21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/39

(1)

V Sporočilu Komisije „Evropa 2020“ (1) je kot prednostna naloga predstavljen razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah.

(2)

Cilji, določeni v strategiji Evropa 2020, so podrobneje predstavljeni zlasti v okviru vodilnih pobud „Evropska digitalna agenda“ (2) in „Unija inovacij“ (3). Eden izmed ukrepov, ki jih je treba sprejeti v okviru „digitalne agende“, bi moralo biti splošno razširjanje javno financiranih raziskovalnih dejavnosti prek odprtega dostopa do objav znanstvenih podatkov in dokumentov. Pobuda „Unija inovacij“ poziva k vzpostavitvi okvira za Evropski raziskovalni prostor (ERP), ki bo pripomogel k premagovanju ovir za mobilnost in čezmejno sodelovanje. Navaja namreč, da je treba spodbujati prost dostop do objav in podatkov iz javno financiranih raziskav, dostop do objav pa določiti za splošno načelo projektov, ki jih financirajo raziskovalni okvirni programi EU.

(3)

Komisija je 14. februarja 2007 sprejela Sporočilo o znanstvenih informacijah v digitalni dobi: dostop, razširjanje in arhiviranje (4), ki mu je priložen delovni dokument. Tako je zagotovila pregled nad stanjem v Evropi glede znanstvenih objav in arhiviranja rezultatov raziskav, saj omenjeno sporočilo obravnava ustrezne organizacijske, pravne, tehnične in finančne zadeve.

(4)

Sporočilu so novembra 2007 sledili sklepi Sveta o znanstvenih informacijah v digitalni dobi: dostop, razširjanje in arhiviranje. Ti sklepi vsebujejo poziv Komisiji, naj poskusno začne izvajati načelo odprtega dostopa do znanstvenih objav, ki so rezultat projektov, financiranih iz okvirnih raziskovalnih programov EU, vključujejo pa tudi vrsto ukrepov, ki jih naj izvedejo države članice. Na nekaterih področjih, obravnavanih v sklepih, je bil sicer dosežen napredek, vendar vsi cilji niso bili doseženi, poleg tega je bil napredek neenakomeren med državami članicami. Da bi kar najbolje izkoristili evropski raziskovalni potencial, so potrebni ukrepi na ravni EU.

(5)

Namen politik odprtega dostopa je bralcem zagotoviti brezplačen dostop do strokovno pregledanih znanstvenih objav in podatkov raziskav, in sicer v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti uporabo in ponovno uporabo rezultatov znanstvenih raziskav. Take politike je treba izvajati ob upoštevanju izziva pravic intelektualne lastnine.

(6)

Politike prostega dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav bi se morale uporabljati za vse raziskovalne dejavnosti, ki prejemajo javna sredstva. Take politike naj bi izboljšale pogoje za izvajanje raziskav prek zmanjšanja podvajanj prizadevanj in skrajšanja časa, ki se porabi za iskanje informacij in dostopanje do njih. To bo pospešilo znanstveni napredek in olajšalo sodelovanje v EU ter izven njenih meja. Te politike bodo tudi ustregle pozivom znanstvene skupnosti k širšemu dostopu do znanstvenih informacij.

(7)

Omogočanje družbenim akterjem, da sodelujejo v raziskovalnem ciklu, izboljšuje kakovost, ustreznost, sprejemljivosti in trajnost rezultatov inovacij s povezovanjem pričakovanj, potreb, interesov in vrednot družbe. Odprt dostop je ključni dejavnik politik držav članic pri zagotavljanju odgovornih raziskav in inovacij, saj omogoča dostop do rezultatov raziskav za vse, poleg tega pa tudi spodbuja angažiranje družbe.

(8)

Prednosti širšega dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav bodo uživala tudi podjetja. Zlasti mala in srednje velika podjetja bodo izboljšala svoje zmogljivosti za inovacije. Politike za dostop do znanstvenih informacij bi zato morale tudi omogočiti dostop do znanstvenih informacij za zasebne družbe.

(9)

Internet je temeljito spremenil svet znanosti in raziskav. Raziskovalne skupnosti so na primer poskusno izvajale nove načine za registracijo, certifikacijo, razširjanje in arhiviranje znanstvenih objav. Raziskave in financiranje politik se morajo prilagoditi temu novemu okolju. Državam članicam bi bilo treba predlagati, naj prilagodijo oziroma razvijejo svoje politike v zvezi z odprtim dostopom do znanstvenih objav.

(10)

Odprt dostop do podatkov znanstvenih raziskav pomeni boljšo kakovost podatkov, manjšo potrebo po podvajanju raziskav, hitrejši znanstveni napredek in pomoč pri boju proti znanstvenim goljufijam. Skupina strokovnjakov na visoki ravni za znanstvene podatke je v svojem končnem poročilu „Jahanje vala: koristi, ki jih lahko Evropa pridobi od porasta znanstvenih podatkov“ (5), objavljenim oktobra 2010, poudarila ključni pomen deljenja in arhiviranja zanesljivih podatkov, dognanih v znanstvenem procesu. Dejavnosti s področja politike za dostop do podatkov so zato nujne in jih je treba priporočiti vsem državam članicam.

(11)

Arhiviranje rezultatov znanstvenih raziskav je v javnem interesu. Tradicionalno je spadalo med odgovornosti knjižnic, predvsem nacionalnih knjižnic za deponiranje. Obseg rezultatov, ki jih dajejo raziskave, je vse večji. Za dolgotrajno arhiviranje rezultatov raziskav v digitalni obliki bi bilo treba usposobiti mehanizme, infrastrukture in rešitve za programsko opremo. Trajnostno financiranje arhiviranja je bistvenega pomena, saj so stroški shranjevanja podatkov za digitalne vsebine še vedno razmeroma visoki. Zaradi velikega pomena arhiviranja za prihodnjo uporabo rezultatov raziskav bi bilo državam članicam treba priporočiti ustanovitev oziroma krepitev politik na tem področju.

(12)

Politike, ki jih razvijejo države članice, bi se morale opredeliti na nacionalni ali podnacionalni ravni, odvisno od ustavnopravnega položaja in razdelitve pristojnosti za opredelitev politik na področju raziskav.

(13)

Trdne e-infrastrukture, ki bodo podpirale znanstvene informacijske sisteme, bodo izboljšale dostop do znanstvenih informacij ter njihovo dolgoročno arhiviranje. To lahko spodbudi skupne raziskovalne projekte. V skladu s Sporočilom Komisije „Infrastrukture IKT za e-znanost“ (6) se e-infrastrukture razumejo kot „okolje, v katerem se lahko raziskovalni viri (strojna in programska oprema ter vsebina) nemudoma izmenjajo ali so dostopni, kadar je to potrebno za spodbujanje boljših in učinkovitejših raziskav.“ Zato bi bilo treba priporočiti nadaljnji razvoj tovrstnih infrastruktur in njihovo medsebojno povezanost na evropski ravni.

(14)

Prizadevanje za prehod na odprt dostop ima svetovne razsežnosti, kar je razvidno tudi iz „Revidirane strategije o prispevku UNESCO k spodbujanju prostega dostopa do znanstvenih informacij in raziskav“ (7) ter „OECE Deklaracije o dostopu do raziskovalnih podatkov iz javnega financiranja“ (8). Države članice bi morale biti del teh svetovnih prizadevanj in vzor s spodbujanjem odprtega, skupnega raziskovalnega okolja, ki bo temeljilo na vzajemnosti.

(15)

Glede na to, da založniški sektor trenutno doživlja številne spremembe, se morajo zainteresirane strani združiti in s skupnimi močmi spremljati uvedbe teh sprememb ter poiskati trajnostne rešitve za postopek objavljanja znanstvenih prispevkov.

(16)

12. decembra 2011 je Komisija sprejela paket, ki vsebuje sporočilo o odprtih podatkih, predlog direktive o spremembi Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (9) in nova pravila Komisije v zvezi z dokumenti, ki jih hrani. Ta paket je strategijo Komisije v zvezi z odprtimi podatki predstavil v enotnem in skladnem okviru, ki zajema ukrepe, med katere sodi tudi to priporočilo.

(17)

Temu priporočilu je priloženo sporočilo, v katerem Komisija opredeljuje svojo politiko in vizijo v zvezi s prostim dostopom do rezultatov raziskav. Opisuje ukrepe, ki jih bo Komisija sprejela kot organ, ki zagotavlja finančna sredstva za znanstvene raziskave iz proračuna Unije.

(18)

Komisija skupaj s tem priporočilom in njemu priloženim sporočilom sprejema tudi sporočilo o „okrepitvi partnerstva Evropskega raziskovalnega prostora za odličnost in rast“, v katerem določa ključne prednostne naloge za dokončno vzpostavitev Evropskega raziskovalnega prostora, med katere spadajo na primer optimalna izmenjava, dostop do znanstvenega znanja in njegov prenos –

1.

Opredelijo jasne politike za razširjanje in odprt dostop do znanstvenih objav, ki so rezultat javno financiranih raziskav. Te politike morajo zagotoviti:

Kot rezultat teh politik zagotovijo, da:

2.

Zagotovijo, da institucije, ki financirajo raziskave in so odgovorne za upravljanje javnega financiranja raziskav, ter akademske ustanove, ki prejemajo javno financiranje, izvajajo politike prek:

3.

Opredelijo jasne politike za razširjanje podatkov, ki so rezultat javno financiranih raziskav, in za odprt dostop do njih. Te politike morajo zagotoviti:

Kot rezultat teh politik zagotovijo, da:

4.

Okrepijo arhiviranje znanstvenih informacij prek:

5.

Nadalje razvijajo e-infrastrukture, ki podpirajo sistem za razširjanje znanstvenih informacij prek:

6.

Zagotovijo sinergije med nacionalnimi e-infrastrukturami na evropski in svetovni ravni prek:

7.

Sodelujejo v dialogih med več zainteresiranimi stranmi na nacionalni, evropski in/ali mednarodni ravni o tem, kako spodbujati odprt dostop do znanstvenih informacij in njihovo arhiviranje. Udeleženci bi morali upoštevati zlasti:

8.

Do konca leta imenujejo nacionalno referenčno točko, katere naloge bodo:

9.

18 mesecev po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije in nato vsaki dve leti za tem Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih kot odziv na različne elemente tega priporočila, v skladu s formalnostmi, ki jih je treba opredeliti in doreči. Na podlagi tega bo Komisija pregledala napredek, dosežen po vsej EU, in ocenila, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za dosego ciljev iz tega priporočila.