19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/4


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 836/2012

z dne 18. septembra 2012

o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinca

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 68(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če država članica v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 meni, da proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba snovi kot take, v zmesi ali izdelku pomeni tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano in bi ga bilo treba obravnavati, pripravi dokumentacijo, potem ko je o tej nameri uradno obvestila Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(2)

Francija je 15. aprila 2010 Agenciji predložila dokumentacijo v skladu s členom 69(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006, da bi sprožila postopek za določitev omejitev v skladu s členi 69 do 73 navedene uredbe. V navedeni dokumentaciji je bilo dokazano, da so lahko otroci, zlasti v starosti do 36 mesecev, zaradi dajanja predmetov v usta vedno znova izpostavljeni svincu, ki se sprošča iz nakita. Pri takšni ponavljajoči se izpostavljenosti svincu lahko pride do resnih in trajnih nevrovedenjskih in nevrorazvojnih učinkov, ki pri otrocih pomenijo toliko večje tveganje, saj se njihov centralni živčni sistem še razvija. V skladu z dokumentacijo so potrebni ukrepi na ravni celotne Unije, ki niso omejeni na obstoječe ukrepe, da bi se čim bolj preprečila izpostavljenost svincu in njegovim spojinam v nakitu. V dokumentaciji je tako predlagana prepoved dajanja v promet ter uporabe svinca in njegovih spojin v nakitu, če migracija svinca presega 0,09 μg/cm2/h.

(3)

Odbor za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) je v svojem mnenju z dne 10. marca 2011 navedel, da je najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu učinkovitega zmanjševanja tveganj prepoved dajanja v promet ter uporabe svinca in njegovih spojin v kovinskih in nekovinskih delih nakita, če je koncentracija svinca v posameznem delu 0,05 mas. % ali več in če ni mogoče dokazati, da sproščanje svinca iz nakita ne presega mejne vrednosti 0,05 μg/cm2/h (0,05 μg/g/h).

(4)

Odbor za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je v svojem mnenju z dne 15. septembra 2011 preučil prepoved dajanja v promet ter uporabe svinca in njegovih spojin v nakitu, če je koncentracija svinca v katerem koli delu 0,05 mas. % ali več. Menil je, da je to najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu sorazmernosti socio-ekonomskih koristi in socio-ekonomskih stroškov. Ker ustrezna preskusna metoda za migracijo svinca, ki bi posnemala dajanje izdelkov v usta, trenutno ni na voljo, je SEAC menil, da mora omejitev temeljiti na vsebnosti svinca v katerem koli delu nakita in ne na stopnji migracije svinca, ki se sprošča iz takih izdelkov. Poleg tega je SEAC priporočil, da se določijo izjeme za kristalno steklo, emajl, notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur ter nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne.

(5)

Agencija je 23. septembra 2011 Komisiji predložila mnenji RAC in SEAC.

(6)

Glede na pomanjkanje informacij o sproščanju svinca pri dajanju predmetov v usta in ker ustrezni nadomestni materiali za vse uporabe v kristalnem steklu in emajlu niso na voljo, se slednja izvzameta iz sedanjega ukrepa. Poleg tega je SEAC priporočil izjemo samo za kristalno steklo kategorij 1 in 2 (tj. „kristala z visoko vsebnostjo svinca“ in „svinčevega kristala“), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Direktivi Sveta 69/493/EGS z dne 15. decembra 1969 o približevanju zakonodaje držav članic o kristalnem steklu (2). Vendar bi bilo treba zaradi zagotovljanja skladnosti z izjemo iz Priloge k Direktivi 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (3), kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2010/571/EU (4), ter ker vsebujeta manj svinca v primerjavi s kategorijama 1 in 2, iz omejitve izvzeti tudi kristalno steklo kategorij 3 in 4 („kristalno steklo, kristalin“), kakor je opredeljeno v navedeni direktivi.

(7)

Iz enakih razlogov, ki veljajo za kristalno steklo in emajl, bi bilo treba iz omejitve izvzeti nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne, v katerih je svinec naravni sestavni del.

(8)

Iz omejitve bi bilo treba izvzeti notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur, ki so potrošnikom nedostopni, saj se izpostavljenost svincu prek navedenih sestavnih delov lahko izključi.

(9)

Omejitev dajanja v promet rabljenega nakita in nakita starejšega datuma bi imela znaten socio-ekonomski učinek, saj bi taki izdelki izgubili tržno vrednost v Uniji in bi pomenili težave za izvrševanje ukrepa. Zato bi bilo treba nakit, prvič dan v promet najpozneje v 12 mesecih po začetku veljavnosti omejitve, in uvožen nakit starejšega datuma izvzeti iz omejitve.

(10)

Komisija bi morala glede na razpoložljiva znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o migraciji svinca iz navedenih izvzetih uporab, razpoložljivosti ustreznih nadomestnih materialov in razvoju preskusnih metod migracije, opraviti pregled izjeme za kristal, emajl ter drage in poldrage kamne.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 326, 29.12.1969, str. 36.

(3)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(4)  UL L 251, 25.9.2010, str. 28.


PRILOGA

V Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se doda naslednji vnos 63:

„63.

Svinec

 

Št. CAS 7439-92-1

 

Št. ES 231-100-4

in njegove spojine

1.

Se ne daje v promet ali uporablja v katerem koli delu nakita, če je koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v takem delu 0,05 mas. % ali več.

2.

V odstavku 1:

(i)

‚nakit‘ vključuje nakit in imitacijo nakita ter modne dodatke za lase, vključno z:

(a)

zapestnicami, ogrlicami in prstani;

(b)

nakitom za piercing;

(c)

zapestnimi urami in zapestnim nakitom;

(d)

broškami in zapestnimi gumbi;

(ii)

‚kateri koli del‘ vključuje materiale, iz katerih je nakit izdelan, in posamezne sestavne dele nakita.

3.

Odstavek 1 se uporablja tudi za posamezne dele, če se dajejo v promet ali uporabljajo za izdelavo nakita.

4.

Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za:

(a)

kristalno steklo, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) k Direktivi Sveta 69/493/EGS (1);

(b)

notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur, ki so potrošnikom nedostopni;

(c)

nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne (oznaka KN 7103 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2658/87), razen če so bili obdelani s svincem ali njegovimi spojinami ali zmesmi, ki vsebujejo te snovi;

(d)

emajle, opredeljene kot steklaste zmesi, ki izhajajo iz taljenja, vitrifikacije ali sintranja mineralov pri temperaturi najmanj 500 °C.

5.

Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za nakit, prvič dan v promet pred 9. oktobrom 2013, in nakit, izdelan pred 10. decembrom 1961.

6.

Do 9. oktobra 2017 Komisija ponovno oceni ta vnos glede na nova znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o razpoložljivosti nadomestnih materialov in migraciji svinca iz izdelkov iz odstavka 1, ter ga po potrebi ustrezno spremeni.


(1)  UL L 326, 29.12.1969, str. 36.“