti in pravne obveznosti prevzame isti odredbodajalec, razen v ustrezno utemeljenih primerih iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o vrsti obveznosti, prevzemu celotne obveznosti, enotnosti podpisa in upravnih odhodkih, ki jih krijejo začasne obveznosti.

3.   Proračunske obveznosti spadajo v eno od naslednjih kategorij:

4.   Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, ali se nanašajo na upravne odhodke.

Člen 86

Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti

1.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči odhodek v breme proračuna, odgovorni odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad na podlagi člena 187.

2.   Obveznost, da se proračunska obveznost prevzame pred pravno obveznostjo, kot je določeno v odstavku 1, se ne uporablja za pravne obveznosti, sprejete po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih Komisija ali katera koli druga institucija sprejme v okviru svoje upravne avtonomije.

3.   V primeru humanitarne pomoči, civilne zaščite in pomoči za krizno upravljanje se obveznost iz odstavka 1, ne uporablja, če je za učinkovito posredovanje Unije potrebno, da Unija takoj prevzame pravne obveznosti do tretjih oseb in predhoden prevzem posamezne proračunske obveznosti ni mogoč. Proračunska obveznost se prevzame takoj po prevzemu pravne obveznosti do tretjih oseb.

4.   Ob upoštevanju posebnih določb iz naslova IV drugega dela celotne proračunske obveznosti zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n + 1.

Ob upoštevanju členov 85(4) in 203(2) se posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno proračunsko obveznost, prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec sprosti neporabljene proračunske obveznosti.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih proračunskih obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne proračunske obveznosti.

5.   Za evidentirane proračunske in pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, razen v primeru odhodkov za zaposlene.

Kateri koli deli takih obveznosti, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se sprostijo v skladu s členom 15.

Znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju dveh let od podpisa pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 90, se sprosti, razen kadar se ta znesek nanaša na sporne zadeve, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi, ali kadar obstajajo posebne določbe v pravilih za posamezni sektor.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o proračunskih in pravnih obveznostih, vključno z evidentiranjem posameznih obveznosti.

Člen 87

Preverjanje, ki se uporablja za prevzem obveznosti

1.   Pri prevzemanju proračunske obveznosti odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

2.   Pri evidentiranju pravnih obveznosti s fizičnim ali elektronskim podpisom odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o preverjanju, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti.

Oddelek 2

Potrditev odhodkov

Člen 88

Potrditev odhodkov

1.   Potrditev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o potrjevanju odhodkov, vključno z zaznamkom "odobreno za plačilo" pri odhodkih za plače ter vmesnih plačilih in plačilih razlike pri javnih naročilih in nepovratnih sredstvih, zaznamkom "potrjujem pravilnosti" pri predhodnem financiranju ter obrazci "odobreno za plačilo" in "potrjujem pravilnost".

Oddelek 3

Odobritev odhodkov

Člen 89

Odobritev odhodkov

1.   Odobritev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so odobritve na voljo, z izdajo naloga za plačilo da navodilo računovodji, da plača znesek odhodka, ki ga je odgovorni odredbodajalec potrdil.

Kadar se za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago izvršujejo periodična plačila, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odobritvi odhodkov, vključno z opredelitvijo obveznih podatkov za naloge za plačilo in preverjanji nalogov za plačilo, ki jih opravi odredbodajalec.

Oddelek 4

Plačilo odhodkov

Člen 90

Vrste plačil

1.   Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe, in zajema enega ali več naslednjih dejanj:

2.   V proračunskem računovodstvu je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačila iz odstavka 1.

3.   Računovodska pravila iz člena 152 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v računovodskih izkazih in za potrditev upravičenosti stroškov.

4.   Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja v skladu z ekonomsko vsebino in časovnim razporedom zadevnega projekta.

Kadar odgovorni odredbodajalec oceni, da ni učinkovito zahtevati računovodskih izkazov od upravičencev in izvajalcev, za nepovratna sredstva ali pogodbene zneske v vrednosti več kot 5 000 000 EUR vsaj enkrat letno od njih zahteva podatke o skupni porabi.

Za namene drugega pododstavka se v pogodbe, sklepe in sporazume o nepovratnih sredstvih ter sporazume o prenosu pooblastil vključijo ustrezne določbe.

Ta odstavek ne posega v posebna pravila iz naslova IV drugega dela.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o vrstah plačil in dokazilih.

Člen 91

Omejitev plačila na razpoložljiva sredstva

Plačilo odhodkov izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Oddelek 5

Roki za odhodke

Člen 92

Roki

1.   Plačila se izvedejo v:

2.   Odgovorni odredbodajalec lahko začasno prekine rok za plačilo kadar:

Če odgovorni odredbodajalec prejme informacije, zaradi katerih nastane sum o upravičenosti odhodkov iz zahtevka za plačilo, lahko odgovorni odredbodajalec začasno prekine rok za plačilo z namenom preveriti, vključno s pregledom na kraju samem, ali je ta izdatek v resnici upravičen.

3.   Zadevne upnike se pisno obvesti o razlogu za to začasno prekinitev.

4.   Kadar začasna prekinitev traja dlje kot dva meseca, lahko upnik zahteva sklep odgovornega odredbodajalca o tem, ali se začasna prekinitev nadaljuje.

5.   Razen v primerih držav članic, je upnik po preteku rokov iz odstavka 1 upravičen do obresti.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o rokih za plačila in o posebnosti okoliščin, v katerih upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske vrstice, iz katere je bila plačana glavnica.

POGLAVJE 7

Informacijski sistemi in e-Uprava

Člen 93

Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov

1.   Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o elektronskem vodenju prihodkov in odhodkov.

Člen 94

Pošiljanje dokumentov

Na podlagi predhodnega dogovora med zadevnimi institucijami in državami članicami se dokumenti med njimi lahko pošiljajo z elektronskimi sredstvi.

Člen 95

e-Uprava

1.   V okviru deljenega upravljanja se vse uradne izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo opravijo na načine, opredeljene v pravilih za posamezni sektor. Ta pravila zagotavljajo interoperabilnost zbranih ali drugače prejetih in posredovanih podatkov pri upravljanju proračuna.

2.   Institucije in izvajalske agencije, kakor tudi organi iz člena 208 pripravijo in uporabljajo enotne standarde za elektronsko izmenjavo podatkov s tretjimi osebami, ki sodelujejo v postopkih javnih naročil in postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev. V največji možni meri zlasti oblikujejo in izvajajo rešitve za predložitev, hranjenje in obdelavo predloženih podatkov v postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in postopkih javnih naročil ter v ta namen vzpostavijo enotno območje izmenjave elektronskih podatkov za vložnike, kandidate in ponudnike.

3.   Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju e-Uprave.

POGLAVJE 8

Načela upravljanja

Člen 96

Dobro upravljanje

1.   Odgovorni odredbodajalec nemudoma naznani potrebo po tem, da se predložijo dokazila in/ali dokumentacija, njihovo obliko in predpisano vsebino, kakor tudi okvirni urnik za izvedbo postopkov oddaje javnih naročil, kadar je to ustrezno.

2.   Kadar zaradi očitne administrativne napake vložnika ali ponudnika, le-ti niso predložili dokaze ali podali izjav, izbirna komisija ali, kadar je ustrezno, odgovorni odredbodajalec vložnika ali ponudnika, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pozove, naj posreduje manjkajoče informacije ali pojasni dokazila. Take informacije ali pojasnila bistveno ne spreminjajo predloga ali pogojev ponudbe.

Člen 97

Navedba pravnih sredstev

Kadar so zaradi postopkovnega akta odredbodajalca okrnjene pravice vložnika ali ponudnika, upravičenca ali izvajalca, ta akt vsebuje navedbo razpoložljivih sredstev za varstvo v upravnih in/ali sodnih zadevah, s katerimi se lahko ta akt izpodbija.

Navedena je zlasti vrsta pravnega sredstva, organ ali organi, pri katerih ga je mogoče vložiti, ter roki za vložitev.

POGLAVJE 9

Notranji revizor

Člen 98

Imenovanje notranjega revizorja

1.   Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec niti računovodja.

2.   Za namene notranjega revidiranja ESZD ima notranji revizor Komisije preveritvena pooblastila za vodje delegacij Unije, ki v skladu s členom 56(2) delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, v zvezi s finančnim upravljanjem, za katero so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Notranji revizor Komisije deluje tudi kot notranji revizor ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD, ob upoštevanju člena 213.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o imenovanju notranjega revizorja.

Člen 99

Pooblastila in naloge notranjega revizorja

1.   Notranji revizor svetuje svoji instituciji glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

2.   Notranji revizor opravlja te naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi dostop na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

Notranji revizor se seznani z letnim poročilom odredbodajalcev in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

3.   Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi ob upoštevanju priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

4.   Institucija da kontaktne podatke notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri odhodkih, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.

5.   Institucija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje poročilo s povzetkom, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

6.   Poročila in ugotovitve notranjega revizorja, pa tudi poročila institucije postanejo dostopna javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pooblastilih in nalogah notranjega revizorja.

Člen 100

Neodvisnost notranjega revizorja

1.   Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki so taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo odgovornost notranjega revizorja.

Če je notranji revizor uslužbenec, popolnoma neodvisno izvaja izključne revizijske funkcije in prevzame odgovornost, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o neodvisnosti in odgovornosti notranjega revizorja, vključno s pravico notranjega revizorja do začetka postopka pred Sodiščem Evropske unije.

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 101

Opredelitev javnih naročil

1.   Javna naročila so proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki v smislu členov 117 in 190, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.

Take pogodbe obsegajo:

2.   Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti in enim ali več naročniki, katerih namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine. Urejajo jih določbe tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem.

3.   Razen členov 106 in 109, se ta naslov ne uporablja za nepovratna sredstva ali pogodbe za tehnično pomoč, sklenjene z EIB ali Evropskim investicijskim skladom.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede opredelitve in področja uporabe javnih naročil, vključno z okvirnimi pogodbami in posebnimi pogodbami.

Člen 102

Načela, ki se uporabljajo za javna naročila

1.   Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, upoštevajo načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2.   Za vsa javna naročila se zagotovi zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz točke (d) člena 104(1).

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.

Oddelek 2

Objava

Člen 103

Objava razpisov za javna naročila

1.   Vsa naročila, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz člena 118 ali člena 190, naročniki objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Obvestilo o naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 104(2), in za naročila storitev iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (17).

Objava nekaterih informacij po oddaji naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom, škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

2.   Naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 118 ali člena 190, in za naročila storitev iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES se objavijo na ustrezen način.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede zahtev za oglaševanje naročil in objavo obvestil.

Oddelek 3

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 104

Postopki za oddajo javnih naročil

1.   Postopki za oddajo naročil imajo eno od naslednjih oblik:

Kadar se za javno naročilo ali okvirno pogodbo zanimata dve ali več institucij, izvajalskih agencij ali organov iz členov 208 in 209 in kadar koli se lahko doseže večja učinkovitost, zadevni naročniki poskušajo izvesti postopek za oddajo naročila na medinstitucionalni ravni.

Kadar je javno naročilo ali okvirna pogodba potrebna za izvajanje skupnega ukrepa med institucijo in enim ali več naročniki iz držav članic, lahko postopek za oddajo naročila skupno izvedejo institucija in naročniki, kakor je določeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

Skupni postopki za oddajo javnih naročil se lahko izvedejo skupaj z državami Efte in državami kandidatkami Unije, če je bila ta možnost posebej določena v dvostranski ali večstranski pogodbi.

2.   Za javna naročila, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz člena 118 ali člena 190, se postopek s pogajanji lahko uporabi samo v primerih iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede vrst postopkov za oddajo javnih naročil, skupnih postopkov za oddajo javnih naročil, naročil nizke vrednosti in plačila na podlagi računa.

Člen 105

Vsebina razpisne dokumentacije

V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno; določena so merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za naročilo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede vsebine razpisne dokumentacije, vključno z možnostjo in pogoji za revizijo cen in tehničnih specifikacij.

Člen 106

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil

1.   Kandidat ali ponudnik je izključen iz sodelovanja v postopkih za oddajo naročil, če:

Točke (a) do (d) prvega pododstavka se ne uporabljajo za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, stečajnih oz. likvidacijskih upraviteljev, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku po nacionalnem pravu.

Točki (b) in (e) prvega pododstavka se ne uporabljata, kadar lahko kandidat ali ponudnik dokaže, da je ustrezno ukrepal zoper osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo kontrolo nad njim ter so bile pravnomočno obsojene zaradi razlogov iz točk (b) ali (e) prvega pododstavka.

2.   Pri postopkih s pogajanji, pri katerih se zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, naročilo lahko odda samo določenemu gospodarskemu subjektu, se institucija lahko odloči, da ne bo izključila zadevnega gospodarskega subjekta iz razlogov iz točk (a), (c) in (d) prvega pododstavka odstavka 1, če je to nujno zaradi neprekinjenega dela institucije. V takem primeru institucija svojo odločitev ustrezno utemelji.

3.   Kandidati ali ponudniki potrdijo, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1. Vendar se naročnik lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila za naročila zelo nizke vrednosti.

Za namen pravilne uporabe odstavka 1 kandidat ali ponudnik, kadar koli naročnik to zahteva:

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede:

Člen 107

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za oddajo naročil

1.   Naročilo se ne odda kandidatom ali ponudnikom, pri katerih se med postopkom za oddajo naročila za to naročilo ugotovi:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede meril za izključitev, ki se uporabljajo za postopek za oddajo naročila, ter z določanjem tega, s kakšnimi dokazi je mogoče zadovoljivo dokazati, da ni stanja izključitve. Nadalje se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s trajanjem izključitve.

Člen 108

Centralna baza podatkov o izključitvah

1.   Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov o izključitvah. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij iz člena 106, točke (b) prvega pododstavka člena 109(1) in točke (a) člena 109(2). Ta baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 208. Evropski parlament in Svet sta letno obveščena o številu novih primerov in skupnem številu primerov, vnesenih v bazo podatkov.

2.   Organi držav članic in tretjih držav, kakor tudi telesa, razen tistih iz odstavka 1, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v skladu s členoma 58 in 61, sporočijo odgovornemu odredbodajalcu podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz točke (e) prvega pododstavka člena 106(1), kadar je ravnanje zadevnega izvajalca škodilo finančnim interesom Unije. Ta odredbodajalec prejme te podatke in od računovodje zahteva, da jih vnese v bazo podatkov.

Organi in telesa iz prvega pododstavka imajo dostop do informacij iz baze podatkov in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo odgovornost, ko oddajajo naročila, ki so povezana z izvrševanjem proračuna.

3.   ECB, EIB in Evropski investicijski sklad imajo dostop do informacij iz baze podatkov zaradi zaščite svojih lastnih sredstev in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo odgovornost, ko oddajajo naročila v skladu s svojimi pravili za oddajo naročil.

Komisiji sporočijo podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz točke (e) prvega pododstavka člena 106(1), kadar je ravnanje zadevnih izvajalcev škodilo finančnim interesom Unije.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o centralni bazi podatkov o izključitvah, vključno z opredelitvijo standardiziranih postopkov in tehničnih specifikacij za vodenje baze podatkov.

5.   Dostop se organom iz tretjih držav odobri le, če so pravila iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001 izpolnjena, in potem, ko se vsak posamezni primer oceni.

Člen 109

Upravne in denarne kazni

1.   Naročnik lahko izreče upravne in/ali denarne kazni:

Vendar pa naročnik v vseh primerih zadevni osebi najprej da možnost, da izrazi svoje stališče.

2.   Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo naročila in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

3.   Zaradi boljše zaščite finančnih interesov Unije se lahko institucije v skladu z načelom sorazmernosti odločijo za objavo sklepov, s katerimi nalagajo upravne ali denarne kazni iz odstavka 1, potem ko je bil v celoti upoštevan postopek iz odstavka 1.

Pri odločitvi o objavi sklepa, s katerim se nalagajo upravne ali denarne kazni iz prvega pododstavka, se upoštevajo zlasti stopnja resnosti kršitve, vključno z njenim vplivom na finančne interese Unije in njeno podobo, čas, ki je pretekel od kršitve, trajanje in ponovitev kršitve, namen ali stopnja malomarnosti zadevnega subjekta ter ukrepi, ki jih je zadevni subjekt sprejel za odpravo tega stanja.

Sklep o objavi se vključi v sklep, s katerim se nalagajo upravne ali denarne kazni, in v njem je izrecno določena objava sklepa, s katerim se nalagajo kazni, ali njegovega povzetka na spletnem mestu institucije.

Za odvračilni učinek objavljeni povzetek vključuje ime osebe, ki je odgovorna za kršitev, kratek opis kršitve, zadevni program in trajanje izključitve in/ali znesek denarnih kazni.

Sklep se objavi, potem ko so bila izčrpana pravna sredstva zoper njega ali po preteku rokov za njihovo vložitev, objava pa ostane na spletnem mestu do konca izključitvenega obdobja ali do preteka šestih mesecev od plačila denarnih kazni, če je to edini sprejeti ukrep.

Pri fizičnih osebah se pri objavi sklepa dosledno upošteva pravica do zasebnosti in spoštujejo pravice iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o različnih upravnih in finančnih kaznih za ponudnike ali kandidate, ki so dali lažne izjave, storili večje napake, povzročili nepravilnosti, izvedli goljufijo ali resno kršili svoje pogodbene obveznosti.

Člen 110

Merila za oddajo naročil

1.   Naročila se oddajo na podlagi meril za oddajo, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se v skladu z merili za izbor iz razpisne dokumentacije preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi člena 106, člena 107 in točke (a) člena 109(2).

2.   Naročilo se odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z opredelitvijo meril za izbor in oddajo. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z dokumenti, ki dokazujejo ekonomsko in finančno zmogljivost, dokazili o tehnični in strokovni zmogljivosti ter podrobnimi pravili o elektronskih dražbah in neobičajno nizkih ponudbah.

Člen 111

Predložitev ponudb

1.   Ureditev postopka za predložitev ponudb je taka, da zagotavlja resnično konkurenco in zaupnost vsebine ponudb, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2.   Komisija s primernimi sredstvi in ob uporabi člena 95 zagotovi, da lahko ponudniki vnesejo vsebino ponudb in vsa ustrezna dokazila v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: e-javna naročila).

Komisija do 28. oktobra 2014 in nato redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te določbe.

3.   Kadar je ustrezno in sorazmerno, lahko naročnik zahteva, da ponudnik vnaprej položi varščino kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

4.   Razen pri naročilih nizke vrednosti iz člena 104(3) vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrne.

5.   Vse prijave za sodelovanje ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, se ocenijo na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji, z namenom, da se naročniku predlaga, da naročilo odda ali pa začne elektronsko dražbo.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predložitvi ponudb ter določitvi rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje, rokov za vpogled v razpisno dokumentacijo in rokov v nujnih primerih. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z različnimi načini komunikacije in podrobnimi pravili o možnosti garancije za resnost ponudbe, odpiranju ponudb, prijavah za sodelovanje ter komisiji za ocenjevanje ponudb in prijav za sodelovanje.

Člen 112

Načeli enakega obravnavanja in preglednosti

1.   Med postopkom za oddajo javnega naročila vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekajo tako, da sta zagotovljeni preglednost in enako obravnavanje. Ne povzročijo spremembe pogojev naročila ali pogojev prvotnega razpisa.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načelih enakega obravnavanja in preglednosti. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s stiki, ki so dovoljeni med naročniki in ponudniki med postopkom oddaje naročila, minimalnimi zahtevami glede zapisa ocene ter minimalnimi podrobnostmi o sklepu, ki ga sprejme naročnik.

Člen 113

Sklep o oddaji naročila

1.   Odredbodajalec odloči, komu se odda javno naročilo v skladu z merili za izbor in oddajo, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2.   Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavrnjene, o razlogih za zavrnitev in trajanju obdobja mirovanja iz člena 118(2). Naročnik uradno obvesti vse ponudnike, ki izpolnjujejo merila za izključitev in izbor, ter tiste, ki to pisno zahtevajo, o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

Vendar nekaterih podatkov ni treba razkriti, če bi to oviralo uporabo prava, bilo v nasprotju z javnim interesom ali škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljalo pošteno konkurenco med njimi.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede sklepa o oddaji naročila ter podpisa in izvajanja pogodbe.

Člen 114

Preklic postopka za oddajo javnega naročila

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od naročila bodisi prekliče postopek za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev se utemelji in sporoči kandidatom ali ponudnikom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o preklicu postopka za oddajo javnega naročila.

Oddelek 4

Jamstva in korektivni ukrepi

Člen 115

Jamstva

Razen v primeru naročil nizke vrednosti, lahko naročnik, kadar meni, da je to ustrezno in sorazmerno za vsak primer posebej in ob upoštevanju analize tveganja, zahteva, da izvajalci zagotovijo jamstvo, da se:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili, vključno z merili za analizo tveganja, glede jamstev, ki se zahtevajo od izvajalcev.

Člen 116

Napake, nepravilnosti in goljufije v postopku

1.   Kadar se v postopku za oddajo naročila izkaže, da je v postopku prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, naročnik prekine postopek in lahko uvede kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s preklicem postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila ali pri izvajanju pogodbe prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, lahko naročnik, odvisno od faze postopka, ne sklene pogodbe, prekine njeno izvedbo ali jo, kadar je ustrezno, odpove.

Kadar se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko naročnik poleg tega zavrne izvršitev plačil, izterja že plačane zneske ali odpove vse pogodbe, sklenjene s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo zadevnih napak, nepravilnosti ali goljufij.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede zadržanja izvajanja pogodbe v primeru napak, nepravilnosti ali goljufij.

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije za svoj račun

Člen 117

Naročnik

1.   Institucije se štejejo za naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun. V skladu s členom 65 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog naročnika.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o prenosu funkcije naročnika, vključno z opredelitvijo ustreznih ravni za izračun mejnih vrednosti.

Člen 118

Mejne vrednosti, ki se uporabljajo

1.   Ob upoštevanju naslova IV drugega dela Direktiva 2004/18/ES predpisuje mejne vrednosti, ki določajo:

2.   Naročnik ob upoštevanju izjem in pogojev iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnim ponudnikom do izteka obdobja mirovanja.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o mejnih vrednostih, ki se uporabljajo, ločenih naročilih in naročilih po sklopih, oceni vrednosti določenih naročil ter obdobju mirovanja pred podpisom pogodbe.

Člen 119

Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

1.   V razpisnih postopkih lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki spadajo na področje uporabe Pogodb, ter vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki so z Unijo sklenile poseben sporazum na področju javnih naročil, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o evidenci, ki se jo zagotovi v zvezi z dostopom do naročil.

2.   OLAF izvaja pooblastila, prenesena na Komisijo z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (18), za opravljanje inšpekcij in pregledov na kraju samem v državah članicah in, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju, v tretjih državah in mednarodnih organizacijah.

Člen 120

Pravila za oddajo naročil v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, lahko pri naročilih sodelujejo tudi državljani držav, ki so ratificirale navedeni sporazum, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu.

NASLOV VI

NEPOVRATNA SREDSTVA

POGLAVJE 1

Področje uporabe in oblika nepovratnih sredstev

Člen 121

Področje uporabe nepovratnih sredstev

1.   Nepovratna sredstva so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna za financiranje:

O nepovratnih sredstvih se sklene pisni sporazum ali sprejme sklep Komisije, o katerem se uradno obvesti uspešnega vložnika za nepovratna sredstva.

Komisija lahko za komuniciranje z upravičenci vzpostavi varne elektronske sisteme.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobno opredelitvijo področja uporabe nepovratnih sredstev ter v zvezi s pravili za določitev, ali je treba uporabiti sporazume o nepovratnih sredstvih ali sklepe o nepovratnih sredstvih. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnostmi o elektronskem sistemu za komuniciranje, vključno s pogoji, pod katerimi je treba dokumente, posredovane prek teh sistemov, vključno s sporazumi o nepovratnih sredstvih, šteti za izvirnike in jih podpisati, ter v zvezi z uporabo okvirnih partnerstev.

2.   Za nepovratna sredstva v smislu tega naslova ne štejejo:

3.   Subvencionirana obrestna mera in subvencionirane provizije za jamstvo se štejejo za nepovratna sredstva, če niso kombinirane v enotnem ukrepu s finančnimi instrumenti, kot določa naslov VIII prvega dela.

Za ta znižanja in subvencije veljajo določbe tega naslova razen naslednjega:

4.   Vsaka institucija lahko dodeli nepovratna sredstva za dejavnosti na področju komunikacij, kadar zaradi ustrezno upravičenih razlogov uporaba postopkov za oddajo javnih naročil ni primerna.

Člen 122

Upravičenci

1.   Kadar več subjektov izpolnjuje merila za dodelitev nepovratnih sredstev in skupaj oblikujejo en subjekt, se lahko ta subjekt obravnava kot edini upravičenec, tudi če je bil ta subjekt posebej ustanovljen z namenom izvajanja ukrepov, ki naj bi se financiral z nepovratnimi sredstvi.

2.   Za namene tega naslova se naslednji subjekti štejejo za subjekte, povezane z upravičencem:

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z najmanjšo vsebino sporazumov ali sklepov o nepovratnih sredstvih, zlasti kadar se nepovratna sredstva dodelijo več subjektom, posebnimi obveznostmi koordinatorja, če je imenovan, in drugih upravičencev, režimom odgovornosti, ki se uporablja, ter pogoji za dodajanje ali odstranjevanje upravičenca.

Člen 123

Oblike nepovratnih sredstev

1.   Nepovratna sredstva so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

2.   Pri določanju ustrezne oblike nepovratnih sredstev se v največji možni meri upoštevajo interesi in računovodske metode morebitnih upravičencev.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s pravili o različnih oblikah nepovratnih sredstev, vključno z nepovratnimi sredstvi nizke vrednosti.

Člen 124

Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje

1.   Brez poseganja v določbe temeljnega akta se uporaba pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnega financiranja odobri s sklepom Komisije, pri čemer se zagotovi spoštovanje načela enakega obravnavanja upravičencev za isto kategorijo ukrepov ali programov dela.

Kadar največji znesek na nepovratna sredstva ne preseže zneska nepovratnih sredstev nizke vrednosti, lahko dodelitev sredstev odobri odgovorni odredbodajalec.

2.   Odobritev je podprta najmanj z naslednjim:

3.   Kadar je običajna praksa stroškovnega računovodstva upravičenca odobrena, lahko odgovorni odredbodajalec skladnost te prakse predhodno oceni s pogoji iz odstavka 2 ali z ustrezno strategijo naknadnih kontrol.

Če je bila skladnost običajne prakse stroškovnega računovodstva upravičenca s pogoji iz odstavka 2 predhodno ugotovljena, se pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje, določeni z uporabo te prakse, ne preverjajo z naknadnimi kontrolami.

Odgovorni odredbodajalec lahko oceni, da je običajna praksa stroškovnega računovodstva upravičenca skladna s pogoji iz odstavka 2, če je sprejemljiva za nacionalne organe v okviru primerljivih programov financiranja.

4.   Sklep ali sporazum o nepovratnih sredstvih lahko odobri ali naloži financiranje posrednih stroškov upravičenca v obliki pavšalnega financiranja do največ 7 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov za ukrep, razen če upravičenec prejema nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financira iz proračuna. 7-odstotna zgornja meja se lahko preseže na podlagi obrazloženega sklepa Komisije.

5.   Lastniki MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače, lahko na podlagi stroškov na enoto, določenih s sklepom Komisije, prijavijo upravičene stroške dela za delo, ki so ga opravili v okviru ukrepa ali programa dela.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnega financiranja.

POGLAVJE 2

Načela

Člen 125

Splošna načela, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva

1.   Za nepovratna sredstva veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

2.   Brez poseganja v člen 130 nepovratna sredstva niso kumulativna ali retroaktivna.

3.   Nepovratnih sredstva vključujejo sofinanciranje, kar pa ne posega v posebna pravila iz naslova IV drugega dela.

Če v tej uredbi ni drugače določeno, so predpisi, ki urejajo politične stranke na evropski ravni, in pravila glede njihovega financiranja, opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (20).

4.   Z nepovratnimi sredstvi si upravičenec v okviru svojega ukrepa ali programa dela ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti (v nadaljnjem besedilu: načelo neprofitnosti).

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

Če se ustvari dobiček, ima Komisija pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki jih je upravičenec dejansko imel z izvajanjem ukrepa ali programa dela.

5.   Za namene tega naslova se dobiček opredeli kot presežek prejemkov glede na upravičene stroške, ki jih je imel upravičenec ob predložitvi zahtevka za plačilo razlike.

Prejemki iz prvega pododstavka so omejeni na prihodke iz ukrepa ali programa dela, kakor tudi finančne prispevke, ki so jih donatorji posebej namenili financiranju upravičenih stroškov.

V primeru nepovratnih sredstev za poslovanje se zneski, namenjeni oblikovanju rezerv, ne upoštevajo pri preverjanju skladnosti z načelom neprofitnosti.

6.   Če prihodki politične stranke na ravni Unije na koncu finančnega leta, za katero je stranka prejela nepovratna sredstva za poslovanje, presegajo odhodke, se z odstopanjem od načela o neprofitnosti iz odstavka 4 del tega presežka v višini največ 25 % celotnih prihodkov tistega leta lahko prenese v naslednje leto, pod pogojem, da bo porabljen pred koncem prvega četrtletja tega naslednjega leta.

Za preverjanje spoštovanja načela neprofitnosti se ne upoštevajo lastna sredstva, zlasti donacije in članarine, zbrane med letnim delovanjem političnih strank na ravni Unije, ki presegajo 15 % upravičenih stroškov, ki jih krije upravičenec.

Drugi pododstavek se ne uporablja, če finančne rezerve politične stranke na ravni Unije presegajo 100 % njenega povprečnega letnega prihodka.

7.   Nepovratna sredstva se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo EIB ali Evropskemu investicijskemu skladu za ukrepe tehnične pomoči. V teh primerih se člena 131(2) do (5) in 132(1) ne uporabljata.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 za dopolnitev splošnih načel, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva, vključno z načelom neprofitnosti in načelom sofinanciranja. Na Komisijo se tudi prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z opredelitvijo tehnične pomoči.

Člen 126

Upravičeni stroški

1.   Nepovratna sredstva ne presegajo skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti, določene na podlagi ocene upravičenih stroškov.

Nepovratna sredstva ne presegajo upravičenih stroškov.

2.   Upravičeni stroški so dejanski stroški, ki jih je imel upravičenec do nepovratnih sredstev in ki izpolnjujejo vsa naslednja merila: