16.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/12


UREDBA (EU) št. 388/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. aprila 2012

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 (2) zahteva, da je blago z dvojno rabo (vključno s programsko opremo in tehnologijo) ob izvozu iz Unije, tranzitu skozi njo ali ko je to blago dobavljeno v tretjo državo na podlagi posredovalnih storitev posrednika s prebivališčem ali s sedežem v Uniji, predmet učinkovitega nadzora.

(2)

Da lahko države članice in Unija izpolnjujejo svoje mednarodne zaveze, Priloga I k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa skupni seznam blaga z dvojno rabo iz člena 3 navedene uredbe, ki izvaja mednarodno dogovorjene ukrepe nadzora v zvezi z dvojno rabo. Te zaveze so bile prevzete v okviru sodelovanja v Avstralski skupini, Režimu kontrole raketne tehnologije, Skupini držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarskem sporazumu in Konvenciji o kemičnem orožju.

(3)

Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se seznam iz Priloge I posodablja v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter njihovimi spremembami, ki so jih države članice sprejele kot članice mednarodnih režimov o neširjenju orožja in dogovorov o nadzoru izvoza oziroma z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

(4)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 428/2009 bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe, dogovorjene v okviru Avstralske skupine, Skupin držav dobaviteljic jedrskega blaga, Režima kontrole raketne tehnologije in Wassenaarskega sporazuma ter po sprejetju navedene uredbe.

(5)

Za lažjo uporabo za organe nadzora izvoza in gospodarske subjekte bi bilo treba objaviti posodobljeno in prečiščeno različico Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

(6)

Uredbo (ES) št. 428/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 428/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 19. aprila 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

M. BØDSKOV


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2011 (UL C 7 E, 10.1.2012, str. 28) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 21. februarja 2012 (UL C 107 E, 13.4.2012, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 134, 29.5.2009, str. 1.


PRILOGA

„PRILOGA I

Seznam iz člena 3 te uredbe

SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO

S tem seznamom se izvaja mednarodno dogovorjeni nadzor blaga z dvojno rabo, vključno z Wassenaarskim sporazumom, Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC).

KAZALO

Opombe

Kratice in okrajšave

Opredelitev pojmov

Skupina 0

Jedrske snovi, objekti in oprema

Skupina 1

Posebni materiali in sorodna oprema

Skupina 2

Obdelava materialov

Skupina 3

Elektronika

Skupina 4

Računalniki

Skupina 5

Telekomunikacije in „informacijska varnost“

Skupina 6

Senzorji in laserji

Skupina 7

Navigacija in letalska elektronika

Skupina 8

Pomorstvo

Skupina 9

Zračna plovila in pogon

SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I

1.

Za nadzor blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni seznam oziroma sezname za nadzor vojaškega blaga, ki jih vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo „GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA“ se nanašajo prav na te sezname.

2.

Predmet nadzora iz te priloge ne sme biti izvožen v obliki nenadzorovanega blaga (vključno s postroji), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je nadzorovana komponenta oziroma kadar so nadzorovane komponente osnovni elementi tega blaga in jo oziroma jih je mogoče fizično odstraniti in porabiti za druge namene.

:

Pri presojanju, ali naj se nadzorovana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati dejavnike količine, vrednosti, potrebnega tehnološkega vložka in druge posebne okoliščine, ki lahko določijo, da so ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element blaga, ki se pošilja.

3.

Blago, navedeno v tej prilogi, vključuje tako novo kot rabljeno blago.

4.

V nekaterih primerih so kemikalije navedene z imenom in številko CAS. Seznam se nanaša na kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati), ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so navedene v pomoč pri opredelitvi določene kemikalije ali zmesi ne glede na nomenklaturo. Ne morejo se uporabljati kot edini identifikatorji, saj imajo nekatere oblike navedenih kemikalij različne številke CAS, pa tudi zmesi, ki vsebujejo navedeno kemikalijo, imajo lahko različne številke CAS.

OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (NTN „Nuclear Technology Note“)

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)

„Tehnologija“, ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.

„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.

Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko „tehnologije“, kolikor jo je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ ne velja za „splošno znane“ podatke oziroma za „temeljne znanstvene raziskave“.

SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN „General Technology Note“)

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)

Izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali za „uporabo“ blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.

„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.

Nadzor se ne nanaša na minimum „tehnologije“, ki je potrebna za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.

:

To ne odvezuje „tehnologije“ iz točk 1E002(e), 1E002(f), 8E002(a) in 8E002(b)

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ ne velja za „splošno znane“ podatke, za „temeljne znanstvene raziskave“ oziroma za najnujnejše minimalne podatke, potrebne za prijavo patenta.

SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (GSN „General Software Note“)

(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 0 do 9.)

Blago iz skupin 0 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za „programsko opremo“, ki je bodisi:

(a)

splošno dostopna javnosti, ker:

1.

se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno kot:

(a)

prosta prodaja;

(b)

prodaja po pošti;

(c)

elektronska prodaja ali

(d)

telefonska prodaja, in

2.

je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoči dobavitelja ali

:

Točka (a) Splošne opombe o programski opremi ne velja za „programsko opremo“ iz skupine 5 – del 2 („Informacijska varnost“).

(b)

„splošno znana“.

KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI

Kratico ali okrajšavo, uporabljeno kakor opredeljeni pojem, je mogoče najti v besedilu ‚Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi‘.

Kratica ali okrajšava

Pomen

ABEC

Annular Bearing Engineers Committee, inženirski odbor za kroglične ležaje

AGMA

American Gear Manufacturers' Association; Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov

AHRS

attitude and heading reference systems; referenčni sistemi za lego in smer

AISI

American Iron and Steel Institute; Ameriški inštitut za železo in jeklo

ALU

arithmetic logic unit; aritmetična logična enota

ANSI

American National Standards Institute; Ameriški državni inštitut za standarde

ASTM

The American Society for Testing and Materials; Ameriško združenje za preskušanje in materiale

ATC

air traffic control; vodenje zračnega prometa

AVLIS

atomic vapour laser isotope separation; lasersko ločevanje izotopov v atomski pari

CAD

computer-aided-design; računalniško podprto načrtovanje

CAS

Chemical Abstracts Service; Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov

CCITT

International Telegraph and Telephone Consultative Committee; Mednarodni posvetovalni odbor za področje telegrafije in telefonije

CDU

control and display unit; krmilna in prikazovalna enota

CEP

circular error probable; verjetnost cirkularne napake

CNTD

controlled nucleation thermal deposition, termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo

CRISLA

Chemical reaction by isotope selective laser activation; postopek izotopno selektivnega laserskega vzbujanja kemične reakcije

CVD

Chemical vapour deposition; nanašanje s kemičnim naparevanjem

CW

Chemical warfare; kemična bojna sredstva

CW (for lasers)

continuous wave; zvezni val (pri laserjih)

DME

distance measuring equipment; oprema za merjenje razdalje

DS

directionally solidified; smerno strjeni

EB-PVD

electron beam physical vapour deposition; fizično nanašanje z naparjevanjem z uporabo elektronskega žarka

EBU

European Broadcasting Union; Evropska zveza za radiodifuzijo

ECM

electro-chemical machining; elektrokemična strojna izdelava

ECR

electron cyclotron resonance; elektronska ciklotronska resonanca

EDM

Electrical discharge machines; elektroerozijski stroji

EEPROMS

electrically erasable programmable read only memory; električno izbrisljiv in programirljiv bralni pomnilnik

EIA

Electronic Industries Association; Združenje elektronske industrije

EMC

electromagnetic compatibility; elektromagnetna združljivost

ETSI

European Telecommunications Standards Institute; Evropski institut za telekomunikacijske standarde

FFT

Fast Fourier Transform; hitra Fouriereva transformacija

GLONASS

global navigation satellite system; globalni navigacijski satelitski sistem

GPS

global positioning system; globalni sistem za določanje položaja

HBT

hetero-bipolar transistors; heterobipolarni tranzistorji

HDDR

high density digital recording; digitalno snemanje z veliko gostoto

HEMT

high electron mobility transistors; tranzistorji z visoko mobilnostjo elektronov

ICAO

International Civil Aviation Organisation; Mednarodna organizacija za civilno letalstvo

IEC

International Electro-technical Commission; Mednarodna komisija za elektrotehniko

IEEE

Institute of Electrical and Electronic Engineers, inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

IFOV

instantaneous-field-of-view; trenutno polje opazovanja

ILS

Instrument landing system; sistem za slepo pristajanje

IRIG

inter-range instrumentation group; skupina za medobmočno instrumentacijo

ISA

international standard atmosphere; mednarodna standardna atmosfera

ISAR

inverse synthetic aperture radar; nasprotno sintetično odprtinski radar

ISO

International Organisation for Standardisation; Mednarodna organizacija za standarde

ITU

International Telecommunication Union; Mednarodna telekomunikacijska zveza

JIS

Japanese Industrial Standard; Japonski industrijski standard

JT

Joule-Thomson

LIDAR

light detection and ranging; zaznavanje in določevanje svetlobe

LRU

line replaceable unit; hitro zamenljiva enota

MAC

message authentication code; šifra za ugotavljanje avtentičnosti sporočila

Mach

ratio of speed of an object to speed of sound (after Ernst Mach); razmerje med hitrostjo objekta in hitrostjo zvoka (po Ernstu Machu)

MLIS

molecular laser isotopic separation; lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari

MLS

microwave landing systems; mikrovalovni pristajalni sistemi

MOCVD

metal organic chemical vapour deposition; nanašanje kovin s kemičnim naparjevanjem

MRI

magnetic resonance imaging; slikanje z uporabo magnetne resonance

MTBF

mean-time-between-failures; srednji čas med odpovedmi

Mtops

million theoretical operations per second; milijon teoretičnih operacij na sekundo

MTTF

mean-time-to-failure; srednji čas do odpovedi

NBC

Nuclear, Biological and Chemical; jedrski, biološki in kemični

NDT

non-destructive test; neporušitveni preizkus

PAR

precision approach radar; radar za natančno približevanje

PIN

personal identification number; osebna identifikacijska številka

ppm

parts per million; delov na milijon

PSD

power spectral density; moč spektralne gostote

QAM

quadrature-amplitude-modulation; kvadraturno-amplitudna modulacija

RF

radio frequency; radijska frekvenca

SACMA

Suppliers of Advanced Composite Materials Association; Zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov

SAR

synthetic aperture radar; sintetično odprtinski radar

SC

single crystal; monokristal

SLAR

sidelooking airborne radar; letalski stranski radar

SMPTE

Society of Motion Picture and Television Engineers; Društvo filmskih in televizijskih tehnikov

SRA

shop replaceable assembly; enostavno nadomestljivi sestav

SRAM

static random access memory; statični vpisovalno/bralni pomnilnik

SRM

SACMA Recommended Methods; postopki, ki jih priznava zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov

SSB

single sideband; enobočni pas

SSR

secondary surveillance radar; radar za sekundarni nadzor

TCSEC

trusted computer system evaluation criteria; merila za ocenjevanje stopnje zaupanja v računalniške sisteme

TIR

total indicated reading; popolnoma enoznačno odbiranje

UV

ultraviolet; ultravijolično

UTS

ultimate tensile strength; skrajna natezna trdnost

VOR

very high frequency omni-directional range; zelo visokofrekvenčno večsmerno območje

YAG

yttrium/aluminum garnet; itrij-aluminijev granat

OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI

Opredelitve pojmov med ‚enojnimi narekovaji‘ so prikazane v Tehnični opombi za vsak zadevni predmet.

Opredelitve pojmov med „dvojnimi narekovaji“ so naslednje:

:

Številka skupine je prikazana v oklepajih za opredeljenim predmetom.

„Točnost“ (2 6), ki se navadno meri s pojmi netočnosti, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.

„Aktivni sistemi za krmarjenje leta“ (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje „zrakoplova“, projektila ali strukturne obremenitve z avtonomno obdelavo izhodnih podatkov večvrstnih senzorjev in posledičnim zagotavljanjem potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja.

„Aktivna pika“ (6 8) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega niza, ki ima fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju.

„Prilagojeno za uporabo v vojni“ (1) pomeni vse spremembe ali izločanja (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

„Korigirana največja zmogljivost“ (4) je korigirana največja zmogljivost, s katero izvajajo „digitalni računalniki“ 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja in je izražena v teraflops (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo.

:

Glej Skupino 4, Tehnična opomba.

„Zrakoplov“ (1 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, z rotacijskimi krili (helikopter), z nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili.

:

Glej tudi „civilne zrakoplove“.

„Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami“ (2) pomeni, da so bili upoštevani vsi mogoči ukrepi, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistemskih napak pri pozicioniranju določenega modela obdelovalnega orodja ali napak merjenja za določen koordinatni merilni stroj.

„Dodeljeno po ITU“ (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe.

:

Dodatne in alternativne dodelitve niso vključene.

„Naključen hod kota“ (7) pomeni kotni pogrešek, ki nastane s časom zaradi belega šuma hitrosti vrtenja. (IEEE STD 528-2001)

„Kotni pogrešek“ (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem potem, ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja (gl. VDI/VDE 2617, Osnutek: ‚Vrtljive mize koordinatnih merilnih strojev‘).

„APP“ (4) je ekvivalent „korigirani največji zmogljivosti“.

„Asimetrični algoritem“ (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematične ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo).

:

Splošna raba „asimetričnih algoritmov“ je upravljanje ključa.

„Avtomatsko sledenje cilju“ (6) pomeni tehniko obdelave, ki samodejno (avtomatično) ugotavlja in v realnem času zagotavlja ekstrapolirano izhodno vrednost najverjetnejšega položaja cilja.

„Povprečna izhodna moč“ (6) pomeni celotno „lasersko“ izhodno energijo v joulih deljeno s „trajanjem laserja“ v sekundah.

„Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat“ (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata „monolitnega integriranega vezja“. Za določeno ‚družino‘„monolitnih integriranih vezij“ se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane ‚družine‘ ali kot tipična zakasnitev na vrata dane ‚družine‘.

:

„Propagacijske zakasnitve osnovnih vrat“ se ne sme zamenjevati z vhodno/izhodno zakasnitvijo kompleksnega „monolitnega integriranega vezja“.

:

‚Družino‘ tvorijo vsa integrirana vezja, za katera veljajo, razen njihovih funkcij, naslednje proizvodne metodologije in specifikacije:

(a)

ista programska in strojna oprema;

(b)

skupna tehnologija zasnove in procesiranja

(c)

iste osnovne značilnosti.

„Temeljne znanstvene raziskave“ (GTN, NTN) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih pojavov ali dejstev, ki se dajo opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj.

„Prednapetost“ (merilnik pospeška) (7) je povprečni izhodni podatek merilnika pospeška v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. „Prednapetost“ je izražena v g ali v metrih na sekundo na kvadrat (g ali m/s2). (standardi IEEE 528-2001) (mikro g je enak 1 × 10–6 g).

„Prednapetost“ (žirometer) (7) je povprečni izhodni podatek žirometra v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. „Prednapetost“ je tipično izražena v stopinjah na uro (stop/h). (standardi IEEE 528-2001).

„Aksialno opletanje“ (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.63).

„Predoblike ogljikovih vlaken“ (1) so urejene oblike neprevlečenih ali prevlečenih ogljikovih vlaken, ki tvorijo okvirni del pred vstavitvijo „matric“, da nastane „kompozit“.

„CEP“ (krog enake verjetnosti) (7) je merilo točnosti; pomeni krog s polmerom in središčem v cilju, na določeni razdalji, v katerega zadeva 50 % koristnega signala.

„Kemični laser“ (6) je „laser“, v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji.

„Zmes kemikalij“ (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki v razmerah, v katerih se zmes hrani, med seboj ne reagirajo.

„Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri“ (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenja sil, ki jih generirajo te površine.

„Civilni zrakoplov“ (1 3 4 7) so „zrakoplovi“, z oznakami navedena v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo civilne letalske oblasti zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo.

:

Glej tudi „zrakoplov“.

„Mešano vlakno“ (1) pomeni prepletanje filamentov termoplastičnih vlaken in ojačitvenih vlaken, da se proizvede ojačitvena vlaknena mešanica „matrica“.

„Kominucija“ (1) je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.

„Signalizacija po skupnem kanalu“ (5) je način signaliziranja med centralama, pri katerem en sam kanal prek označenih sporočil prenaša signalizacijske informacije glede števila vodov/priključkov ali klicev in drugih informacij, npr. informacij za upravljanje omrežja.

„Krmilnik komunikacijskega kanala“ (4) je fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

„Kompenzacijski sistemi“ (6) sestojijo iz primarnega skalarnega senzorja, enega ali več referenčnih senzorjev (npr. vektorskih magnometrov) in programske opreme, ki omogoča zmanjšanje rotacijskega hrupa platforme togega telesa.

„Kompozit“ (1 2 6 8 9) pomeni „matrico“ in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katere koli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene.

„Sestavljena rotacijska miza“ (2) je miza, ki omogoča vrtenje in nagibanje obdelovanca okoli dveh nevzporednih osi, ki ju je mogoče simultano nadzirati za „vodenje po konturni“.

„III/V spojine“ (3 6) so polikristalni ali binarni oziroma kompleksni monokristalni proizvodi, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid).

„Vodenje po konturi“ (2) sestoji iz dveh ali več „numerično krmiljenih“ pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da generirajo želeno konturo (sklic ISO/DIS 2806–1980).

„Kritična temperatura“ (1 3 5) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določene „superprevodne“ snovi je temperatura, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka.

„Kriptografska aktivacija“ (5) je vsaka tehnika, ki aktivira ali omogoči kriptografsko funkcijo, in sicer prek varnega mehanizma, ki ga vpelje proizvajalec proizvoda in je vezan izključno na proizvod ali stranko, za katero se kriptografska funkcija aktivira ali omogoči (npr. licenčni ključ na podlagi serijske številke ali instrument za avtentikacijo, kot je potrdilo z digitalnim podpisom).

:

Tehnike in mehanizmi „kriptografske aktivacije“ lahko nastopajo kot strojna oprema, programska oprema ali tehnologija.

„Kriptografija“ (5) je disciplina načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem te ali pred njeno nepooblaščeno rabo. „Kriptografija“ se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več ‚tajnih parametrov‘ (tj. kriptospremenljivk) ali upravljanje njihovega ključa.

:

‚Tajni parameter‘: konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le znotraj skupine.

„CW-laser“ (6) pomeni „laser“, ki proizvaja nominalno konstantno izhodno energijo za več kot 0,25 sekunde.

Sistemi „navigacije na podlagi podatkovnih baz“ („DBRN“) (7) so sistemi, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D) zemljevide.

„Zrcala s popačeno sliko“ (6) (znana tudi kot prilagodljiva optična zrcala) so zrcala, ki imajo:

(a)

eno enovito optično odbojno ploskev, ki je dinamično deformirana z uporabo posamičnih vrtilnih momentov ali sil, da se optično kompenzira dogodek pred zrcalom, ali

(b)

več optičnih odbojnih elementov, ki jih lahko vrtilni momenti ali sile posamično in dinamično premeščajo po površini, in tako kompenzirajo popačenja optičnega vala, ki vpada na zrcalo.

„Osiromašeni uran“ (0) je uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235 pod njegovo naravno koncentracijo.

„Razvoj“ (GTN, NTN, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kakor so: snovanje, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preskušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, razpored/postavitev/izgled.

„Difuzijsko spajanje“ (1 2 9) je hladna molekularna združitev najmanj dveh ločenih kovin v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala.

„Digitalni računalnik“ (4 5) je naprava, ki lahko s pomočjo ene ali več diskretnih spremenljivk:

(a)

sprejema podatke;

(b)

shranjuje podatke ali ukaze v bralnih (stalnih) ali spremenljivih (vpisljivih) pomnilnikih;

(c)

s shranjeno ukazno sekvenco, ki je spremenljiva, obdeluje podatke in

(d)

zagotavlja izhodne podatke.

:

Spremembe shranjene ukazne sekvence vključujejo zamenjavo bralnih (stalnih) pomnilnikov, vendar ne tudi fizične menjave ožičenja ali medsebojnih povezav.

„Digitna prenosna hitrost“ (def) je skupna bitna hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katero koli vrsto medija.

:

Glej tudi „skupna digitna prenosna hitrost“.

„Neposredno hidravlično stiskanje“ (2) je postopek deformiranja z uporabo gibkega mehurja, napolnjenega s fluidom, ki deluje neposredno na obdelovanca.

„Stopnja zdrsa z delovne točke“ (žiroskopi) (7) pomeni komponento žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od izhodne rotacije. Izražena je kot hitrost vrtenja. (IEEE STD 528-2001).

„Dinamični analizatorji signalov“ (3) so „analizatorji signalov“, ki uporabljajo tehnike digitalnega vzorčenja in preoblikovanja za tvorbo Fourierevega spektralnega prikaza dane valovne oblike, vključno z informacijami o amplitudi in fazi.

:

Glej tudi „signalni analizatorji“.

„Efektivni gram“ (0 1) „posebno cepljivega materiala“ pomeni:

(a)

pri plutonijevih izotopih in uranu-233 maso izotopa v gramih;

(b)

pri uranu, obogatenem za 1 odstotek ali več z izotopom urana-235, maso elementa v gramih, pomnoženo s kvadratom njegove bogatitve, izraženo kot decimalni masni delež;

(c)

pri uranu, obogatenem za manj kot 1 odstotek z izotopom urana-235, maso elementa v gramih, pomnoženo z 0,0001.

„Elektronski sestav“ (2 3 4 5) pomeni več elektronskih komponent (tj. ‚elementov vezja‘, ‚diskretnih komponent‘, integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti.

:

‚Element vezja‘: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

:

‚Diskretna komponenta‘: ločeno pakirani ‚element vezja‘ z lastnimi zunanjimi povezavami.

„Elektronsko krmiljen fazni antenski niz“ (5 6) je antena, ki oblikuje žarek prek faznega sklapljanja tako, da smer žarka krmilijo kompleksni koeficienti vzbujanja sevalnih elementov in da se lahko smer tega žarka s pomočjo električnega signala spreminja po azimutu ali elevaciji ali po obeh, pri oddajanju in sprejemanju.

„Energetski materiali“ (1) pomeni snovi ali zmesi, ki kemično reagirajo, da sprostijo energijo, potrebno za njihovo namembno uporabo. „Eksplozivi“, „pirotehnična sredstva“ in „pogonske snovi“ so podrazredi energetskih materialov.

„Končne enote“ (2) so prijemala, ‚aktivne orodne enote‘ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke „robotskega“ manipulatorja.

:

‚Aktivna orodna enota‘ je naprava, ki pri delu z obdelovancem uporablja prenos gibalne sile, procesno energijo ali otip.

„Ekvivalentna gostota“ (6) je masa optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev.

„Ekspertni sistemi“ (7) so sistemi, ki dajejo rezultate z uporabo pravil za podatke, ki so shranjeni neodvisno od „programa“ in ki lahko:

(a)

samodejno spremenijo „izvorno kodo“, ki jo predloži uporabnik;

(b)

dajejo na razpolago spoznanja o vrsti problemov v skoraj naravni govorici ali

(c)

pridobivajo znanje, potrebno za njihov razvoj (simbolni trening/usposabljanje).

„Eksplozivi“ so trde, tekoče ali plinaste snovi ali zmesi snovi, ki morajo eksplodirati pri uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah.

„Sistemi FADEC“ (7 9) pomenijo sisteme popolnega digitalnega krmiljenja motorja – digitalni elektronski krmilni sistem za plinskoturbinski motor lahko samostojno krmili motor v celotnem obratovalnem območju od zahtevanega zagona motorja do zahtevane zaustavitve motorja, tako v normalnih pogojih kot tudi ob napaki.

„Toleriranje okvar“ (znosnost za okvare) (4) je zmožnost računalniškega sistema, da po vsakem motenem delovanju katere koli komponente strojne ali „programske“ opreme deluje še naprej brez človekovega posega, in to na dani storitveni ravni, ki zagotavlja: nadaljevanje obratovanja, celovitost (integriteto) podatkov in oživitev funkcije v danem času.

„Vlakneni ali nitasti materiali“ (0 1 8) vključujejo:

(a)

kontinualne „monofilamente“;

(b)

kontinualno „prejo“ in „rovinge“;

(c)

„trakove“, tkanine, neurejene štrene in kite;

(d)

razcepljena vlakna, speta vlakna in koherentne vlaknene prevleke;

(e)

monokristalinske ali polikristalinske lase kakršne koli dolžine;

(f)

pulpo iz aromatskih poliamidov.

„Integrirano vezje na filmu“ (3) pomenijo niz ‚elementov vezja‘ in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirno „podlago“.

:

‚Element vezja‘ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

„Fiksen“ – (nespremenljiv) (5) pomeni, da kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (npr. kriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti.

„Niz optičnih senzorjev za krmarjenje leta“ (7) je omrežje razpostavljenih optičnih senzorjev, ki z „laserskim“ žarki zagotavlja realnočasovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu.

„Optimizacija poti leta“ (7) je postopek minimiziranje odklonov od želene štiridimenzionalne (prostor in čas) trajektorije (krivulje leta), ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali učinkovitosti naloge misije.

„Žariščnoravninski detektorski nizi“ (6 8) so linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacija ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov.

:

Ta opredelitev ne vključuje plastne razporeditve posamičnih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali štirimi elementi, če ne delujejo po načelu časovne zakasnitve in integracije.

„Delna pasovna širina“ (3 5) pomeni „trenutno pasovno širino“, deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih.

„Frekvenčni skoki“ (5) pomenijo obliko „razpršenega spektra“, kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov.

„Frekvenca preklopnega časa“ (3 5) je čas (tj. zakasnitev), ki ga porabi signal, da po preklopu z določene začetne izhodne frekvence doseže določeno končno izhodno frekvenco (± 0,05 %). Za blago z določenim frekvenčnim obsegom manj kot ± 0,05 % od njegove centralne frekvence velja, da ni zmožno frekvenčnega preklopa.

„Frekvenčni sintezator“ (3) pomeni vsako vrsto frekvenčnega vira, ne glede na uporabljeno tehniko, ki proizvaja več simultanih ali alternativnih izhodnih frekvenc na enem ali več izhodih, krmiljenih, izvedenih ali urejenih iz manjšega števila standardnih (ali osnovnih) frekvenc.

„Gorivna celica“ (8) je elektrokemična naprava, ki kemično energijo pretvori neposredno v enosmerni električni tok ob porabi goriva iz zunanjega vira.

„Taljiv“ (1) pomeni, da ga je mogoče navzkrižno vezati ali nadalje polimerizirati (vulkanizirati) z uporabo toplote, sevanja, katalizatorjev itn. ali ga je mogoče staliti brez pirolize (pooglenitve).

„Plinska atomizacija“ (1) je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom.

„Geografsko razpršen“ (6) pomeni, da so vse lokacije med seboj oddaljene več kot 1 500 m v vseh smereh. Za mobilna zaznavala (senzorje) se vedno šteje, da so „geografsko razpršena“.

„Krmilni sistem“ (7) je sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.

„Vroče izostatično zgoščevanje“ (2) je postopek izpostavljanja odlitka pritisku pri temperaturah nad 375 K (102 °C) v zaprti kletki z uporabo različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.) za vzpostavitev enake sile v vseh smereh, da bi s tem zmanjšali ali odpravili poroznost v odlitku.

„Hibridno integrirano vezje“ (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in ‚elementov vezja‘ ali ‚diskretnih komponent‘, ki v medsebojni povezavi opravlja določeno funkcijo ali določene funkcije in ima vse naslednje značilnosti:

(a)

ima najmanj eno nezaprto napravo;

(b)

je povezana z uporabo tipičnih metod IC proizvodnje;

(c)

je zamenljiva kot celota in

(d)

je navadno ni mogoče razstaviti.

:

‚Element vezja‘: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

:

‚Diskretna komponenta‘: ločeno pakirani ‚element vezja‘ z lastnimi zunanjimi povezavami.

„Izboljšava slike“ (4) pomeni obdelavo dospele slike-nosilke informacij z algoritmi, kakor so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kakor so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija.

„Imunotoksin“ (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in „toksina“ ali „podenote toksina“, ki selektivno prizadene okužene celice.

„Splošno znano“ (GTN, NTN, GSN) v smislu tega besedila pomeni „tehnologijo“ ali „programsko opremo“, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta „tehnologija“ oziroma „programska oprema“ ne bi bila „splošno znana“).

„Informacijska varnost“ (4 5) pomeni vsa sredstva in funkcije, ki zagotavljajo dostopnost, zaupnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in funkcij varovanja pred napačnim delovanjem. Sem spadajo „kriptografija“, „kriptografska aktivacija“, ‚kriptoanaliza‘, zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost.

:

‚Kriptoanaliza‘: je analiza kriptografskega sistema ali njegovih vhodov in izhodov zaradi zakrivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom.

„Trenutna pasovna širina“ (3 5 7) je širina frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna znotraj 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.

„Opravilno območje“ (6) je določeno nedvoumno prikazovalno območje radarja.

„Izolacija“ (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko služi tudi kot blažilec napetosti.

„Notranja obloga“ (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Navadno se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.

„Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer“ (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja.

:

Glej tudi „magnetni gradiometer“.

„Izolirane žive kulture“ (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih.

„Izostatična stiskalnica“ (2) je naprava, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

„Laser“ (0 2 3 5 6 7 8 9) je sklop komponent, ki proizvajajo prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ojačano z vzbujanim oddajanjem sevanja.

:

Glej tudi:

„Kemični laser“;

„Visokozmogljivi laser“;

„Transferni laser“.

„Trajanje laserja“ (def) pomeni čas, v katerem „laser“ oddaja „lasersko“ sevanje, ki za „impulzne laserje“ ustreza času, v katerem je oddan posamezni impulz ali niz zaporednih impulzov.

„Vozila lažja od zraka“ (9) pomeni balone in zrakoplove, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.

„Linearnost“ (2) (navadno merjena kot nelinearnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone.

„Lokalno omrežje“ (4 5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:

(a)

omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ‚podatkovnih naprav‘ in

(b)

je omejen na zmerno veliko geografsko območje (npr. upravna zgradba, obrat, kampus, skladišče).

:

‚Podatkovna naprava‘ je oprema, sposobna oddajati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij.

„Magnetni gradiometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnih sprememb v prostoru zaradi virov zunaj instrumenta. Sestojijo iz več „magnetometrov“ in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo magnetnega poljskega gradienta.

:

Glej tudi „lastni magnetni gradiometer“.

„Magnetometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestojijo iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.

„Glavni pomnilnik“ (4) pomeni primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestoji iz notranjega pomnilnika „digitalnega računalnika“ in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom.

„Materiali, odporni proti koroziji z UF6“ (0) so lahko baker, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 utežnih odstotkov ali več niklja, in fluorirani ogljikovodikovi polimeri, odporni proti UF6, glede na način postopka ločevanja.

„Matrica“ (1 2 8 9) je snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni.

„Merilna negotovost“ (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (v zvezi z ISO 10360-2, ali VDI/VDE 2617).

„Mehansko zlitje“ (1) pomeni postopek mešanja, ki poteka s mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu.

„Ekstrakcija iz taline“ (1) je postopek ‚hitrega strjevanja‘ in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino.

:

‚Hitro strjevanje‘: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s.

„Predenje iz taline“ (1) je postopek ‚hitrega strjevanja‘, tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic.

:

‚Hitro strjevanje‘: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s.

„Mikroračunalniško mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „veččipno integrirano vezje“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku.

:

Notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom.

„Mikroprocesorsko mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „veččipno integrirano vezje“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika.

:

„Mikroprocesorsko mikrovezje“ navadno nima integralnega pomnilnika, dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za izvajanje njegovih logičnih funkcij.

:

Vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij „mikroprocesorskega mikrovezja“.

„Mikroorganizmi“ (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali glive, naravne, gojene ali modificirane, bodisi v obliki „izoliranih živih kultur“ bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.

„Projektili“ (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg tovora in imajo doseg najmanj 300 km.

„Monofilament“ (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov.

„Monolitno integrirano vezje“ (3) je kombinacija pasivnih ali aktivnih ‚elementov vezja‘ ali obojega, ki:

(a)

so izdelani s postopki difuzije, implantacije ali depozicije v en ali na en sam kos polprevodniškega materiala, tako imenovani ‚čip‘;

(b)

jih je mogoče šteti za neločljivo sestavljene in

(c)

opravljajo funkcijo ali funkcije vezja.

:

‚Element vezja‘ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

„Monospektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu.

„Veččipno integrirano vezje“ (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več „monolitnih integriranih vezij“, bondiranih na skupno „podlago“.

„Multispektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot 20 diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.

„Naravni uran“ (0) je uran, ki vsebuje izotope v enakem razmerju kot v naravi.

„Krmilnik za dostop do omrežja“ (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto „hitrostjo digitalnega prenosa“ in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

„Nevronski računalnik“ (4) je računalniška naprava, namenjena ali oblikovana za oponašanje nevronov ali skupine nevronov, to je računalniška naprava, ki ji strojna oprema daje sposobnost modulacije teže in števila medpovezav in številnih računalniških komponent na podlagi poprejšnjih podatkov.

„Jedrski reaktor“ (0) je popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo. „Jedrski reaktor“ vključuje vse predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.

„Numerično krmiljenje“ (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med postopkom (v zvezi z ISO 2382).

„Objektna koda“ (9) je strojno izvedljiva oblika primernega izraza za en proces ali več procesov („izvorna koda“ (izvorni jezik)), ki je bila sestavljena s sistemom za programiranje.

„Optično ojačanje“ (5) v optičnih komunikacijah je tehnika ojačevanja, ki ojačuje optične signale, proizvedene v različnih optičnih virih, brez pretvorbe v električne signale, to je z uporabo polprevodniških optičnih ojačevalnikov ali ojačevalnikov luminescentnih optičnih vlaken.

„Optični računalnik“ (4) pomeni računalnik, namenjen ali izdelan za izrabo svetlobe pri predstavitvi podatkov, katerega računalniški logični elementi temeljijo na neposredno sklopljenih optičnih napravah.

„Optično integrirano vezje“ (3) je „monolitno integrirano vezje“ ali „hibridno integrirano vezje“, ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.

„Optična komutacija“ (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale.

„Celotna tokovna gostota“ (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodniškimi filamenti, kovinsko matrico, v kateri so superprevodniški filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).

„Sodelujoča država“ (7 9) je država članica Wassenaarskega sporazuma.

„Konična moč“ (6) pomeni najvišjo raven moči, dosežene pri „trajanju laserja“.

„Zasebno omrežje“ (5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:

(a)

omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ali medsebojno povezanih ‚podatkovnih naprav‘ in

(b)

je omejeno na komunikacijo v neposredni bližini posameznika ali upravljavca naprave (npr. posamezni prostor, pisarna ali avtomobil).

:

‚Podatkovna naprava‘ je oprema, sposobna oddajati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij.

„Upravljanje moči“ (7) pomeni spremembo posredovane moči višinomerovega signala, tako da je prejeta moč na višini „zrakoplova“ vedno na minimumu, potrebnem za določanje višine.

„Tlačni pretvorniki“ (2) so naprave, ki pretvarjajo vrednosti izmerjenega tlaka v električne signale.

„Poprej ločen“ (0 1) se navezuje na uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa.

„Primarno krmarjenje letenja“ (7) so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje „zrakoplova“, ki uporabljajo generatorje sile/momenta, to je aerodinamične krmilne površine ali vektorsko krmiljenje propulzivnega potiska.

„Osnovni element“ (4), kakor se uporablja v Skupini 4, je „osnovni element“, če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.

„Proizvodnja“ (GTN, NTN, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kakor so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preskušanje, zagotavljanje kakovosti.

„Proizvodna oprema“ (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrice, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preskušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.

„Proizvodne zmogljivosti“ (7 9) pomenijo „opremo za proizvodnjo“ in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.

„Program“ (2 6) je sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.

„Kompresija impulzov“ (6) je kodiranje in obdelava dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.

„Trajanje impulza“ (6) je trajanje „laserskega“ impulza, merjeno po lestvici „celotna dolžina in polovična jakost“ (Full Width Half Intensity (FWHI)).

„Impulzni laser“ (6) pomeni „laser“, katerega „trajanje impulza“ je 0,25 sekunde ali manj.

„Kvantna kriptografija“ (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za „kriptografijo“ z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika).

„Agilnost radarske frekvence“ (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kakor pasovna širina impulza.

„Radar z razpršenim spektrom“ (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja.

„Sevalna občutljivost“ (6) je opredeljena z naslednjo enačbo: sevalna občutljivost (mA/W) = 0,807 × (valovna dolžina v nm) × kvantna učinkovitost.

:

Kvantna učinkovitost je običajno izražena v odstotkih; vendar je v tej enačbi izražena kot decimalno število, manjše od ena, npr. 78 % = 0,78.

„Realnočasovna pasovna širina“ (3) pri „analizatorjih dinamičnih signalov“ je najširše frekvenčno območje, ki ga lahko analizator prikaže na prikazovalniku ali shrani v masovnem pomnilniku, ne da bi pri tem povzročil prekinitve analize vhodnih podatkov. Za analizatorje z več kot enim kanalom se za izračun uporabi konfiguracija kanalov, ki omogoča najširšo „realnočasovno pasovno širino“.

„Realnočasovna obdelava“ (2 6 7) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.

„Ponovljivost“ (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja. (Sklic: IEEE STD 528–2001 (ena sigma standardne deviacije))

„Zahtevana“ (GTN 1–9), kot se uporablja v zvezi s „tehnologijo“, se nanaša samo na tisti delež „tehnologije“, ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Takšna „potrebna“„tehnologija“ je lahko skupna za različno blago.

„Razločljivost“ (2) pomeni najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (sklic: ANSI B 89.1.12).

„Agens za obvladovanje nemirov“ (1) je snov, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve.

:

Solzilni plini so podniz „agensov za obvladovanje nemirov“.

„Robot“ (2 8) je manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:

(a)

je večfunkcionalen;

(b)

je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru;

(c)

vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi koračne motorje, in

(d)

ima „uporabniku dostopno programirljivost“ z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, to je ne potrebuje mehanskih posegov.

:

Gornja opredelitev ne zajema naslednjih naprav:

1.

manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/prek teleoperaterja;

2.

manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi;

3.

manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi.

Program je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kakor so na primer zatiči ali naperki. Zaporedje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programskega vzorca. Spremembe ali modifikacije programskega vzorca (npr. menjave zatičev ali naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le prek mehanskih operacij;

4.

manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih ustavitev

5.

skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali odnašanje te vsebine.

„Rotacijska atomizacija“ (1) pomeni postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 mikrometrov ali manj z uporabo centrifugalne sile.

„Predpreja“ (1) je snop (navadno 12–120) približno vzporednih ‚pramenov‘.

:

‚Pramen‘ je snop „monofilamentov“ (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

„Opletanje“ (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preskušanja (Sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.61).

„Skalirni faktor“ (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Skalirni faktor se navadno ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.

„Čas umirjanja“ (3) pomeni potreben čas, da pride izhodna vrednost v območje pol bita končne vrednosti, kadar gre za preklapljanje med katerima koli nivojema pretvornika.

„SHPL“ (super high power laser) pomeni „visokozmogljivi laser“.

„Analizatorji signalov“ (3) so aparati za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.

„Obdelava signala“ (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, ki prenašajo informacije, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).

„Programska oprema“ (GSN, povsod) je zbirka enega ali več „programov“ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju.

:

‚Mikroprogram‘ pomeni zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z uvedbo njegovega referenčnega ukaza v ukazni register.

„Izvorna koda“ (ali izvorni jezik) (6 7 9) je primeren izraz za en ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo („objektna koda“ (ali objektni jezik)).

„Vesoljsko plovilo“ (7 9) so aktivni in pasivni sateliti in vesoljske sonde.

„Primerni za vesolje“ (3 6 8) se nanaša na proizvode, ki so zasnovani, izdelani in preskušeni za izpolnjevanje posebnih električnih, mehanskih ali okoljskih zahtev in ki se uporabljajo za lansiranje in razporejanje satelitov ali letalnih sistemov za velike višine 100 km ali več.

„Posebno cepljivi materiali“ (0) pomenijo: plutonij-239, uran-233, „uran, obogaten z izotopom urana-235 ali urana-233“, in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.

„Specifični modul“ (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

„Specifična natezna trdnost“ (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

„Hlajenje curka“ (1) pomeni postopek ‚hitrega strjevanja‘ curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin.

:

‚Hitro strjevanje‘ je strjevanje staljenega materiala s hitrostjo prek 1 000 K/s.

„Razpršeni spekter“ (5) je tehnika, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.

Radar „z razpršenim spektrom“ (6) – glej „Radar z razpršenim spektrom“

„Stabilnost“ (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, merjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa.

„Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju“ (1), so tiste države, za katere je (oziroma ni) Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja začela veljati.

„Podlaga“ (3) je rezina osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene ‚diskretne komponente‘ ali integrirana vezja ali oboji.

:

‚Diskretna komponenta‘: ločeno pakirani ‚element vezja‘ z lastnimi zunanjimi povezavami.

:

‚Element vezja‘: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

„Surovi substrati“ (6) so monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna.

„Podenota toksina“ (1) je strukturno in funkcionalno ločena komponenta celotnega „toksina“.

„Superzlitine“ (2 9) so zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa, katerih trdnost presega katero koli zlitino iz serije AISI 300 in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v zahtevnih okoljskih in delovnih pogojih.

„Superprevodni“ (1 3 5 6 8) so materiali, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem prišlo do joulskega segrevanja.

:

„Superprevodno“ stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s „kritično temperaturo“, s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.

„Visokozmogljivi laser“ („SHPL“ – Super High Power Laser) (6) pomeni „laser“, sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW-moč prek 20 kW.

„Superplastično oblikovanje“ (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je navadno značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri prelomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preskušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.

„Simetrični algoritem“ (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo.

:

Običajna uporaba „simetričnih algoritmov“ je zaupnost podatkov.

„Sistemske sledi“ (6) so obdelana, medsebojno povezana (vnos radarskih podatkov o cilju v položaj po načrtu letenja) in osvežena poročila o položaju zrakoplova med letenjem, ki so na voljo kontrolorjem v centrih za vodenje letalskega prometa.

„Sistolični matrični računalnik“ (4) je računalnik, pri katerem lahko uporabnik dinamično nadzoruje tok in modifikacijo podatkov na nivoju logičnih vrat.

„Trak“ (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih „monofilamentov“, ‚pramenov‘, „predprej“, „prediv“ ali „prej“ itn., navadno prevlečenih s smolo.

:

‚Pramen‘ je snop „monofilamentov“ (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

„Tehnologija“ (GTN, NTN, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga. Te informacije imajo obliko ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.

:

‚Tehnična pomoč‘ lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in lahko vključuje tudi prenos ‚tehničnih podatkov‘.

:

‚Tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kakor so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.

„Nihajno vreteno“ (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi.

„Časovna konstanta“ (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1–1/e-kratni končni vrednosti (tj. 63 % končne vrednosti).

„Pokrovnih stena“ (9) je stacionarna komponenta obroča (trdna ali razčlenjena), pritrjena na notranjo površino ohišja turbinskega motorja, ali vrh turbinske lopatice, katere funkcija je predvsem zračno tesnjenje med stacionarnimi in rotacijskimi komponentami.

„Celovito krmarjenje leta“ (7) je avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja „zrakoplova“ in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih „zrakoplovov“.

„Skupna digitalna prenosna hitrost“ (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itn., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu.

:

Glej tudi „digitalna prenosna hitrost“.

„Predivo“ (1) je snop navadno približno vzporednih „monofilamentov“.

„Toksini“ (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali zmesi ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kakor so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena „mikroorganizmov“.

„Transferni laser“ (6) pomeni „laser“, pri katerem se oddajanje koherentne svetlobe (laseriranje) snovi vzbudi tako, da pride pri prenosu energije do trka atoma ali molekule, ki ne oddaja koherentne svetlobe (ne laserira) z atomom ali molekulo snovi, ki oddaja koherentno svetlobo (laserira).

„Nastavljiv“ (6) pomeni zmožnost „laserja“, da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več „laserskimi“ prehodi. „Laser“, ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem „laserskem“ prehodu, se ne pojmuje za „nastavljivega“.

„Zrakoplov brez posadke“ („UAV“) (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu.

„Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233“ (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kakor se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71-odstotno).

„Uporaba“ (GTN, NTN, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje.

„Uporabniku dostopna programirljivost“ (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti „programe“, razen če gre za:

(a)

fizične spremembe vezja ali medpovezav ali

(b)

namestitve funkcionalnih nadzorov, vključno z vnosom parametrov.

„Cepivo“ (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preskus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.

„Vakuumska atomizacija“ (1) je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo hitre sprostitve plina v vakuumu.

„Spremenljiva geometrija aerodinamičnega profila“ (7) se nanaša na uporabo spuščanja in dvigovanja koničnih loput ali jezičkov ali vodenja koničnih reber ali nosnega stožera, katerih položaj je mogoče med letom krmiliti.

„Preja“ (1) je snop posukanih ‚pramenov‘.

:

‚Pramen‘ je snop „monofilamentov“ (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

SKUPINA 0

JEDRSKE SNOVI, OBJEKTI IN OPREMA

0A
Sistemi, oprema in komponente

0A001
„Jedrski reaktorji“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema ter sestavni deli zanjo:

(a)

„jedrski reaktorji“;

(b)

kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško izdelani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne posode, ki so posebej konstruirani ali izdelani tako, da lahko vsebujejo sredico „jedrskega reaktorja“;

(c)

oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v „jedrskem reaktorju“;

(d)

kontrolne palice, ki so posebej konstruirane ali izdelane za nadzor cepitvenega procesa v „jedrskem reaktorju“, vključno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice;

(e)

tlačne cevi, ki so posebej konstruirane ali izdelane za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v „jedrskem reaktorju“ pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa;

(f)

kovinski cirkonij in cirkonij v zlitinah, v obliki cevi ali snopov cevi, kjer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1: 500 in ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v „jedrskih reaktorjih“;

(g)

hladilne črpalke, ki so posebej konstruirane ali izdelane za kroženje primarnega hladila v „jedrskih reaktorjih“;

(h)

‚notranji deli jedrskega reaktorja‘, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v „jedrskih reaktorjih“, vključno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, termičnimi ščiti, loputami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in mešalnimi ploščami;

:

Pojem ‚notranji deli jedrskega reaktorja‘ v točki 0A001(h) pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več pomožnih nalog, kakor je na primer podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

(i)

toplotni izmenjevalniki (uparjalniki), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu „jedrskega reaktorja“;

(j)

instrumenti za detekcijo nevtronov in merilni instrumenti, ki so posebej konstruirani ali izdelani za določanje nevtronskega toka v sredici „jedrskega reaktorja“.

0B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

0B001
Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ in „posebnih cepljivih materialov“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:

(a)

obrati, ki so posebej izdelani ali izdelani za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ in „posebnih cepljivih materialov“, so:

1.

obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;

2.

obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;

3.

obrat za aerodinamično ločevanje;

4.

obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;

5.

obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;

6.

obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v atomski pari (AVLIS);

7.

obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v molekularni pari (MLIS);

8.

obrat za ločevanje s plazmo;

9.

obrat za elektromagnetno ločevanje;

(b)

plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke ločevanja v plinskih centrifugah, so:

:

Pojem „materiali z velikim razmerjem med trdnostjo in gostoto“ v točki 0B001(b) pomeni katerega koli od naslednjih materialov:

(a)

maraging jeklo z natezno trdnostjo najmanj 2 050 MPa ali več;

(b)

aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo najmanj 460 MPa ali več ali

(c)

„vlaknene ali nitaste materiale“ s „specifičnim modulom“ več kot 3,18 × 106 m in s „specifično natezno trdnostjo“ več kot 76,2 × 103 m;

1.

plinske centrifuge;

2.

celoviti sklopi rotorjev;

3.

cevi za rotorje, ki so posebej izdelani tanko stenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 mm do 400 mm, ki so izdelani iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

4.

obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm in s premerom od 75 mm do 400 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so izdelani iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

5.

lopute s premerom od 75 mm do 400 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

6.

končniki s premerom od 75 mm do 400 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

7.

magnetni viseči ležaji iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;

8.

posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;

9.

molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

10.

obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju od 600 do 2 000 Hz in z razponom moči od 50 do 1 000 VA;

11.

ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki sestojijo iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

12.

odvodne cevi z notranjim premerom do 12 mm, za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi centrifuge, ki delujejo po principu Pitotove cevi in so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

13.

frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

večfazni izhod s frekvencami od 600 do 2 000 Hz;

(b)

frekvenčno krmiljenje boljše od 0,1 %,

(c)

harmonično popačenje manj kot 2 % in

(d)

izkoristek nad 80 %;

14.

posebni zaporni in regulacijski ventili, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali z njimi zaščiteni, s premerom od 10 do 160 mm;

(c)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:

1.

pregrade za difuzijo plinov, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega „materiala, odpornega proti koroziji z UF6“, in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike in s premerom največ 25 mm;

2.

ohišja difuzorjev plina, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

3.

kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno z zmogljivostjo najmanj 1 m3/min UF6 in izotopnim tlakom do 666,7 kPa, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

4.

tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki 0B001(c)(3) in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 vmesnega plina na minuto;

5.

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz aluminija, bakra, niklja ali zlitin z najmanj 60 utežnih odstotkov niklja ali s kombinacijo teh kovin za obloge cevi, izdelani za delovanje v področju pod atmosferskim tlakom, pri čemer je tlačna izguba zaradi puščanja manjša od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;

6.

posebni zaporni in regulacijski ventili, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali z njimi zaščiteni, s premerom od 40 do 1 500 mm;

(d)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:

1.

ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s krivinskim polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plina na dva tokova;

2.

valjaste ali konične cevi s tangencialnim vstopom medija (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali so z njimi zaščitene, s premerom od 0,5 do 4 cm ter razmerjem med dolžino in premerom 20: 1 ali manj, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

3.

kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 2 m3/min, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, in osna tesnila;

4.

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali zaščiteni z njimi;

5.

ohišja elementov za aerodinamično ločevanje, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;

6.

ventili z mehom, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, s premerom od 40 do 1 500 mm;

7.

procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 1 ppm ali manj, ki vključujejo:

(a)

kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

(b)

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

(c)

ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;

(d)

hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (–20 °C) ali manj;

(e)

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1.

pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelane so npr. iz primernih plastičnih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo, ali zaščitene z njimi);

2.

centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v istemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelani so npr. iz primernih plastičnih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo, ali zaščiteni z njimi);

3.

celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

4.

oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+4 iz organske faze, ki je izdelana ali zaščitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

5.

sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistote, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3;

6.

sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4;

(f)

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1.

visokoaktivne smole ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 sekund, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

2.

kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1 000 mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani klorovodikovi kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so zaščitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

3.

povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

(g)

oprema in sestavni deli, posebej konstruirani ali izdelani za „lasersko“ ločevanje v atomski pari (AVLIS):

1.

sestavljeni iz pasovnih ali skenirnih elektronskih topov, ki oddajajo elektronske curke z močjo, ki znaša na tarči več kot 2,5 kW/cm, namenjene za uporabo v sistemih za uparjevanje urana;

2.

sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali s talinami njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev, izdelanih iz primernih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz redkih zemeljskih oksidov ali njihovih zmesi), ali zaščitenih z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 2A225;

3.

sistemi za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana, izdelani ali obloženi z materiali, odpornimi proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

4.

ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;

5.

„laserji“ ali „laserski“ sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205;

(h)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za molekularno „lasersko“ izotopsko ločevanje (MLIS) ali za kemijske reakcije z izotopsko selektivno lasersko aktivacijo (CRISLA), so:

1.

nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje zmesi UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (–123 °C) ali manj ter so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

2.

zbiralniki produktov uranovega pentafluorida (UF5), ki so sestavljeni iz filtrskega, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz kombinacije vseh treh in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF5/UF6“;

3.

kompresorji, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, in osna tesnila;

4.

oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;

5.

sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik ali argon), ki vključujejo:

(a)

kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

(b)

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

(c)

hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (– 20 °C) ali manj;

6.

„laserji“ ali „laserski“ sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205;

(i)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje s plazmo:

1.

generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;

2.

radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;

3.

sistemi za generiranje uranove plazme;

4.

sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali z uranovimi zlitinami, sestavljeni iz talilnih loncev, ki so izdelani iz primerih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz redkih zemeljskih oksidov ali njihove zmesi), ali zaščiteni z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 2A225;

5.

zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana, izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njimi;

6.

ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;

(j)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:

1.

enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

2.

zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih curkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

3.

vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

4.

polova čevlja magneta s premerom nad 2 m;

5.

viri visoke napetosti za izvore ionov, ki izpolnjujejo vse naslednje lastnosti:

(a)

sposobnost neprekinjenega delovanja;

(b)

izhodna napetost najmanj 20 000 V;

(c)

jakost izhodnega toka najmanj 1 A in

(d)

regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 3A227;

6.

viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo) z vsemi naslednjimi lastnostmi:

(a)

neprekinjeno delovanje pri izhodnem toku jakosti najmanj 500 A pri napetosti najmanj 100 V in

(b)

regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 3A226;

0B002
Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, so:

(a)

napajalni avtoklavi, peči ali sistemi za vnos UF6 v proces obogatitve;

(b)

desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnji prenos po segrevanju;

(c)

postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;

(d)

postaje za utekočinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;

(e)

cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani za delo z UF6 znotraj plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;

(f)

1.

vakuumski zbiralniki-razvodniki ali vakuumske glave s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več ali

2.

vakuumske črpalke, ki so posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;

(g)

UF6 masni spektrometri/ionski izvori, ki so posebej konstruirani ali izdelani za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka vstopnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:

1.

enotno ločljivost za atomske mase nad 320;

2.

ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma ali monela ali z njima prevlečeni ali ponikljani;

3.

ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja in

4.

zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

0B003
Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:

(a)

sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;

(b)

sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;

(c)

sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;

(d)

sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;

(e)

sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;

(f)

sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

(g)

sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;

(h)

sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;

(i)

sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4.

0B004
Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:

(a)

obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1.

obrat na principu izmenjave voda-vodikov sulfid;

2.

obrat na principu izmenjave amonijak-vodik;

(b)

oprema in sestavni deli so:

1.

stolpi za izmenjavo voda-vodikov sulfid, ki so izdelani iz kakovostnega ogljikovega jekla (kakor je npr. ASTM A516), s premerom od 6 do 9 m, za obratovanje pri tlakih, ki so večji ali enaki 2 MPa, in z dopustno korozijo 6 mm ali več;

2.

nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjega ali enakega 56 m3/sekundo, pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;

3.

stolpi za izmenjavo amonijak-vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

4.

notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

5.

razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

6.

infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %;

7.

katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

8.

celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na koncentracijo devterija, ki se uporablja v reaktorjih.

0B005
Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

:

Obrat za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:

(a)

navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskih snovi ali pa jih neposredno krmili;

(b)

nepredušno zatesni jedrske snovi v oblogo (srajčko);

(c)

preverja integriteto oblog (srajčk) zvara ali

(d)

preverja končno stanje zatesnjenega goriva.

0B006
Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.

:

Točka 0B006 vključuje:

(a)

obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“, vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskih snovi in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

(b)

stroje za sekanje in drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje, sekanje in drobljenje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz „jedrskih reaktorjev“;

(c)

kritičnovarne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali ploščaste oblike), posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz „jedrskih reaktorjev“, ki so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;

(d)

solventne protitočne ekstraktorje in opremo za postopek ionske izmenjave, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“;

(e)

posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino;

:

Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:

1.

stene ali notranje dele z najmanj 2 odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kakor so opredeljeni v opombi k točki 0C004);

2.

največji premer 175 mm za valjaste oblike ali

3.

največja širina 75 mm za ploščate ali okrogle oblike.

(f)

instrumentacija za nadzor procesov, ki je posebej konstruirana ali izdelana za nadzor in kontrolo v obratih za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih ceplijivih materialov“.

0B007
Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

(a)

sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

(b)

sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

0C
Materiali

0C001
„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli druge snovi, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov;

:

Predmet nadzora v točki 0C001 niso:

(a)

štirje grami ali manj „naravnega urana“ ali „osiromašenega urana“, ki je v senzorjih merilnih instrumentov;

(b)

„osiromašeni uran“, proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1.

zaščito pred sevanjem;

2.

embalažo;

3.

obtežitev, pri čemer masa ni večja kot 100 kg;

4.

protiuteži, pri čemer masa ni večja kot 100 kg;

(c)

zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;

(d)

keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

0C002
„Posebni cepljivi materiali“

:

Če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša 4 „efektivne grame“ ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002.

0C003
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter zmesi in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1: 5 000.

0C004
Grafit jedrske kakovosti, s čistočo manj kot 5 ppm ‚ekvivalentov bora‘ in z gostoto nad 1,5 g/cm3.

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

:

Predmet nadzora v točki 0C004 niso:

(a)

izdelki iz grafita z maso manj kot 1 kg, razen tistih, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskih reaktorjih;

(b)

grafitni prah.

:

V točki 0C004 je določen ‚ekvivalent bora‘ (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistočo), pri čemer je:

BEZ (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;

Formula

in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

0C005
Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 % utežnega deleža niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistočo vsaj 99,9 % utežnih odstotkov in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 mikrometrov, merjeno v skladu z ASTM standardom B330 (American Society for Testing and Materials), in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

0D
Programska oprema

0D001
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena „razvoju“, „proizvodnji“ ali „uporabi“ blaga iz te skupine.

0E
Tehnologija

0E001
„Tehnologija“ je v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te Skupine.

SKUPINA 1

POSEBNI MATERIALI IN SORODNA OPREMA

1A
Sistemi, oprema in komponente

1A001
Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:

(a)

sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za „zrakoplove“ ali vesoljsko rabo, izdelani iz več kot 50 % katerega koli od materialov, naštetih v točkah 1C009(b) ali 1C009(c);

(b)

piezoelektrični polimeri in kopolimeri iz viniliden fluorida (CAS 75-38-7) iz točke 1C009(a), ki so:

1.

v obliki listov ali filma in

2.

debeline več kot 200 μm;

(c)

sifoni, tesnila, ležišča valjev, opne ali membrane, ki

1.

so narejeni iz fluoroelastomerov, ki vsebujejo najmanj en monomer viniletra in

2.

so posebej izdelani za „zrakoplove“, vesoljsko uporabo ali za uporabo v ‚projektilih‘.

:

‚Projektili‘ v točki 1A001(c) pomenijo kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

1A002
„Kompozitne“ strukture ali laminati, s katero koli od naslednjih značilnosti:

OPOMBA:

GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110.

(a)

imajo organsko „matrico“ in so iz materialov, določenih v 1C010(c), 1C010(d) ali 1C010(e) ali

(b)

imajo kovinsko ali ogljikovo „matrico“ in so iz:

1.

ogljikovih „vlaknenih ali nitastih materialov“ s:

(a)

„specifičnim modulom“, večjim od 10,15 × 106 m in

(b)

„specifično natezno trdnostjo“, večjo od 17,7 × 104 m ali

2.

materialov, ki so določeni v točki 1C010(c).

:

Predmet nadzora v točki 1A002 niso kompozitne strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih „vlaknenih ali nitastih materialov“, impregnirani z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravila delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:

(a)

površina ne presega 1 m2,

(b)

dolžina ne presega 2,5 m in

(c)

širina presega 15 mm.

:

Predmet nadzora v točki 1A002 niso polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:

(a)

za športne izdelke;

(b)

za avtomobilsko industrijo;

(c)

za industrijo obdelovalnih strojev;

(d)

za uporabo v medicini.

:

Predmet nadzora iz točke 1A002(b)(1) niso polizdelki, ki vsebujejo največ dve dimenziji prepletenih filamentov in so posebej izdelani za naslednjo uporabo:

(a)

peči za tempranje kovin;

(b)

oprema za izdelavo silikonskih kosov.

:

Predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki, ki so posebej izdelani za določeno aplikacijo.

1A003
Proizvajalci netaljivih aromatskih poliamidov v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

debelina več kot 0,254 mm ali

(b)

prekriti ali laminirani so z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi.

:

Predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij.

:

Za vse oblike aromatskih poliamidov glej točko 1C008(a)(3).

1A004
Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, razen tistih, ki so navedeni v okviru nadzora vojaškega blaga:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKI 2B351 IN 2B352;

(a)

plinske maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred naslednjimi snovmi, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1.

biološki agensi, „prilagojeni za uporabo v vojni“;

2.

radioaktivne snovi, „prilagojene za uporabo v vojni“;

3.

kemična bojna sredstva (CW) ali

4.

„agensi za obvladovanje nemirov“, kar vključuje:

(a)

α-bromobenzenacetonitril, (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798-79-8);

(b)

[(2-klorofenil) metilen] propandinitril, (o-klorobenzilidenmalononitril (CS) (CAS 2698-41-1);

(c)

2-kloro-1-feniletanon, fenilacil klorid (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532-27-4);

(d)

dibenz-(b, f)-1,4-oksazefin, (CR) (CAS 257-07-8);

(e)

10-kloro-5,10-dihidrofenarsazin, (fenarsazin klorid), (adamsit), (DM) (CAS 578-94-9);

(f)

N-nonanoilmorfolin, (MPA) (CAS 5299-64-9).

(b)

zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred naslednjimi snovmi:

1.

biološki agensi, „prilagojeni za uporabo v vojni“;

2.

radioaktivne snovi, „prilagojene za uporabo v vojni“, ali

3.

kemična bojna sredstva (CW).

(c)

Sistemi za odkrivanje, posebej izdelani ali prirejeni za ugotavljanje ali odkrivanje katere koli od naslednjih snovi, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1.

biološki agensi, „prilagojeni za uporabo v vojni“;

2.

radioaktivne snovi, „prilagojene za uporabo v vojni“, ali

3.

kemična bojna sredstva (CW).

(d)

Elektronska oprema za avtomatsko odkrivanje ali določanje prisotnosti ostankov „eksplozivov“ in uporabo ‚tehnik izsleditve delcev‘ (npr. površinske zvočnovalovne naprave, spektrometrija mobilnosti ionov, diferenčna spektrometrija mobilnosti, masna spektrometrija).

:

‚Izsleditev delcev‘ je opredeljena kot sposobnosti izsleditev manj kot 1ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.

:

Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni oprema, izdelana posebej za laboratorijsko rabo.

:

Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni prehod skozi varnostne kontrolne točke brez stika.

:

Predmet nadzora v točki 1A004 niso:

(a)

dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;

(b)

oprema, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaščito proti tveganjem, značilnim za varnost v stanovanjskih naseljih ali civilno industrijo, vključno z naslednjim:

1.

rudarstvo,

2.

kamnoseštvo,

3.

kmetijstvo,

4.

farmacevtska industrija,

5.

medicina,

6.

veterina,

7.

okolje,

8.

ravnanje z odpadki;

9.

prehrambena industrija.

:

1.

Točka 1A004 zajema opremo in komponente, določene za odkrivanje radioaktivnih snovi, „prilagojenih za uporabo v vojni“, bioloških agensov, „prilagojenih za uporabo v vojni“, kemičnih bojnih sredstev, ‚simulantov‘, agensov za obvladovanje nemirov ali za zaščito proti tem snovem, oziroma so uspešno prestale testiranje glede na nacionalne standarde ali so se na kakšen drug način izkazale za učinkovite, kljub temu, da se takšna oprema in komponente uporabljajo v civilnih industrijskih panogah kot so rudarstvo, kamnolomi, kmetijstvo, farmacevtska industrija, medicina, veterinarstvo, okoljska industrija, ravnanje z odpadki ali v prehrambni industriji.

2.

‚Simulant‘ je snov ali material, ki se pri usposabljanju, raziskavah, testiranju ali vrednotenju uporablja namesto (kemičnega ali biološkega) toksičnega agensa.

1A005
Neprebojni jopiči in posebej zanje izdelani sestavni deli, ki ne ustrezajo vojaškim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajočim zahtevam.

OPOMBA:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA

:

Za „vlaknene ali nitaste materiale“, ki se uporabljajo za proizvodnjo neprebojnih jopičev, glej 1C010.

:

Točka 1A005 se ne nanaša na zaščitne jopiče ali zaščitna oblačila, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.

:

Točka 1A005 se ne nanaša na neprebojne jopiče, namenjene za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora.

1A006
Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:

OPOMBA:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA

(a)

vozila, ki so daljinsko upravljana;

(b)

‚motilci‘.

:

‚Motilci‘ so naprave, posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.

:

Predmet nadzora v točki 1A006 ni oprema, kadar ta spremlja operaterja te opreme.

1A007
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“:

NAPOTILO:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 in 3A232.

(a)

vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje eksplozivnih detonatorjev, določenih v točki 1A007(b);

(b)

električno proženi eksplozivni detonatorji:

1.

eksplozivni mostič (EB);

2.

eksplozivna mostična žica (EBW);

3.

bliskoviti vžigalnik (slapper);

4.

eksplozivni folijski vžigalnik (EFI).

:

1.

Namesto izraza „detonator“ se včasih uporablja izraz „vžigalnik“ (v angleškem jeziku: „initiator“ oziroma „ignitor“).

2.

Za namene točke 1A007(b) v njej navedeni detonatorji izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz „eksplozivni folijski vžigalnik“ se lahko nanaša na mostični vžigalnik pa tudi na bliskoviti vžigalnik.

1A008
Naboji, naprave in komponente:

(a)

‚oblikovana polnila‘, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

količina neto eksploziva nad 90 g in

2.

zunanji premer ohišja je enak ali večji od 75 mm;

(b)

Linearna oblikovana rezilna polnila, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

1.

eksplozivni naboj nad 40 g/m in

2.

širino 10 mm ali več;

(c)

vžigalne vrvice z jedrom z eksplozivno polnitvijo nad 64 g/m;

(d)

Rezila, razen rezil iz točke 1A008(b), in orodja za ločevanje s količino neto eksploziva nad 3,5 kg.

:

‚Oblikovano polnilo‘ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije.

1A102
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1A202
Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110;

(a)

imajo notranji premer od 75 mm do 400 mm in

(b)

izdelane so iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki so določeni v točki 1C010(a) ali (b) ali 1C210(a), ali iz z ogljikom ojačanih materialov, ki so določeni v točki 1C210(c)

1A225
Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

1A226
Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

(a)

izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti in

(b)

izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

1A227
Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

(a)

‚hladno površino‘, večjo od 0,09 m2;

(b)

gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3 in

(c)

debelino 100 mm ali več.

:

‚Hladna površina‘ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

1B001
Oprema za proizvodnjo ali nadzor „kompozitnih“ struktur ali laminatov, naštetih v točki 1A002, ali „vlaknenih ali nitastih materialov“, naštetih v točki 1C010, in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201;

(a)

stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh ‚primarnega servo pozicioniranja‘ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“;

(b)

stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov ali listov so koordinirani in programirani v petih ali več oseh ‚primarnega servo pozicioniranja‘ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur letalskih okvirjev ali „projektilov“‘;

:

V točk 1B001(b) pomeni ‚projektil‘ kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

(c)

stroji za tkanje ali prepletanje v več smereh in dimenzijah, vključno z opremo za prilagajanje ali spreminjanje, posebej izdelani ali prirejeni za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken za „kompozitne“ strukture;

:

Za namene 1B001(c) je pletenje vključeno v tehniko prepletanja.

(d)

oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojačanih vlaken:

1.

oprema za spremembo polimernih vlaken (kakor so poliakrilnitrilna, rejonska, smolna ali polikarbosilanska) v ogljikova ali silicijkarbidna vlakna, vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2.

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage za proizvodnjo silicijkarbidnih vlaken;

3.

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

4.

oprema za spreminjanje predoblik vlaken z vsebnostjo aluminija s toplotno obdelavo v vlakna aluminijevega oksida;

(e)

oprema za izdelavo prepregov iz točke 1C010(e) po termoplastičnem postopku;

(f)

oprema za nemoteno nadziranje, posebej izdelana za „kompozitne“ materiale:

1.

sistemi rentgenske tomografije za tridimenzionalno ugotavljanje napak;

2.

numerično krmljene ultrazvočne testne naprave, katerih gibi pozicioniranja oddajnikov ali sprejemnikov so simultano nadzorovani in programirani v štirih ali več oseh, ki sledijo tridimenzionalnim konturam komponente, ki se nadzira;

(g)

stroji za nameščanje preje, katerih gibi pozicioniranja ali nameščanja preje ali listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh ‚primarnega servo pozicioniranja‘ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur letalskih okvirjev ali „projektilov“‘.

:

Za namene točke 1B001 osi ‚primarnega servo pozicioniranja‘ s pomočjo usmeritve računalniškega programa nadzorujejo položaj enote (tj. glave) v prostoru glede na obdelovanec v pravilni orientaciji in smeri, da se doseže želeni postopek.

1B002
Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002(c)(2).

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1B102.

1B003
Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za „superplastično oblikovanje“ ali za „difuzijsko spajanje“ titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:

(a)

struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo;

(b)

motorjev za „zrakoplove“ ali vesoljska plovila ali

(c)

posebej izdelanih sestavnih delov za takšne strukture iz točke 1B003(a) ali za motorje iz točke 1B003(b).

1B101
Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov in posebej zanje izdelanih sestavni deli in pribor:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1B201.

:

Sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrice, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.

(a)

stroji za navijanje niti ali stroji na nameščanje vlaken, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja;

(b)

stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in „projektilov“;

(c)

oprema, izdelana ali prirejena za „proizvodnjo“„vlaknenih ali nitastih materialov“:

1.

oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kakor npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2.

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;

3.

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

(d)

oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke 9C110.

:

Oprema iz točke 1B101(d) vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik.

1B102
„proizvodna oprema“ kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1B115(b);

(a)

„proizvodna oprema“ kovinskega prahu, ki se uporablja za „proizvodnjo“ sferičnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111(a)(1), 1C111(a)(2) ali iz okvira o Nadzoru vojaškega blaga;

(b)

posebej izdelani sestavni deli za „proizvodna oprema“ iz točke 1B002 ali 1B102(a)

:

Predmet nadzora točke 1B102 so:

(a)

generatorji plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju zmesi argon-voda;

(b)

oprema za električno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju zmesi argona-vode;

(c)

oprema, uporabna za „proizvodnjo“ sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku).

1B115
Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli;

(a)

„proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“, ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami ali preskušanju njihove ustreznosti iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga;

(b)

„proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“, ravnanju z, mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preskušanju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz seznama Nadzora vojaškega blaga;

:

Predmet nadzora v točki 1B115(b) niso vsadni mešalniki, kontinualni mešalniki ali mešalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke 1B117, 1B118 in 1B119.

:

Glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga.

:

Predmet nadzora točke 1B115 ni oprema za „proizvodnjo“, ravnanje z in preskušanje ustreznosti borovega karbida.

1B116
Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz plinov prekurzorjev, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.

1B117
Vsadni mešalniki z zmožnostjo v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje:

(a)

skupno volumetrično zmogljivost 110 litrov ali več in

(b)

najmanj eno mešalno/gnetno gred, vgrajeno zunaj centra.

1B118
Kontinuirni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

(a)

dva ali več mešalnih/gnetnih gredi ali

(b)

eno oscilacijsko rotacijsko gred, ki ima gnetilne lopatice/igle tako na gredi kakor tudi v ohišju mešalne komore.

1B119
Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

1B201
Stroji za navijanje niti, razen tistih iz 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:

(a)

stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2.

posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“ in

3.

primerni so za navijanje valjastih rotorjev s premerom od 75 mm do 400 mm in dolžine 600 mm ali več;

(b)

naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201(a);

(c)

precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201(a)

1B225
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo nad 250 g fluora na uro.

1B226
Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več.

:

Točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:

(a)

lahko obogatijo stabilne izotope;

(b)

imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.

1B227
Pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, v katerih izstopa plin (dušik in vodik) iz visokotlačnega izmenjevalnega stolpa za amonijak/vodik pod visokim pritiskom, sintetizirani amonijak pa se vrne v ta stolp.

1B228
Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (–238 °C) ali manj;

(b)

izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

(c)

izdelani so iz:

1.

nerjavnega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, ali

2.

enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2, in

(d)

njihov notranji premer je najmanj 1 m, efektivna dolžina pa najmanj 5 m.

1B229
Stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid in ‚notranji kontraktorji‘:

:

za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej točko 0B004.

(a)

stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

lahko delujejo pri tlakih najmanj 2 MPa;

2.

izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, in

3.

s premerom najmanj 1,8 m;

(b)

‚notranji kontraktorji‘ v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 1B229(a)

:

‚Notranji kontraktorji‘ v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m in so izdelani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.

1B230
Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

(b)

imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h, in

(c)

eno od naslednjih značilnosti:

1.

pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali

2.

pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa;

1B231
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

(a)

objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

(b)

oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1.

vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (–250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;

2.

sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

1B232
Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

(a)

izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (–238 °C) ali manj in

(b)

izdelani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več.

1B233
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov in oprema zanje:

(a)

objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

(b)

oprema za ločevanje litijevih izotopov:

1.

posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2.

črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3.

celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4.

uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida.

1C
Materiali

:

Kovine in zlitine:

Če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza ‚kovine‘ in ‚zlitine‘ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:

 

Surove oblike:

anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palice;

 

Napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):

(a)

kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica;

(b)

livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu.

Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.

1C001
Materiali, izdelani posebej kot absorbenti elektromagnetskih valov, ali intrinsično prevodni polimeri:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1C101;

(a)

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 2 × 108 Hz, vendar manjših od 3 × 1012 Hz;

:

Predmet nadzora točke 1C001(a) niso:

(a)

absorberji tipa las, ki so izdelani iz naravnih ali umetnih vlaken, pri katerih omogoča absorpcijo nemagnetni naboj;

(b)

absorberji brez izgube magnetnosti, katerih naključni videz je nedvodimenzionalna oblika, vključno s piramidasto, stožčasto, klinasto in gubasto;

(c)

dvodimenzionalni absorberji z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1.

izdelani so iz:

(a)

penastih plastičnih materialov (gibkih ali negibkih) z ogljikovim nabojem ali iz organskih materialov, vključno z vezivi, ki dajejo več kot 5 % odmeva v primerjavi s kovino prek frekvenčnega pasu, ki je za ± 15 % širši ali ožji od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 450 K (177 °C), ali

(b)

keramičnih materialov, ki dajejo več kot 20 % odmeva v primerjavi s kovino prek pasovne širine, ki je za ± 15 % širša ali ožja od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 800 K (527 °C);

:

Vzorci blaga za absorpcijo iz točke 1C001(a). Napotilo: 1(c)1 morajo biti kvadrati s stranico najmanj petih valovnih dolžin osrednje frekvence in nameščeni v oddaljenem polju sevajočega elementa.

2.

imajo natezno trdnost manj kot 7 × 106 N/m2 in

3.

imajo tlačno trdnost manj kot 14 × 106 N/m2;

(d)

dvodimenzionalni absorberji, izdelani iz sintriranih feritov, z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1.

specifično težo več kakor 4,4 in

2.

največjo delovno temperaturo 548 K (275 °C).

:

Napotilo 1 k točki 1C001(a) zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve.

(b)

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 1,5 × 1014 Hz, vendar manjših od 3,7 × 1014 Hz in neprepustnih za vidno svetlobo;

(c)

intrinzično prevodni polimerni materiali s ‚skupno elektroprevodnostjo‘ prek 10 000 S/m (Siemensov na meter) ali s ‚površinsko upornostjo‘ manj kot 100 ohmov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri:

1.

polianilin;

2.

polipirol;

3.

politiofen;

4.

polifenilen-vinilen ali

5.

politienilen-vinilen.

:

‚Skupna elektroprevodnost‘ in ‚površinska upornost‘ se določata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov.

1C002
Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1C202.

:

Predmet nadzora iz točke 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali za podlage za izdelavo prevlek.

:

1.

Kovinske zlitine v točki 1C002 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa.

2.

‚Odpornost proti stalni temperaturi in tlaku‘ se mora meriti v skladu s standardom E-139 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi.

3.

‚Odpornost proti občasni obremenitvi s temperaturo in tlakom‘ se mora meriti v skladu s standardom E-606 ASTM ‚Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing‘ ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Preskušanje mora biti osno s povprečnim razmerjem tlaka, enakim 1, in s faktorjem koncentracije tlaka (Kt), enakim 1. Povprečni tlak je določen kot razlika med največjim in najmanjšim tlakom, deljena z največjim tlakom.

(a)

aluminidi:

1.

nikljev aluminid, v katerem je najmanj 15 ut. % aluminija, največ 38 ut. % aluminija in vsaj en dodaten legirni element;

2.

titanov aluminid, v katerem je 10 ut. % ali več aluminija in vsaj en dodatni primešani element;

(b)

kovinske zlitine, izdelane iz prahu ali delcev iz točke 1C002(c):

1.

nikljeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z ‚odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ur ali več pri 923 K (650 °C) pod tlakom 676 MPa ali

(b)

z ‚odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 823 K (550 °C) in pod maksimalnim tlakom 1 095 MPa;

2.

niobijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z ‚odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ur ali več pri 1 073 K (800 °C) pod tlakom 400 MPa ali

(b)

z ‚odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 973 K (700 °C) in pod maksimalnim tlakom 700 MPa;

3.

titanove zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z ‚odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ur ali več pri 723 K (450 °C) pod tlakom 200 MPa ali

(b)

z ‚odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 723 K (450 °C) in pod maksimalnim tlakom 400 MPa;

4.

aluminijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z natezno trdnostjo 240 MPa ali več pri 473 K (200 °C) ali

(b)

z natezno trdnostjo 415 MPa ali več pri 298 K (25 °C);

5.

magnezijeve zlitine z vsemi naslednjimi značilnostmi:

(a)

z natezno trdnostjo 345 MPa ali več in

(b)

s korozijsko stopnjo manj kot 1 mm/leto v 3-odstotni vodni raztopini natrijevega klorida, merjeno v skladu s standardom G-31 ASTM ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;

(c)

prah kovinskih zlitin ali delci, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani so iz katerega koli od naslednjih sestavnih sistemov:

:

V enačbah v nadaljevanju pomeni X enega ali več legirnih elementov.

(a)

nikljeve zlitine (Ni-Al-X, Ni-X-Al), namenjene za dele ali komponente turbinskih motorjev, to je z manj kot tremi nekovinskimi delci (ki se vnašajo med proizvodnim postopkom), večjimi od 100 μm v 109 delcih zlitine;

(b)

niobijeve zlitine (Nb-Al-X ali Nb-X-Al, Nb-Si-X ali Nb-X-Si, Nb-Ti-X ali Nb-X-Ti);

(c)

titanove zlitine (Ti-Al-X ali Ti-X-Al);

(d)

aluminijeve zlitine (Al-Mg-X ali Al-X-Mg, Al-Zn-X ali Al-X-Zn, Al-Fe-X ali Al-X-Fe) ali

(e)

magnezijeve zlitine (Mg-Al-X ali Mg-X-Al);

2.

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

(a)

z „vakuumsko atomizacijo“;

(b)

s „plinsko atomizacijo“;

(c)

z „rotacijsko atomizacijo“;

(d)

s „hlajenjem curka“;

(e)

s „predenjem iz taline“ in „kominucijo“;

(f)

z „ekstrakcijo iz taline“ in „kominucijo“ ali

(g)

z „mehanskim zlitjem“ in

3.

ki lahko tvorijo materiale iz točke 1C002(a) ali 1C002(b)

(d)

legirni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani iz katerega koli sestavnega sistema iz točke 1C002(c)(1);

2.

v obliki nezmletih lusk, trakov ali tankih palčk in

3.

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

(a)

s „hlajenjem curka“;

(b)

s „predenjem iz taline“ ali

(c)

z „ekstrakcijo iz taline“.

1C003
Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

začetno relativno prepustnost 120 000 ali več in debelino 0,05 mm ali manj;

:

Začetna relativna prepustnost mora biti izmerjena na popolnoma razbeljenih materialih.

(b)

so magnetostriktne zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

magnetostrikcijo nasičenosti več kot 5 × 10–4 ali

2.

magnetomehanski vezni faktor (k) več kot 0,8 ali

(c)

so amorfni ali ‚nanokristalinski‘ trakovi zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vsebujejo najmanj 75 ut. % železa, kobalta ali niklja;

2.

imajo nasičeno magnetno indukcijo (Bs) 1,6 T ali več in

3.

katero koli od:

(a)

debelino trakov 0,02 mm ali manj ali

(b)

elektroupornost 2 × 10–4 ohm cm ali več.

:

‚Nanokristalinski‘ materiali iz točke 1C003(c) so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kakor je določeno z uporabo rentgenske difrakcije.

1C004
Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z „matrico“ na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:

(a)

gostoto več kot 17,5 g/cm3;

(b)

mejo elastičnosti več kot 880 MPa;

(c)

natezno trdnost več kot 1 270 MPa in

(d)

raztezkom več kot 8 %.

1C005
„Superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:

(a)

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več niobij-titanovih ‚filamentov‘ in imajo obe naslednji značilnosti:

1.

vstavljeni v „matrico“, razen v baker ali v mešano „matrico“, na osnovi bakra in

2.

s ploščino preseka manj kot 0,28 × 10–4 mm2 (oziroma premera 6 μm v primeru krožnih ‚filamentov‘);

(b)

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več „superprevodnih“‚filamentov‘, razen niobij-titanovih, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

„kritično temperaturo“ pri ničti magnetni indukciji, ki presega 9,85 K (–263,31 °C) in

2.

ostanejo v „superprevodnem“ stanju pri temperaturi 4,2 K (–268,96 °C), kadar so izpostavljeni magnetnemu polju, usmerjenemu v katero koli smer, ki je pravokotna na vzdolžno os prevodnika in ustreza stopnji magnetne indukcije 12 T, kritična tokovna gostota na celotnem preseku pa je višja od 1 750 A/mm2.

(c)

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več „superprevodnih“‚filamentov‘, ki ostanejo „superprevodni“ nad 115 K (–158,16 °C).

:

V smislu točke 1C005 so ‚filamenti‘ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov.

1C006
Tekočine in maziva:

(a)

hidravlične tekočine, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:

1.

sintetična ‚silikoogljikova olja‘ z vsemi naslednjimi značilnostmi:

:

V smislu točke 1C006(a)(1) vsebujejo ‚silikoogljikova olja‘ samo silicij, vodik in ogljik.

(a)

‚plamenišče‘ nad 477 K (204 °C);

(b)

‚točka litja‘ pri 239 K (–34 °C) ali manj;

(c)

‚indeks viskoznosti‘ 75 ali več in

(d)

‚termična stabilnost‘ pri 616 K (343 °C) ali

2.

‚klorofluorkarbonati‘ z vsemi naslednjimi značilnostmi:

:

V smislu točke 1C006(a)(2) vsebujejo ‚klorofluorkarbonati‘ izključno ogljik, fluor in klor.

(a)

brez ‚plamenišča‘;

(b)

z ‚vnetiščem‘ nad 977 K (704 °C);

(c)

‚točka litja‘ pri 219 K (–54 °C) ali manj;

(d)

‚indeks viskoznosti‘ 80 ali več in

(e)

z vreliščem pri 473 K (200 °C) ali več;

(b)

maziva, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:

1.

fenilenovi ali alkilfenilenovi etri ali tioetri ali njihove zmesi, ki vsebujejo več kot dve etrski ali tioetrski funkciji ali njune zmesi, ali

2.

tekočine iz fluoriranih silikonov s kinematično viskoznostjo manj kot 5 000 mm2/s (5 000 centistokov), merjeno pri 298 K (25 °C);

(c)

Tekočine za dušenje ali flotacijo, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

čistoča večja od 99,8 %:

2.

vsebujejo manj kot 25 delcev velikosti 200 μm ali več na 100 ml in

3.

sestojijo iz najmanj 85 % katere koli od naslednjih snovi:

(a)

dibromotetrafluoretana (CAS 25497-30-7, 124-73-2, 27336-23-8);

(b)

poliklortrifluoretilena (samo oljnih ali voskastih modifikacij) ali

(c)

polibromtrifluoretilena;

(d)

fluoroogljikove elektronske hladilne tekočine, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vsebujejo 85 ut. % ali več katere koli od naslednjih sestavin ali njihovih zmesi:

(a)

monomernih oblik polifluoro-poliakrileter-triazinov ali perfluoralifatskih etrov;

(b)

perfluoroalkiminov;

(c)

perfluorocikloalkanov ali

(d)

perfluoroalkanov;

2.

njihova gostota pri 298 K (25 °C) je 1,5 g/ml ali več;

3.

pri 273 K (0 °C) so v tekočem stanju in

4.

vsebujejo 60 ut. % ali več fluora.

:

V smislu točke 1C006 se določa:

1.

‚plamenišče‘ z uporabo metode Cleveland Open Cup, opisane v ASTM D-92, ali enakovrednih nacionalnih metod;

2.

‚točka litja‘ z uporabo metode, opisane v ASTM D-97, ali enakovrednih nacionalnih metod;

3.

‚indeks viskoznosti‘ z uporabo metode, opisane v ASTM D-2270, ali enakovrednih nacionalnih metod;

4.

‚termična stabilnost‘ z naslednjim preizkusom ali enakovrednimi nacionalnimi preizkusi:

20 ml preskušane tekočine zlijemo v 46-mililitrsko komoro iz nerjavnega jekla tipa 317, v kateri so tri kroglice, vse tri z (nominalnim) premerom 12,5 mm: prva je iz orodnega jekla M-10, druga iz jekla 52100 in tretja iz ladijske bronze (60 % Cu, 39 % Zn, 0,75 % Sn); Komoro očistimo z dušikom, zapremo pri atmosferskem tlaku, temperaturo pa povečujemo do 644 ± 6 K (371 ± 6 °C) in ohranjamo šest ur pri tej temperaturi; Vzorec imamo lahko za termično stabilnega, če po izvedenem postopku izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izguba mase vsake kroglice je manjša od 10 mg/mm2 njene površine;

(b)

sprememba izvorne viskoznosti, kakor je določena pri 311 K (38 °C), je manjša od 25 % in

(c)

skupno kislinsko ali bazično število je manjše od 0,40;

5.

‚temperatura samovžiga‘ se določi z uporabo metode, opisane v ASTM E-659, ali z uporabo enakovrednih nacionalnih metod.

1C007
Keramični osnovni materiali, keramični materiali, ki niso „kompozitni“, „kompozitni“ materiali s keramično „matrico“ in njihovi prekurzorji:

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1C107;

(a)

osnovni materiali iz samostojnih ali kompleksnih boridov titana, katerih skupna nečistota (brez namenoma dodatnih dodatkov) je manj kot 5 000 ppm, povprečna velikost delcev enaka ali manjša od petih mikrometrov in pri katerih ni več kot 10 % delcev večjih od 10 mikrometrov;

(b)

keramični materiali, ki niso „kompozitni“, v surovi ali polpredelani obliki, sestavljeni iz boridov titana z gostoto 98 % ali več teoretične gostote;

:

Predmet nadzora iz točke 1C007(b) niso abrazivi.

(c)

keramično-keramični „kompozitni“ materiali s stekleno ali oksidno „matrico“ in ojačani z vlakni, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov:

(a)

Si-N;

(b)

Si-C;

(c)

Si-Al-O-N ali

(d)

Si-O-N in

2.

s „specifično natezno trdnostjo“, večjo od 12,7 × 103 m;

(d)

keramično-keramični „kompozitni“ materiali z nepretrgano kovinsko fazo ali brez nje, ki vsebujejo delce, laske ali vlakna, pri katerih tvorijo „matrica“ silicijevi karbidi ali nitridi, cirkonij ali bor;

(e)

prekurzorji materialov (tj. posebej zanje namenjeni polimerni ali kovinoorganski materiali) za proizvodnjo katere koli faze ali faz materialov, navedenih v točki 1C007(c):

1.

polidiorganosilani (za proizvodnjo silicijevega karbida);

2.

polisilazani (za proizvodnjo silicijevega nitrida);

3.

polikarbosilani (za proizvodnjo keramike s silicijevimi, ogljikovimi in dušikovimi komponentami);

(f)

keramično-keramični „kompozitni“ materiali s kisikovo ali stekleno „matrico“, ki so ojačani s kontinuiranimi vlakni iz enega od naslednjih sistemov:

1.

Al2O3 (CAS 1344-28-1) ali

2.

Si-C-N.

:

Predmet nadzora točke 1C007(f) niso „kompoziti“, v katerih imajo filamenti teh sistemov natezno trdnost manjšo od 700 MPa pri 1 273 K (1 000 °C) ali ki imajo trajno natezno trdnost večjo od 1 % razteza pri obremenitvi 100 MPa in pri temperaturi 1 273 K (1 000 °C) v časovnem obsegu 100 ur.

1C008
Nefluorirane polimerne snovi:

(a)

Imidi:

1.

bis-maleimidi;

2.

aromatski poliamid-imidi (PAI) s točko posteklenitve (Tg), višjo od 563 K (290 °C);

3.

aromatski poliamidi;

4.

aromatski polieterimidi s točko posteklenitve (Tg), višjo od 513 K (240 °C);

:

Predmet nadzora iz točke 1C008(a) so snovi v tekočem ali trdnem „taljivem“ stanju, vključno s smolo, prahom, peleti, filmi, listi, trakovi ali pasovi;

:

Za „netaljive“ aromatske poliamide v obliki filma, listov, trakov ali pasov glej točko 1A003.

(b)

termoplastični polimeri tekočih kristalov s točko temperaturne deformacije nad 523 K (250 °C), merjeno po ISO 75-2 (2004) ali po enakovrednih nacionalnih metodah, in z obremenitvijo 1,80 N/mm2, ki sestojijo iz:

1.

katere koli od naslednjih spojin:

(a)

fenilen, bifenilen ali naftalen ali

(b)

substituirani fenilen, bifenilen ali naftalen z metilno, terciarno butilno ali fenilno skupino in

2.

katere koli od naslednjih kislin:

(a)

tereftalne kisline (CAS 100-21-0);

(b)

6-hidroksi-2-naftojske kisline (CAS 16712-64-4) ali

(c)

4-hidroksibenzojske kisline (CAS 99-96-7);

(c)

se ne uporablja;

(d)

poliarilen ketoni;

(e)

poliarilen sulfidi, pri katerih je arilenska skupina bifenil, trifenil ali njuna kombinacija;

(f)

polibifenileneter sulfoni s ‚točko posteklenitve (Tg)‘ višjo od 513 K (240 °C).

:

‚Točka posteklenitve (Tg)‘ pri materialih iz točke 1C008 se določa z uporabo metode, opisane v ISO 11357-2 (1999), ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi. Poleg tega se pri materialih iz točke 1C008(a)(2) ‚točka posteklenitve (Tg)‘ določa na testnem vzorcu PAI, ki se je najprej najmanj 15 minut strjeval pri temperaturi najmanj 310 C.

1C009
Nepredelane fluorirane spojine:

(a)

kopolimeri viniliden fluorida, ki vsebujejo 75 % ali več beta kristalinske strukture v neraztegnjenem stanju;

b.

fluorirani poliamidi, ki vsebujejo 10 ut. % ali več kombiniranega fluora;

(c)

fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 ut. % ali več kombiniranega fluora.

1C010
„Vlakneni ali nitasti materiali“:

NAPOTILO:

GLEJ TUDI 1C210 IN 9C110.

(a)

organski „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

„specifični modul“, večji od 12,7 × 106 m, in

2.

„specifično natezno trdnost“, večjo od 23,5 × 104 m,

:

Predmet nadzora iz točke 1C010(a) ni polietilen.

b.

ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

„specifični modul“, večji od 14,65 × 106 m, in

2.

„specifično natezno trdnost“, večjo od 26,82 × 104 m,

:

Predmet nadzora točke 1C010(b) niso:

(a)

„vlakneni ali nitasti materiali“ za popravila delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:

1.

površina ne presega 1 m2;

2.

dolžina ne presega 2,5 m in

3.

širina presega 15 mm.

(b)

mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, dolgi največ 25,0 mm.

:

Značilnosti materialov, opisanih v točki 1C010(b), se določajo z uporabo metod z oznakami SRM 12 do 17, ISO 10618 (2004) 10.2.1 metoda A, ki jih priporoča „Suppliers Advance Composite Materials Association“ (SACMA) ali z uporabo enakovrednih nacionalnih nateznih preskusov, ki temeljijo na povprečju velikega števila vzorcev.

(c)

anorganski „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

„specifični modul“, večji od 2,54 × 106 m, in

2.

tališče, točko razgraditve ali sublimišče nad 1 922 K (1 649 °C) v inertnem okolju;

:

Predmet nadzora točke 1C010(c) niso:

(a)

nekontinuirana, mnogofazna, polikristalinska aluminijeva vlakna, narezana ali v naključnem prepletu, ki vsebujejo 3 ut. % ali več silicija, in katerih „specifični modul“ je manj kot 10 × 106 m;

(b)

molibdenska vlakna ali vlakna njegovih zlitin;

(c)

borova vlakna;

(d)

nekontinuirana keramična vlakna s tališčem, točko razgraditve ali sublimiščem pod 2 043 K (1 770 °C) v inertnem okolju.

(d)

„vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

ki so sestavljeni iz katerega koli od naslednjih materialov:

(a)

iz polieterimidov, navedenih točki 1C008(a), ali

(b)

iz materialov, navedenih v točkah 1C008(b) do 1C008(f), ali

2.

ki so sestavljeni iz materialov, naštetih v točki 1C010(d)(1)(a) ali 1C010(d)(1)(b), in „mešana vlakna“ z drugimi vlakni, naštetimi v točkah 1C010(a), 1C010(b) ali 1C010(c);

(e)

„vlakneni ali nitasti materiali“, ki so v celoti ali delno impregnirani z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), „vlakneni ali nitasti materiali“, prevlečeni s kovino ali ogljikom (predoblike), ali „predoblike ogljikovih vlaken“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

anorganske „vlaknene ali nitaste materiale“ iz točke 1C010(c) ali

(b)

organski ali ogljikove „vlaknene ali nitaste materiale“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

„specifični modul“, večji od 10,15 × 106 m, in

2.

„specifično natezno trdnost“, večjo od 17,7 × 104 m, in

2.

katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

umetno ali naravno smolo iz točke 1C008 ali 1C009(b);

(b)

‚točka posteklenitve pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)‘ je enaka ali večja od 453 K (180 °C) in ima fenolno naravno smolo ali

(c)

‚točka posteklenitve pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)‘ je enaka ali večja od 505 K (232 °C) in ima fenolno naravno ali umetno smolo, ki ni našteta v točki 1C008 ali 1C009(b) ter ni fenolna naravna smola;

:

„Vlakneni ali nitasti materiali“, prevlečeni s kovino ali ogljikom (predoblike), ali predoblike ogljikovih vlaken, ki niso impregnirane z umetnimi ali naravnimi smolami, so navedene kot „vlakneni ali nitasti materiali“ v točkah 1C010(a), 1C010(b) ali 1C010(c).

:

Predmet nadzora točke 1C010(e) niso:

(a)

„vlakneni ali nitasti materiali“, impregnirani z „matrico“ epoksi smol (prepregi) ki se uporabljajo pri popravilu delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:

1.

površina ne presega 1 m2,

2.

dolžina ne presega 2,5 m in

3.

širina presega 15 mm.

(b)

mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, ki so v celoti ali delno impregnirani z umetnimi ali naravnimi smolami, dolžine 25,0 mm ali manj, kadar se uporabljajo umetne ali naravne smole, razen smol, opredeljenih v točki 1C008 ali 1C009(b).

:

‚Točka posteklenitve pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)‘ za materiale iz točke 1C010(e) se določi z uporabo metode, opisane v ASTM D 7028–07, ali v skladu z ekvivalentnim nacionalnim standardom na suhem testnem vzorcu. Pri duroplastičnih materialih mora biti stopnja strjenosti suhega testnega vzorca najmanj 90 %, kakor je določeno v ASTM E 2160–04 ali enakovrednem nacionalnem standardu.

1C011
Kovine in spojine:

OPOMBA:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA in TOČKO 1C111.

(a)

kovine z velikostjo delcev manj kot 60 μm, bodisi sferične, atomizirane, sferoidne, v kosmičih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali več cirkonija, magnezija ali njunih zlitin;

:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

:

Kovine ali zlitine iz točke 1C011(a) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

(b)

bor ali borove zlitine z velikostjo delcev 60 μm ali manj:

1.

bor s čistostjo vsaj 85 utežnih odstotkov;

2.

zlitine bora z vsebnostjo bora vsaj 85 utežnih odstotkov;

:

Kovine ali zlitine iz točke 1C011(b) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

(c)

gvanidin nitrat (CAS 506-93-4);

(d)

nitrogvanidin nitrat (NQ) (CAS 556-88-7).

:

Glej tudi Nadzor vojaškega blaga za kovinski prah, zmešan z drugimi snovmi zaradi oblikovanja zmesi, ki se uporablja za vojaške namene.

1C012
Materiali:

:

Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.

(a)

plutonij v kateri koli obliki, v katerem je delež plutonijevega izotopa 238 večji kot 50 ut. %;

:

Predmet nadzora točke 1C012(a) niso:

(a)

dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj plutonija;

(b)

dobave s tremi „efektivnimi grami“ ali manj plutonija, kadar jih vsebujejo senzorji merilnih instrumentov.

(b)

„predhodno ločeni“ neptunij-237 v kateri koli obliki.

:

Predmet nadzora v točki 1C012(b) niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija-237.

1C101
Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kakor je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘, podsistemih „projektilov“ ali zračna plovila brez posadke določene v 9A012.

:

Točka 1C101 vključuje:

(a)

strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjševanje radarske odbojnosti;

(b)

prevleke, vključno z barvami, izdelane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem področju elektromagnetnega spektra.

:

Točka 1C101 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov.

:

V točki 1C101 pomeni izraz ‚projektilih‘ komponente raketnih sistemov in zrakoplovov brez posadke z dosegom več od 300 km.

1C102
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1C107
Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:

(a)

drobnozrnati grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali več, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 μm ali manj, uporabni za raketne dulce (šobe) in obloge konic letal, ki se lahko obdelajo v katerega koli od naslednjih proizvodov:

1.

valji premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;

2.

cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več, ali

3.

Kvadri velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več;

:

Glej tudi točko 0C004;

(b)

pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, uporaben za raketne dulce (šobe) in konice letal, ki ponovno vstopajo v ozračje in so uporabni v „projektilih“, vesoljska plovila iz točke 9A004 ali sondirne rakete iz točke 9A104;

:

Glej tudi točko 0C004;

(c)

keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz) za uporabo v kupolah radarskih anten, uporabnih v „projektilih“, nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.

(d)

keramika, ki je v masi ojačana s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabna za konice, uporabne v „projektilih“, nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104;

(e)

keramični kompozitni materiali, ojačani s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabni za konice, letala, ki se vračajo v ozračje, in lopute šob, uporabne v „projektilih“, nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.

1C111
Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:

(a)

pogonske snovi:

1.

sferični aluminijev prah, razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga, z delci enakega premera, manjšega od 200 μm, in z vsebnostjo aluminija 97 ut. % ali več, če vsaj 10 ut. % celotne mase pomenijo delci s premerom, manjšim od 63 μm, v skladu z ISO 2591:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom;

:

Velikost delcev 63 μm (ISO R-565) ustreza 250 mesh-em (Tyler) ali 230 mesh-em (standard ASTM E-11).

2.

kovinska goriva, razen tistih, ki so zajeta v nadzoru vojaškega blaga, z delci velikosti manj kot 60 μm, bodisi sferičnimi, atomiziranimi, sferoidalnimi, v luskinah ali zmletimi, ki vsebujejo 97 ut. % ali več katere koli od naslednjih snovi:

(a)

cirkonij;

(b)

berilij;

(c)

magnezij ali

(d)

zlitine kovin iz zgornjih podtočk (a) do (c);

:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

3.

Oksidanti, uporabni v raketnih motorjih na tekoče-kapljevito gorivo:

(a)

didušikov trioksid (CAS 10544-73-7);

(b)

dušikov dioksid (CAS 10102-44-0)/didušikov tetraoksid (CAS 10544-72-56);

(c)

didušikov pentoksid (CAS 10102-03-1);

(d)

mešani dušikovi oksidi (MON);

:

Mešani dušikovi oksidi (MON) so raztopine dušikovega oksida (NO) v didušikovem tetraoksidu/dušikovem dioksidu (N2O4/NO2), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja vrsta koncentracij, ki se označijo kot MONi ali MONij, kjer sta i in j celi števili, ki predstavljata odstotek dušikovega oksida v zmesi (npr. MON3 vsebuje 3 % dušikovega oksida, MON25 pa 25 % dušikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 ut. %).

(e)

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA inhibirano rdečo kadečo dušikovo kislino (IRFNA);

(f)

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN 1C238 ZA spojine iz fluora in enega ali več drugih halogenov, kisika ali dušika;

4.

derivati hidrazina:

NAPOTILO:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA

(a)

trimetilhidrazin (CAS 1741-01-1);

(b)

trimetilhidrazin (CAS 6415-12-9);

(c)

N,N dialilhidrazin;

(d)

alilhidrazin (CAS 7422-78-8);

(e)

etilen dihidrazin;

(f)

monometilhidrazin dinitrat;

(g)

nesimetrični dimetilhidrazin nitrat;

(h)

hidrazinijev azid (CAS 14546-44-2);

(i)

dimetilhidrazinijev azid;

(j)

hidrazinijev dinitrat;

(k)

diimido dihidrazin oksalne kisline (CAS 3457-37-2);

(l)

2-hidroksietilhidrazin nitrat (HEHN);

(m)

Glej Nadzor vojaškega blaga za hidrazinijev perklorat;

(n)

hidrazinijev diperklorat (CAS 13812-39-0);

(o)

metilhidrazin nitrat (MHN);

(p)

dietilhidrazin nitrat (DEHN);

(q)

3,6-dihidrazino tetrazin nitrat (1,4-dihidrazin nitrat) (DHTN);

5.

Materiali z visoko energijsko gostoto, ki niso navedeni na seznamu Nadzora vojaškega blaga in se uporabljajo v ‚projektilih‘ ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012;

(a)

mešana goriva, ki vsebujejo trdna in tekoča goriva, kot je borova zmes, katerih gostota energije na podlagi mase je 40 × 106 J/kg ali več;

(b)

druga goriva z visoko energijsko gostoto in dodatki za goriva (npr. kuban (C8H8), ionske raztopine, JP-10), katerih gostota energije na podlagi volumna je 37,5 × 109 J/m3 ali večja, merjeno pri 20 °C in pritisku ene atmosfere (101,325 KPa);

:

Predmet nadzora v točki 1C111(a)(5)(b) niso fosilna rafinirana goriva in biogoriva, izdelana iz rastlin, vključno z gorivi za motorje, certificirane za uporabo v civilnem letalstvu, razen če so posebej oblikovana za ‚projektile‘ ali zračna plovila brez posadke iz točke 9A012.

:

V točki 1C111(a)(5) ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.

(b)

polimerne snovi:

1.

karboksi-terminirani polibutadien (vključno s karboksil-terminiranim polibutadienom) (CTPB);

2.

hidroksi-terminirani polibutadien (vključno s hidroksil-terminiranim polibutadienom) (HTPB), razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga;

3.

polibutadien-akrilna kislina (PBAA);

4.

polibutadien-akrilnokislinski akrilonitril (PBAN);

5.

politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG);

:

politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG) je blok kopolimer poli 1,4-butandiola in polietilen glikola (PEG).

(c)

drugi pogonski aditivi in agenti:

1.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA karborane, dekarborane, pentaborane in njihove derivate;

2.

trietilen-glikol dinitrat (TEGDN) (CAS 111-22-8);

3.

2-nitrodifenilamin (CAS 119-75-5);

4.

trimetiloletan trinitrat (TMETN) (CAS 3032-55-1);

5.

dietilen-glikol dinitrat (DEGDN)(CAS 693-21-0);

6.

derivati ferocena:

(a)

Glej Nadzor vojaškega blaga za katocen;

(b)

etil-ferocen (CAS 1273-89-8);

(c)

propil-ferocen;

(d)

Glej Nadzor vojaškega blaga za n-butil ferocen;

(e)

pentil-ferocen (CAS 1274-00-6);

(f)

diciklopentil-ferocen;

(g)

dicikloheksil-ferocen;

(h)

dietil-ferocen (CAS 1273-97-8);

(i)

dipropil-ferocen;

(j)

dibutil-ferocen (CAS 1274-08-4);

(k)

diheksil-ferocen (CAS 93894-59-8);

(l)

acetil ferocen (CAS 1271-55-2) / 1,1’-diacetil ferocen (CAS 1273-94-5);

(m)

Glej Nadzor vojaškega blaga za ferocen-karboksilne kisline;

(n)

Glej Nadzor vojaškega blaga za butacen;

(o)

drugi derivati ferocena, uporabni za prilagajanje hitrosti gorenja raketnega goriva, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga.

:

Predmet nadzora v točki 1C111(c)(6)(o) niso derivati ferocena, ki vsebujejo aromatsko funkcionalno skupino s šestimi atomi ogljika, pritrjeno na molekulo ferocena.

7.

4,5 diazidometil-2-metil-1,2,3-triazol (iso- DAMTR), razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.

:

Glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v točki 1C111, glej Nadzor vojaškega blaga.

1C116
Maraging jekla z natezno trdnostjo najmanj 1 500 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C), v obliki pločevine, plošče ali cevi z debelino 5 mm ali manj.

OPOMBA:

GLEJ TUDI TOČKO 1C216.

:

Maraging jekla so železove zlitine, na splošno določena z visokim deležem niklja, zelo nizkim deležem ogljika in uporabo nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo utrjevanje s staranjem.

1C117
Materiali za proizvodnjo komponent ‚projektilov‘:

(a)

volfram in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo volframa 97 ut. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10–6 m (50 μm) ali manj;

(b)

molibden in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo molibdena 97 ut. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10–6 m (50 μm) ali manj;

(c)

materiali iz volframa v trdni obliki, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

imajo katero koli od naslednjih sestav materiala:

(a)

volfram in zlitine, ki vsebujejo najmanj 97 ut. % volframa;

(b)

volframova zlitina z bakrom, ki vsebuje najmanj 80 ut. % volframa, ali

(c)

volframova zlitina s srebrom, ki vsebuje najmanj 80 ut. % volframa, in

2.

so lahko strojno obdelane v katerega koli od naslednjih izdelkov:

(a)

valje premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;

(b)

cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več, ali

(c)

kvadri velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več.

:

V točki 1C117 pomeni izraz ‚projektilih‘ komponente raketnih sistemov in zrakoplovov brez posadke z dosegom več kot 300 km.

1C118
Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):

(a)

ima vse naslednje značilnosti:

1.

vsebuje 17,0 do 23,0 ut. % kroma in 4,5 do 7,0 ut. % niklja;

2.

vsebuje več kakor 0,10 ut. % titana in

3.

ima feritno-avstenitno mikrostrukturo (imenovano tudi dvofazna mikrostruktura), ki je najmanj 10 vol. % avstenitna (merjeno po ASTM E-1181-87 ali enakovrednem nacionalnem postopku), in

(b)

ki ima katero koli od naslednjih oblik:

1.

ingoti ali palice, pri katerih je vsaka dimenzija enaka ali večja 100 mm;

2.

listi širine 600 mm ali več in debeline 3 mm ali manj ali

3.

cevi z zunanjim premerom 600 mm ali več in debelino sten 3 mm ali manj.

1C202
Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002(b)(3) ali (b)(4):

(a)

aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

natezno trdnost 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2.

obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

(b)

titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

natezno trdnost 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2.

obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

:

Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C210
‚Vlakneni ali nitasti materiali‘ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010(a), (b) ali (e):

(a)

ogljikovi ali aramidni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.

„specifični modul“ 12,7 × 106 m ali več ali

2.

„specifično natezno trdnost“, 235 × 103 m ali več;

:

Predmet nadzora točke 1C210(a) niso aramidni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več;

(b)

stekleni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

„specifični modul“ 3,18 × 106 m ali več in

2.

„specifično natezno trdnost“, 76,2 × 103 m ali več;

(c)

„preja“, „predpreja“, „predivo“ ali „trakovi“, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘, določenih v točki 1C210(a) ali (b)

:

Smola sestavlja matrico kompozita.

:

V točki 1C210 so ‚vlakneni ali nitasti materiali‘ omejeni na neskončno „monofilamentno prejo“, „prejo“, „predprejo“, „predivo“ ali „trakove“.

1C216
Maraging jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 2 050 MPa ali več pri 293 K (20 °C).

:

Predmet nadzora točke 1C216 niso oblike, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.

:

Izraz maraging jeklo z natezno trdnostjo zajema maraging jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C225
bor, obogaten z izotopom bor-10 (10B) nad vrednosti, ki se pojavljajo v naravi: elementarni bor, njegove spojine, zmesi, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

:

Zmesi iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

:

Masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 mol. %)

1C226
Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki niso navedeni v točki 1C117, in obema naslednjima značilnostma:

(a)

v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in

(b)

maso nad 20 kg.

:

Predmet nadzora točke 1C226 niso deli, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.

1C227
Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)

vsebuje manj kot 1 000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija in

(b)

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C228
Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)

vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in

(b)

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C229
Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)

čistoto nad 99,99 % ali več in

(b)

vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

1C230
Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, ki so opredeljeni v Nadzoru vojaškega blaga.

NAPOTILO:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA

:

Predmet nadzora točke 1C230 niso:

(a)

kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

(b)

zmesi oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;

(c)

beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

1C231
Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

1C232
Helij-3 (3He), zmesi, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

:

Predmet nadzora točke 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3.

1C233
Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednosti, ki se pojavljajo v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, zmesi, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

:

Predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescentni dozimetri.

:

Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at.)

1C234
Cirkonij, ki vsebuje manj kot 1 utežni del hafnija na 500 utežnih delov cirkonija, kovine in zlitine, pri katerih je utežni delež cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

:

Predmet nadzora točke 1C234 ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

1C235
Tritij, tritijeve spojine, zmesi, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1 delec od 1 000, in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

:

Predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija.

1C236
Sevalci alfa z razpolovno dobo 10 dni ali več, vendar manj kot 200 let, in so v naslednjih oblikah:

(a)

elementarni;

(b)

spojine, ki imajo specifično aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

(c)

zmesi, ki imajo skupno aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

(d)

izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

:

Predmet nadzora točke 1C236 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) sevalcev alfa.

1C237
Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, zmesi, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene materiale.

:

Predmet nadzora točke 1C237 niso:

(a)

medicinski pripomočki;

(b)

proizvodi ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija-226.

1C238
Klorov trifluorid (ClF3).

1C239
Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali zmesi takšnih eksplozivov z masnim deležem, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s.

1C240
Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v 0C005:

(a)

nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:

1.

čistoto 99,0 ut. % ali več in

2.

povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 mikrometrov, merjeno po standardu ASTM B330;

(b)

porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki 1C240(a)

:

Predmet nadzora točke 1C240 niso:

(a)

vlakneni nikljev prah;

(b)

posamezne porozne nikljeve plošče, ki imajo površino 1 000 cm2 ali manj.

:

Točka 1C240(b) se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240(a), da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

1C350
Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot prekurzorji toksičnih kemičnih agentov, in „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več navedenih:

NAPOTILO:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450.

1.

tiodiglikol (111-48-8);

2.

fosforjev oksiklorid (10025-87-3);

3.

dimetil metilfosfonat (756-79-6);

4.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA metilfosfonil difluorid (676-99-3);

5.

metil-fosfonil diklorid (676-97-1);

6.

dimetilfosfit (DMP) (868-85-9);

7.

fosforjev triiklorid (7719-12-2);

8.

trimetilfosfit (TMP) (121-45-9);

9.

tionilklorid (7719-09-7);

10.

3-hidroksi1-metilpiperidin (3554-74-3);

11.

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96-79-7);

12.

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiol (5842-9-7);

13.

3-kinuklidinol (1619-34-7);

14.

kalijev flourid (7789-23-3);

15.

2-kloretanol (107-07-3);

16.

dimetilamin (124-40-3);

17.

dietil etilfosfonat (78-38-6);

18.

dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404-03-7);

19.

dietilfosfit (762-04-9);

20.

dimetilamin-hidroklorid (506-59-2);

21.

etilfosfinil diklorid (1498-40-4);

22.

etilfosfonil diklorid (1066-50-8);

23.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA etilfosfonil difluorid (753-98-0);

24.

vodikov fluorid (7664-39-3);

25.

metilbenzilat (76-89-1);

26.

metilfosfinil diklorid (676-83-5);

27.

N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96-80-0);

28.

pinakolil alkohol (464-07-3);

29.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA O-etil-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (57856-11-8);

30.

trietilfosfit (122-52-1);

31.

arzenov triklorid (7784-34-1);

32.

benzilska kislina (76-93-7);

33.

dietil metilfosfonit (15715-41-0);

34.

dimetil etilfosfonat (6163-75-3);

35.

etilfosfinil difluorid (430-78-4);

36.

metilfosfinil difluorid (753-59-3);

37.

3-kinuklidon (3731-38-2);

38.

fosforjev pentaklorid (10026-13-8);

39.

pinakolon (75-97-8);

40.

kalijev cianid (151-50-8);

41.

kalijev difluorid (7789-29-9);

42.

amonijev vodikov fluorid ali amonijev difluorid (1341-49-7);

43.

natrijev fluorid (7681-49-4);

44.

natrijev difluorid (1333-83-1);

45.

natrijev cianid (143-33-9);

46.

trietanolamin (102-71-6);

47.

fosforjev pentasulfid (1314-80-3);

48.

diizopropilamin (108-18-9);

49.

dietilaminoetanol (100-37-8);

50.

natrijev sulfid (1313-82-2);

51.

žveplov monoklorid (10025-67-9);

52.

žveplov diklorid (10545-99-0);

53.

trietanolamin-hidroklorid (637-39-8);

54.

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261-68-1);

55.

metilfosfonska kislina (993-13-5);

56.

dietil metilfosfonat (683-08-9);

57.

N,N-dimetilaminofosforil diklorid (677-43-0);

58.

triisopropil fosfit (116-17-6);

59.

etildietanolamin (139-87-7);

60.

O,O-dietil fosforotioat (2465-65-8);

61.

O,O-dietil fosforoditioat (298-06-6);

62.

natrijev heksafluorosilikat (16893-85-9);

63.

metilfosfonotiojski diklorid (676-98-2).

:

Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C350 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350(1), (3), (5), (11), (12), (13), (17), (18), (21), (22), (26), (27), (28), (31), (32), (33), (34), (35), (36), (54), (55), (56), (57) in (63), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % zmesi.

:

Za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C350 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350(1), (3), (5), (11), (12), (13), (17), (18), (21), (22), (26), (27), (28), (31), (32), (33), (34), (35), (36), (54), (55), (56), (57) in (63), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % zmesi.

:

Predmet nadzora točke 1C350 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točki 1C350(2,) (6), (7), (8), (9), (10), (14), (15), (16), (19), (20), (24), (25), (30), (37), (38), (39), (40), (41), (42), (43), (44), (45), (46), (47), (48), (49), (50), (51), (52), (53), (58), (59), (60), (61) in (62), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % zmesi.

:

Predmet nadzora točke 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo nadrobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1C351
Človeški patogeni, zoonoze in „toksini“:

(a)

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

andski virus;

2.

virus Chapare;

3.

chikungunjski virus;

4.

virus Choclo;

5.

kongoško-krimski virus hemoragične mrzlice;

6.

virus mrzlice dengue;

7.

virus Dobrava-Beograd;

8.

orientalski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

9.

virus ebole;

10.

virus Guanarito;

11.

virus hantana;

12.

virus Hendra (konjski morbilivirus);

13.

virus japonskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

14.

virus junine;

15.

virus Kyasanur Forest;

16.

virus Laguna Negra;

17.

virus mrzlice lassa;

18.

virus Lupingove bolezni

19.

virus Lujo;

20.

virus limfocitnega koriomeningitisa;

21.

virus machupo;

22.

marburški virus;

23.

virus opičjih koz;

24.

virus encefalitisa Murray Valley;

25.

virus Nipah;

26.

virus hemoragične mrzlice Omsk;

27.

virus Oropouche;

28.

virus Powassan;

29.

virus mrzlice Rift Valley;

30.

virus Rocio;

31.

virus Sabia;

32.

seulski virus;

33.

virus Sin nombre;

34.

virus encefalitisa St Louis;

35.

virus klopnega encefalitisa (virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa);

36.

virus variola;

37.

venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

38.

zahodni virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

39.

virus rumene mrzlice;

(b)

rikecije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Coxiella burnetii;

2.

Bartonella quintana (Rochalimaea quintana, Rickettsia quintana);

3.

Rickettsia prowasecki;

4.

Rickettsia rickettsii;

(c)

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Bacillus anthracis;

2.

Brucella abortus;

3.

Brucella melitensis;

4.

Brucella suis;

5.

Chlamydia psittaci;

6.

Clostridium botulinum;

7.

Francisella tularensis;

8.

Burkholderia mallei (Pseudomonas mallei);

9.

Burkholderia pseudomallei (Pseudomonas pseudomallei);

10.

Salmonella typhi;

11.

Shigella dysenteriae;

12.

Vibrio cholerae;

13.

Yersinia pestis;

14.

Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;

15.

Enterohemoragična Escherichia coli, serotip O157 in drugi serotipi, ki proizvajajo verotoksin;

(d)

„toksini“ in „podenote toksinov“:

1.

botulinotoksin;

2.

Clostridium perfringens toksini;

3.

konotoksin;

4.

ricin;

5.

saksitoksin;

6.

shiga-toksin;

7.

Stafilokoccus aureus (zlatenični toksini);

8.

tetrodotoksin;

9.

verotoksin in shigi podobne beljakovine, ki onesposobijo ribosome;

10.

mikrocistin (cianginosin);

11.

aflatoksini;

12.

abrin;

13.

kolera toksin;

14.

Diacetoksiscirpenol toksin;

15.

T-2 toksin;

16.

HT-2 toksin;

17.

modeccin;

18.

volkensin;

19.

viscum album lektin 1 (viskumin);

:

Predmet nadzora točke 1C351(d) niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:

1.

da so farmacevtski pripravki, izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;

2.

da so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;

3.

da jih državne oblasti potrjujejo kot medicinske proizvode.

(e)

glive, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Coccidioides immitis;

2.

Coccidioides posadasii.

:

Predmet nadzora točke 1C351 niso „cepiva“ ali „imunotoksini“.

1C352
Živalski patogeni:

(a)

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

virus afriške svinjske mrzlice;

2.

virus aviarne influnce:

(a)

neokarakterizirani ali

(b)

opredeljeni v Prilogi I(2) k Direktivi Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence (UL L 10, 14.1.2006, str. 16) kot virusi z visoko stopnjo patogenosti:

1.

virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti v 6 tednov starih piščancih več kot 1,2 ali

2.

virusi tipa A podtipov H5 ali H7 z zaporedjem nukleotidov, ki kodirajo multiple bazične aminokisline na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina, podobnih tistim, ki so bili opaženi pri drugih virusih HPAI, kar kaže, da lahko molekulo hemaglutinina razcepi proteaza v celicah gostitelja;

3.

virus plavice;

4.

virus slinavke in parkljevke;

5.

virus kozjih koz;

6.

virus aujeszkyjeve bolezni (neprave stekline);

7.

virus svinjske mrzlice (svinjske kolere);

8.

virus stekline (Lyssa virus);

9.

virus newcastlske bolezni;

10.

virus kuge prežvekovalcev;

11.

svinjski enterovirus tipa 9;

12.

virus goveje kuge;

13.

virus ovčjih koz;

14.

virus tešinske bolezni prašičev;

15.

virus vezikularnega stomatitisa;

16.

virus vozličastega dermatitisa;

17.

virus afriške konjske kuge.

(b)

mikroplazma miocidov, naravna, gojena ali spremenjena, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami, kot sta:

1.

Mikroplazma miocidov, podvrsta miocidi SC (mala kolonija – small colony);

2.

Mikroplazma capricolum, podvrsta capripneumoniae.

:

Predmet nadzora točke 1C352 niso „cepiva“.

1C353
Genetski elementi in genetsko modificirani organizmi:

(a)

genetsko modificirani organizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo organizmov, naštetih v točkah 1C351(a), 1C351(b), 1C351(c), 1C351(e), 1C352 ali 1C354;

(b)

genetsko modificirani organizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, kodirane za katerega koli od „toksinov“ ali „podenote toksinov“, naštetih v točki 1C351(d)

:

1.

Genetski elementi med drugim vključujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone in vektorje, ki so genetsko modificirani ali ne.

2.

Verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo katerih koli mikroorganizmov, navedenih v točkah 1C351(a), 1C351(b), 1C351(c), 1C351(e), 1C352 ali 1C354 pomeni katero koli verigo, posebno za določen mikroorganizem, ki:

(a)

sami po sebi ali prek prenesenih proizvodov znatno ogrožajo zdravje ljudi, živali ali rastlin ali

(b)

je znan, da povečuje sposobnost določenega mikroorganizma ali katerega koli drugega organizma, v katerega je lahko priložen, ali kako drugače vključen, da povzroča resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

:

Točka 1C353 se ne uporablja za verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo enterohemoragične Escherichie coli, serotip O157 in drugih sojev, ki proizvajajo verotoksin, razen tistih za kodiranje verotoksina ali njegovih podenot.

1C354
Rastlinski patogeni:

(a)

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

andski latentni virus krompirja;

2.

Viroid potato spindle tuber;

(b)

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Xanthomonas albilineans;

2.

Xanthomonas campestris pv. citri, vključno z vrstami iz rodu Xanthomonas campestris pv. citri tipov A,B,C,D,E ali vrst, ki so kako drugače klasificirane kot Xanthomonas citri, Xanthomonas campestris pv. aurantifolia ali Xanthomonas campestris pv. citrumelo;

3.

Xanthomonas oryzae pv. Oryzae (Pseudomonas campestris pv. Oryzae);

4.

Clavibacter michiganensis ssp. Sepedonicus (Corynebacterium michiganensis ssp. Sepedonicum ali Corynebacterium Sepedonicum);

5.

Ralstonia solanacearum, rasi 2 in 3 (Pseudomonas solanacearum, rasi 2 in 3 ali Burkholderia solanacearum, rasi 2 in 3);

(c)

glive, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Colletotrichum coffeanum var. virulans (Colletotrichum kahawae);

2.

Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);

3.

Microcyclus ulei (syn. Dothidella ulei);

4.

Puccinia graminis (syn. Puccinia graminis f. sp. tritici);

5.

Puccinia striiformis (syn. Puccinia glumarum);

6.

Magnaporthe grisea (pyricularia grisea/pyricularia oryzae).

1C450
Strupene kemikalije in njihovi prekurzorji ter „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:

NAPOTILO:

GLEJ TUDI TOČKI 1C350 in 1C351(d) IN NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

(a)

toksične kemikalije:

1.

amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino)etil] fosforotiolat (78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;

2.

PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382 21 8);

3.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA BZ: 3-kinuklidinil benzilat (6581–06–2);

4.

fosgen: karbonil diklorid (75-44-5);

5.

cianogen klorid (506-77-4);

6.

vodikov cianid (74-90-8);

7.

kloropikrin: trikloronitrometan (76-06-2);

:

Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C450 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(1) in (a)(2), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 1 ut. % zmesi.

:

Za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C450 niso „zmesi kamikalij“, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(1) in (a)(2), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut.

:

Predmet nadzora točke 1C450 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(4), (a)(5), (a)(6) in (a)(7), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % zmesi.

:

Predmet nadzora točke 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

(b)

prekurzorji toksičnih kemikalij:

1.

kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga ali iz točke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom;

:

Predmet nadzora točke 1C450(b)(1) ni fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9);

2.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi, razen N,N-dimetilaminofosforil diklorida;

:

Za N,N-dimetilaminofosforil diklorid glej točko 1C350(57).

3.

dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)]-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki 1C350;

4.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki 1C350;

5.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-oli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (96–80–0) in N,N-dietilaminoetanola (100-37-8), ki sta določena v točki 1C350;

:

Predmet nadzora točke 1C450(b)(5) nista:

(a)

N,N-dimetilaminoetanol (108-010) in ustrezne protonirane soli;

(b)

protonirane soli N,N-dietilaminoetanola (100-37-8);

6.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-tioli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiola, določenega v točki 1C350;

7.

glej 1C350 za etildietanolamin (139-87-7);

8.

metildietanolamin (105-59-9).

:

Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C450 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(1), (b)(2), (b)(3), (b)(4), (b)(5) in (b)(6), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % zmesi.

:

Za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C450 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(1), (b)(2), (b)(3), (b)(4), (b)(5) in (b)(6), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % zmesi.

:

Predmet nadzora točke 1C450 niso „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(8), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % zmesi.

:

Predmet nadzora točke 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1D
Programska oprema

1D001
„Programska oprema“ je posebej izdelana ali prirejena „razvoju“, „proizvodnji“ ali „uporabi“ opreme iz točk 1B001 do 1B003.

1D002
„Programska oprema“ za „razvoj“ organskih laminatov „matric“, kovinskih „matric“ ali ogljikovih „matric“ ali „kompozitov“.

1D003
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d)

1D101
„Programska oprema“, izdelana ali prirejena posebej za „uporabo“ blaga iz točk 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119.

1D103
„Programska oprema“, izdelana posebej za analizo zmanjšane opaznosti, kakor je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči in zvočni zapisi;

1D201
„Programska oprema“, ki je posebej izdelana za „uporabo“ blaga, ki je določeno v točki 1B201.

1E
Tehnologija

1E001
„Tehnologija“ v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 1A001(b), 1A001(c), 1A002 do 1A005, 1A006(b), 1A007, 1B ali 1C.

1E002
Druga „tehnologija“:

(a)

„tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ polibenzotiazolov ali polibenzoksazolov:

(b)

„tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ fluoroelastomernih spojin, ki vsebujejo najmanj en viniletrov monomer;

(c)

„tehnologija“ za snovanje ali „proizvodnjo“ naslednjih osnovnih materialov ali keramičnih materialov, ki niso „kompozitni“:

1.

osnovni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

imajo katero koli od naslednjih sestav:

1.

enojni ali kompleksni cirkonijevi oksidi in kompleksni silicijevi ali aluminijevi oksidi;

2.

enojni borovi nitridi (kubne kristalinske oblike);

3.

enojni ali kompleksni silicijevi ali borovi karbidi ali

4.

enojni ali kompleksni silicijevi nitridi;

(b)

imajo katerokoli od naslednjih skupnih vsebnosti kovinskih nečistot (razen namenoma dodanih), ki je:

1.

manjša od 1 000 ppm za enojne okside ali karbide ali

2.

manjša od 5 000 ppm za kompleksne spojine ali enojne nitride in

(c)

so eno od naslednjih:

1.

cirkonij (CAS 1314-23-4) s povprečno velikostjo delcev 1 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 5 μm;

2.

drugi osnovni materiali s povprečno velikostjo delcev 5 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 10 μm, ali

3.

imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

je v obliki ploščic z razmerjem med njihovo dolžino in debelino več kot 5;

(b)

je v obliki luskin z razmerjem med njihovo dolžino in premerom več kot 10 pri premerih manj kot 2 μm in

(c)

je v obliki kontinuiranih ali narezanih vlaken premera manj kot 10 μm;

2.

keramični materiali, ki niso „kompozitni“ in sestojijo iz materialov, določenih v točki 1E002(c)(1);

:

Predmet nadzora točke 1E002(c)(2) ne vključuje „tehnologije“ za snovanje ali proizvodnjo abrazivov.

(d)

„tehnologija“ za „proizvodnjo“ aromatskih poliamidnih vlaken;

(e)

„tehnologija“ za vgradnjo, vzdrževanje ali popravilo materialov, določenih v točki 1C001;

(f)

„tehnologija“ za popravilo „kompozitnih“ struktur, laminatov ali materialov, določenih v točkah 1A002, 1C007(c) ali 1C007(d);

:

Predmet nadzora točke 1E002(f) ni „tehnologija“ za popravilo ogrodij „civilnih zrakoplovov“, pri katerih se uporabljajo ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“ in epoksi smole, ki so navedene v priročnikih proizvajalca zrakoplova.

(g)

‚knjižnice (parametrične tehnične zbirke podatkov)‘, posebej izdelane ali prirejene tako, da omogočajo, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d)

:

V smislu točke 1E002(g) je ‚knjižnica (parametrična tehnična zbirka podatkov)‘ zbirka tehničnih informacij, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost zadevne opreme ali sistemov.

1E101
„Tehnologija“ v skladu s Splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, 1C111 do 1C118, 1D101 ali 1D103.

1E102
„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103.

1E103
„Tehnologija“ za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za „proizvodnjo“„kompozitov“ ali delno obdelanih „kompozitov“.

1E104
„Tehnologija“, ki je povezana s „proizvodnjo“ pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov prekurzorjev, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.

:

Predmet nadzora točke 1E104 vključuje „tehnologijo“ za sestavo plinov prekurzorjev ter sestavo shem in parametrov stopnje pretoka in nadzora procesa.

1E201
„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, 1A225 do 1A227, 1B201, 1B225 do 1B233, 1C002(b)(3) ali (b)(4), 1C010(b), 1C202, 1C210, 1C216, 1C225 do 1C240 ali 1D201.

1E202
„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 1A007, 1A202 ali 1A225 do 1A227.

1E203
„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D201.

SKUPINA 2

OBDELAVA MATERIALOV

2A
Sistemi, oprema in komponente

:

Za brezšumne ležaje glej Nadzor vojaškega blaga

2A001
Ležaji brez trenja in ležajni sistemi in komponente zanje:

NAPOTILO:

GLEJ TUDI TOČKO 2A101.

:

Predmet nadzora v točki 2A001 niso kroglice s toleranco, ki so po proizvajalčevih specifikacijah v skladu s standardom ISO 3290 stopnje 5 ali slabše.

(a)

kroglični ležaji in valjčni ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 tolerančnega razreda 4 ali boljše (ali enakovrednimi nacionalnimi standardi), in imajo oba obroča in vrtljive elemente (ISO 5593) iz monela ali berilija;

:

Predmet nadzora v točki 2A001(a) niso stožčasti valjčni ležaji.

(b)

se ne uporablja;

(c)

aktivni magnetni ležajni sistemi, ki uporabljajo kar koli od naštetega:

1.

materiale z gostoto magnetnega pretoka 2,0 T ali več in z mejo tečenja več kot 414 MPa;

2.

elektromagnetne 3D homopolarne materiale za zaganjalnike ali

3.

visokotemperaturne (450 K (177 °C) in več) pozicijske senzorje.

2A101
radialni kroglični ležaji, razen tistih iz točke 2A001, ki imajo vse tolerance, določene v skladu s standardom ISO 492 tolerančnega razreda 2 (ali s standardi ANSI/ABMA Std 20 tolerančnega razreda ABEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), ali boljše in imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

premer izvrtine notranjega obroča med 12 in 50 mm;

(b)

premer izvrtine zunanjega obroča med 25 mm in 100 mm ter

(c)

širino med 10 mm in 20 mm.

2A225
Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

(a)

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

prostornino od 150 cm3 do 8 000 cm3 in

2.

izdelane so iz katerega koli od naslednjih materialov, z masnim deležem 98 % ali več, ali so z njim prevlečene:

(a)

kalcijev fluorid (CaF2);

(b)

kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);

(c)

cerijev sulfid (Ce2S3);

(d)

erbijev oksid (erbia) (Er2O3);

(e)

hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);

(f)

magnezijev oksid (MgO);

(g)

nitrirane niobij-titan-volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

(h)

itrijev oksid (yttria) (Y2O3) ali

(i)

cirkonijev oksid (zirconia) (ZrO2);

(b)

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3 in

2.

izdelani so iz tantala z masnim deležem 99,9 % ali več ali so z njim obrobljeni

(c)

kokile, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3;

2.

izdelani so iz tantala z masnim deležem 98 ali več ali so z njim obrobljeni in

3.

prevlečeni so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.

2A226
Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

‚nominalna velikost‘ 5 mm ali več;

(b)

meh kot tesnilo in

(c)

izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji kot 60 %, ali so z njim obrobljeni.

:

Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se ‚nominalna velikost‘ v točki 2A226 nanaša na manjši premer.

2B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

:

1.

Sekundarne osi (tj. osi tipa w na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne štejejo med skupno število obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno da se vrtijo več kot 360°. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice).

2.

V smislu točke 2B je število osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec („vodenja po konturi“), tisto število osi, vzdolž ali okrog katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in orodjem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:

(a)

sistemi za profiliranje brusov;

(b)

vzporedne rotacijske osi, oblikovane za pričvrstitev posameznih obdelovancev;

(c)

kolinearne rotacijske osi, oblikovane za obdelovanje istega obdelovanca z več strani z vpetjem v natezno podlogo.

3.

Poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841, ‚Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj‘.

4.

V smislu točk 2B001 do 2B009 se „nihajno vreteno“ šteje za rotacijsko os.

5.

Namesto posameznih strojnih preskusov se lahko za vsak model obdelovalnega stroja uporabi tudi ‚Uradna vrednost natančnosti pozicioniranja‘, ki izhaja iz meritev v skladu s standardom ISO 230/2 (1988)  (1) ali enakovrednim nacionalnim standardom. ‚Uradna vrednost položajne natančnosti‘ je tista vrednost, ki se določi pristojnim oblastem države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, kot reprezentativna pri določanju natančnosti določenega strojnega modela.

Določanje „uradne vrednosti položajne natančnosti“

(a)

izbor petih strojev modela, ki ga boste ocenili;

(b)

meritev linearne osne natančnosti glede na ISO 230/2 (1988)  (1) ;

(c)

določitev vrednosti A za vsako os vsakega stroja. Metoda izračuna vrednosti A je opisan v standardih ISO;

(d)

določitev srednje vrednosti A vseh osi. Izračunana srednja vrednost predstavlja uradno vrednost za vsako os modela (Âx Ây …);

(e)

ker se seznam v Skupini 2 nanaša na vsako linearno os, velja za vsako linearno os ustrezna uradna vrednost;

(f)

če je uradna vrednost modela stroja, ki niso predmet nadzora točk 2B001(a) do 2B001(c) ali 2B201, 6 μm za rezkalne stroje in 8 μm za stružne in rotirajoče stroje ali boljša, mora proizvajalec vsakih 18 mesecev potrditi te vrednosti.

2B001
Obdelovalni stroji in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za „numerično krmiljenje“:

NAPOTILO:

GLEJ TUDI TOČKO 2B201.

:

Predmet nadzora točke 2B001 niso posebni obdelovalni stroji, katerih uporaba je omejena na izdelavo zobnikov. Za tovrstne obdelovalne stroje glej točko 2B003.

:

Predmet nadzora točke 2B001 niso posebni obdelovalni stroji, katerih uporaba je omejena na izdelavo naslednjih delov:

(a)

pogonske ali odmične gredi;

(b)

orodja ali rezila;

(c)

ekstruzijski polži ali

(d)

gravirani ali brušeni zlatarski deli.

:

Obdelovalni stroji, ki imajo vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001(a), (b) ali (c)

:

Za stroje za optično končno obdelavo glej točko 2B002.

(a)

Obdelovalni stroji za struženje, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

pozicijska natančnost z „z vsemi možnimi kompenzacijami“, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) (2) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi in

2.

dve ali več osi, ki jih je mogoče simultano nadzirati glede „vodenja po konturi“;

: