24.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/19

(1)

Kraljevina Švedska je 17. oktobra 2011 v skladu s členom 114(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) uradno obvestila Komisijo, da namerava uvesti nacionalne določbe za znižanje dovoljene vsebnosti kadmija v fosfornih gnojilih na največ 46 gramov kadmija na tono fosforja (kar je enako 20 mg Cd/kg P2O5). Navedeni ukrepi bi odstopali od Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (1) in bi znižali največjo dovoljeno vsebnost kadmija v višini 100 gramov kadmija na tono fosforja (kar je enako 44 mg Cd/kg P2O5), za katero je bilo Kraljevini Švedski že odobreno odstopanje.

(2)

Člen 114(5) in (6) PDEU določa:

„5.   […] Če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja uvesti nacionalne določbe zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa, o načrtovanih določbah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvesti Komisijo.

6.   Komisija v šestih mesecih po uradnem obvestilu […] odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

Če Komisija v tem roku ne sprejme nobenega sklepa, se šteje, da so nacionalne določbe iz odstavkov […] 5 odobrene.

Če to upravičuje zahtevnost zadeve in če ni nevarnosti za zdravje ljudi, lahko Komisija zadevno državo članico uradno obvesti, da se rok iz tega odstavka lahko podaljša za nadaljnje obdobje največ šestih mesecev.“

(3)

V Direktivi Sveta 76/116/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z gnojili (2) so določene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati gnojila, da se lahko dajo v promet z oznako „gnojila ES“.

(4)

V Prilogi I k Direktivi 76/116/EGS so navedene tipska oznaka in ustrezne zahteve, npr. glede sestave, ki jih mora izpolnjevati vsako gnojilo, da upravičeno dobi oznako „gnojilo ES“. Tipske oznake s tega seznama so razvrščene v kategorije glede na vsebnost primarnih hranil, tj. dušika, fosforja in kalija.

(5)

V skladu s členom 7 Direktive 76/116/EGS (3) države članice zaradi sestave, identifikacije, označevanja ali pakiranja ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati trgovine z gnojili, ki imajo oznako „gnojilo ES“ ter so v skladu z določbami Direktive.

(6)

V Odločbi Komisije 2002/399/ES z dne 24. maja 2002 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Švedska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES, poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih (4), je odobreno odstopanje od Direktive 76/116/EGS z odobritvijo švedskih določb, ki prepovedujejo, da bi na Švedskem dajali v promet gnojila, ki vsebujejo več kakor 100 gramov kadmija na tono fosforja. To odstopanje se je uporabljalo do 31. decembra 2005.

(7)

Direktivo 76/116/EGS je nadomestila Uredba (ES) št. 2003/2003 o gnojilih.

(8)

V členu 35(2) Uredbe (ES) št. 2003/2003 je navedeno, da se odstopanja od člena 7 Direktive 76/116/EGS, ki jih je odobrila Komisija na podlagi nekdanjega člena 95(6) Pogodbe ES, razlagajo kot odstopanja od člena 5 navedene uredbe in še naprej učinkujejo ne glede na začetek veljavnosti Uredbe.

(9)

V uvodni izjavi 15 Uredbe (ES) št. 2003/2003 je navedeno, da bo Komisija obravnavala vprašanje nenamerne vsebnosti kadmija v mineralnih gnojilih in bo po potrebi pripravila predlog uredbe ter ga predložila Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija je opravila obsežno pripravljalno delo, toda zaradi kompleksnosti različnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, predloga še ni sprejela.

(10)

Ker je bilo Švedski odstopanje odobreno le do 31. decembra 2005, je ta država junija 2005 zaprosila za podaljšanje obstoječega odstopanja. Odločba Komisije 2006/347/ES z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Švedska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih (5), švedskim organom dovoljuje, da ohranijo nacionalne ukrepe, dokler se na ravni EU ne začnejo uporabljati usklajeni ukrepi glede kadmija v gnojilih.

(11)

„Odlok o kemičnih proizvodih (Prepovedi v zvezi z ravnanjem, uvozom in izvozom)“ (1998:944) (6) med drugim vsebuje določbe v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, vključno z gnojili z oznako ES. V odstavku 1 oddelka 3 Odloka sta prepovedana prodaja in prenos gnojil iz številk 25.10, 28.09, 28.35, 31.03 in 31.05 carinske tarife, ki vsebujejo več kakor 100 gramov kadmija na tono fosforja.

(12)

Načrtovani nacionalni ukrep, priglašen v skladu s členom 114(5) PDEU, bi znižal največjo dovoljeno vsebnost kadmija v fosfornih gnojilih s sedanjih 100 gramov kadmija na tono fosforja na 46 gramov kadmija na tono fosforja (46 mg Cd/kg P, kar je enako 20 mg Cd/kg P2O5).

(13)

V dopisu z dne 17. maja 2011 je Kraljevina Švedska v skladu s členom 114(5) PDEU Komisijo uradno zaprosila za odobritev uvedbe nacionalnih določb za znižanje dovoljene vsebnosti kadmija v fosfornih gnojilih na največ 46 gramov kadmija na tono fosforja. Švedski organi tako zahtevajo znižanje vsebnosti kadmija, odobrene z odstopanjem iz Odločbe 2006/347/ES.

(14)

V dopisu z dne 17. oktobra 2011 so švedski organi Komisiji poslali dodatne informacije v obliki besedila veljavne nacionalne zakonodaje, v kateri so upoštevane spremembe, sprejete z odlokoma 2008:255 in 2009:654 (7).

(15)

V dopisu z dne 14. novembra 2011 je Komisija obvestila švedske organe, da je šestmesečno obdobje za proučitev določb v skladu s členom 114(6) začelo teči 18. oktobra 2011.

(16)

V dopisu z dne 17. oktobra 2011 je Komisija obvestila druge države članice o zahtevku, ki ga je poslala Švedska. Komisija je obvestilo o zahtevku objavila tudi v Uradnem listu Evropske unije  (8), da bi druge zainteresirane strani obvestila o nacionalnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti Švedska, in o razlogih, na katere se pri tem sklicuje. Kot odziv je Latvija podprla švedski zahtevek. Komisija drugih pripomb ni prejela.

(17)

Glede na zahtevnost zadeve je Komisija Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ZOZOT) prosila za mnenje o splošni kakovosti švedske ocene tveganja, morebitnih pomembnih pomanjkljivostih, primernosti obravnavanih scenarijev in predpostavk ter zanesljivosti in veljavnosti sklepov v zvezi z ugotovljenimi tveganji za okolje.

(18)

ZOZOT je o tem sprejel mnenje 27. februarja 2012 (9). Ugotovil je, da je poročilo o oceni tveganja švedskih organov z znanstvenega vidika kakovostno, da so obravnavani scenariji na splošno primerni in da je večina uporabljenih vrednosti parametrov v scenarijih sprejemljiva. Vendar ZOZOT meni, da več trditev v poročilu ni utemeljenih z zadostnimi dokazi.

(19)

Ker je ZOZOT ugotovil, da obstajajo nejasnosti glede osrednjih predpostavk, ki so jih švedski organi uporabili pri sklepu, da obstaja tveganje za vodne organizme v majhnih potokih na Švedskem, kar je edino okoljsko tveganje, ki so ga švedski organi opredelili, ter ker ni dokaza, da bi podaljšanje obdobja za oceno švedskega zahtevka lahko povzročilo nevarnost za zdravje ljudi, je Komisija menila, da je primerno podaljšati obdobje iz prvega pododstavka člena 114(6).

(20)

Komisija je 18. aprila 2012 uradno obvestila Kraljevino Švedsko o svojem sklepuf (10) v skladu s tretjim pododstavkom člena 114(6) PDEU, da šestmesečni rok iz prvega pododstavka te pogodbe za odobritev ali zavrnitev priglašenih nacionalnih določb podaljša do 18. oktobra 2012.

(21)

Komisija je v dopisu z dne 27. aprila 2012 obvestila švedske organe o nejasnostih, ki jih je ZOZOT ugotovil v mnenju, ter jih pozvala, naj ji pošljejo dodatna pojasnila, ki bi ji omogočila sprejetje končnega stališča.

(22)

Švedski organi so Komisiji odgovorili v dopisu z dne 2. julija 2012, ne da bi odgovorili na nejasnosti, ki jih je ugotovil ZOZOT; namesto tega so trdili, da izraz „varstvo okolja na podlagi člena 114(5) PDEU“ obsega zdravstvene vidike. Zato je treba v proučitev švedske priglasitve vključiti argumente iz priglasitve v zvezi z vidiki za zdravje ljudi.

(23)

Komisija je v Sklepu 2012/230/EU menila, da je zahtevek za pridobitev dovoljenja, da se uvedejo strožji nacionalni ukrepi v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, ki ga je vložila Kraljevina Švedska, dopusten.

(24)

Komisija mora v skladu z določbami člena 114 PDEU zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki državi članici omogočajo, da uporabi možnosti odstopanja iz navedenega člena.

(25)

V členu 114(5) PDEU je določeno, da morajo biti določbe, za katere država članica meni, da jih mora uvesti zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa, in ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa, upravičene na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja.

(26)

Poleg tega mora Komisija v skladu s členom 114(6) PDEU odobriti ali zavrniti zadevne osnutke nacionalnih določb, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

(27)

Precej pomislekov glede škodljivih učinkov kadmija v gnojilih za okolje (in zdravje ljudi) je bilo izraženih že med pogajanji za pristop Avstrije, Finske in Švedske k Evropski uniji. Kot je navedeno zgoraj, so bila tem trem državam odobrena začasna odstopanja od zakonodaje Unije v zvezi z gnojili, da je bilo mogoče na ravni EU izvesti natančno oceno tveganja zaradi kadmija v gnojilih.

(28)

Komisija je leta 2002 Znanstveni odbor za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (v nadaljnjem besedilu: Znanstveni odbor) prosila za mnenje (11) o verjetnosti kopičenja kadmija v tleh zaradi uporabe fosfornih gnojil. Znanstveni odbor je na podlagi študij ocen tveganja, ki jih je izvedlo osem držav članic, in dodatne analize ocenil, da naj bi fosforna gnojila, ki vsebujejo 60 mg kadmija/kg P2O5 ali več, vodila do kopičenja kadmija v večini tal v EU, medtem ko naj fosforna gnojila, ki vsebujejo 20 mg kadmija/kg P2O5 ali manj, ne bi povzročala dolgotrajnega kopičenja v tleh v 100 letih, če se drugi viri vnosa kadmija ne upoštevajo.

(29)

V okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (12), sta bila kadmij in kadmijev oksid opredeljena kot prednostni snovi za preveritev.

(30)

Komisija ob sprejetju Uredbe (ES) št. 2003/2003 ni določila mejne vrednosti za kadmij v gnojilih, vendar je ugotovila, da je treba to posebno vprašanje obravnavati, ko bodo na voljo informacije iz ocene tveganja EU za kadmij in kadmijev oksid.

(31)

Poročilo Evropske unije o oceni tveganja za kadmij in kadmijev oksid je bilo objavljeno decembra 2007 (13). Na podlagi ugotovitev iz tega poročila so v strategiji za zmanjšanje tveganja za kadmij in kadmijev oksid priporočeni konkretni ukrepi za zmanjšanje vsebnosti kadmija v živilih, mešanicah tobaka in fosfornih gnojilih, pri čemer se upoštevajo različni pogoji po Uniji (14).

(32)

Na ravni EU se trenutno določajo ustrezne mejne vrednosti za kadmij v gnojilih, pri tem pa se upoštevajo številni dejavniki, med drugim tudi različni pogoji po EU ter dostopnost, geografsko poreklo in sestava fosfatov za proizvodnjo gnojil. Komisija namerava v predlog za spremembo Uredbe o gnojilih, načrtovan za leto 2013, vključiti ustrezne omejitve za onesnaževalce v snoveh za gnojila (vključno s kadmijem).

(33)

Švedski organi so svoj zahtevek po znižanju veljavne mejne vrednosti na Švedskem utemeljili z novo oceno tveganja za kadmij v švedskem okolju, ki so jo zaključili januarja 2011. V njej primerjajo predvidene koncentracije brez učinka za organizme, ki predstavljajo različne dele okolja, s koncentracijami kadmija v švedskem okolju na podlagi različnih scenarijev vnosa kadmija iz gnojil in drugih virov. V obvestilu navajajo tudi nekatere študije, ki so bile na voljo v okviru prejšnjih zahtevkov, predloženih Komisiji v skladu s členom 114(4) PDEU (že upoštevanih pri utemeljitvi trenutnega odstopanja, ki Švedski dovoljuje, da ohranja največjo dovoljeno raven 100 gramov kadmija na tono fosforja), ter oceno tveganja EU za kadmij in kadmijev oksid.

(34)

Predvidena koncentracija brez učinka za sladko vodo je odvisna od trdote vode. Glede na to, da ima Švedska zelo mehke sladke vode, nastane strupenost za vodne organizme predvidoma pri nižji koncentraciji kadmija kot v drugih delih Evrope. Zato je verjetno, da so vodni organizmi v švedskih vodah na splošno bolj občutljivi na kadmij kot v vodah Srednje in Južne Evrope.

(35)

Rezultati programov spremljanja stanja v švedskih površinskih vodah v letih 2006 in 2009 kažejo, da ima približno 1 % jezer in 7 % obalnih voda višjo koncentracijo kadmija od vrednosti predvidene koncentracije brez učinka. Pregled, opravljen leta 2008, je pokazal, da so ukrepi za zmanjšanje emisij pri večini kovin znatno zmanjšali koncentracije v vodnih organizmih, za kadmij pa je situacija manj jasna. Zaznani naraščajoči učinki na imunski sistem rib (Esmarkova ogorčica) v zadnjih letih se zdijo povezani z vedno večjimi koncentracijami kadmija v ribah. Leta 2011 je bilo pripravljeno še eno poročilo, katerega cilj je opisati prihodnje gibanje kadmija v obdelovalnih zemljiščih in poljščinah ter oceniti, kakšne bodo koncentracije kadmija čez 100 let, rezultati tega poročila pa so bili uporabljeni za oblikovanje najslabšega scenarija, da se oceni tveganje za vodne organizme, ki živijo v vodah blizu gnojenih polj, za 100 let naprej.

(36)

Švedski organi v svoji oceni ugotavljajo, da bi se tveganje za vodne organizme v zelo mehki vodi (s trdoto pod 5 mg CaCO3/l) dolgoročno lahko povečalo. Vendar je to verjetno le v manjših potokih z nizko razredčitvijo odpadnih voda s kmetijskih zemljišč. Švedski organi niso ugotovili drugih tveganj za okolje zaradi uporabe kadmija v gnojilih.

(37)

Komisija je glede na kompleksnost razmerja med vnosom kadmija v tla prek fosfornih gnojil, morebitnim kopičenjem v tleh in tveganjem za okolje prosila Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT) za mnenje o splošni kakovosti švedske ocene tveganja, morebitnih pomembnih pomanjkljivostih, primernosti obravnavanih scenarijev in predpostavk ter zanesljivosti in veljavnosti sklepov v zvezi z ugotovljenimi tveganji za okolje.

(38)

ZOZOT je mnenje o tem sprejel 27. februarja 2012 (15). Ugotovil je, kot je bilo že predstavljeno v Sklepu 2012/230/EU, da je poročilo o oceni tveganja švedskih organov z znanstvenega vidika kakovostno, da so obravnavani scenariji na splošno primerni in da je večina uporabljenih vrednosti parametrov sprejemljiva. Vendar ZOZOT meni, da več trditev in/ali predpostavk v poročilu ni utemeljenih z zadostnimi dokazi ter da so bili za nekatere scenarije uporabljeni najslabši možni pogoji. ZOZOT meni, da bi lahko predpostavke, s katerimi so švedski organi napovedali koncentracijo kadmija v mehki vodi, vodile do prekomerne ocene tveganja in zato ne podpirajo rezultatov, ki so jih švedski organi predstavili za potoke, ki so edini del okolja, za katerega so ugotovili tveganje. ZOZOT na splošno ni bil mnenja, da so predpostavke iz švedskega poročila primerne za izračun tveganja za švedsko okolje.

(39)

Ne glede na to je ZOZOT opozoril na prejšnjo oceno Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje iz leta 2002, v kateri je navedeno, da koncentracije kadmija v tleh v večini evropskih držav ne bodo presegle 46 mg Cd/kg P. Čeprav to niso nova znanstvena spoznanja, je ZOZOT potrdil, da takšna ocena še vedno upravičeno velja tudi za švedska kmetijska zemljišča, in ugotovil, da je odstopanje temeljilo na načelu mirovanja, ne pa na oceni tveganja, ki so jo opravili švedski organi v sedanji utemeljitvi.

(40)

Švedski organi v dopisu z dne 2. julija 2012 niso predložili dodatnih pojasnil, v katerih bi obravnavali pomanjkljivosti, ki jih je opredelil ZOZOT, glede morebitnega tveganja za okolje. Ker je bilo mnenje Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje iz leta 2002 sprejeto pred Uredbo (ES) št. 2003/2003, Komisija ugotavlja, da švedski organi niso dokazali, da obstaja tveganje za okolje na podlagi novih znanstvenih spoznanj zaradi problema, ki je specifičen za Švedsko in je nastal po sprejetju Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(41)

Švedski organi so v svojem dopisu z dne 2. julija 2012 trdili, da izraz „varstvo okolja“ iz člena 114(5) PDEU obsega zdravstvene vidike in da bi bilo treba v proučitev švedske priglasitve zato vključiti argumente v zvezi z zdravstvenimi vidiki.

(42)

Komisija je ne glede na pravilno pravno razlago člena 114(5) svojo analizo razširila tudi na oceno morebitnega tveganja, ki ga predstavlja kadmij v gnojilih za prebivalstvo Švedske prek okolja, tj. zlasti z zaužitjem s hrano.

(43)

Švedski organi v svoji utemeljitvi navajajo zdravstvene razloge za nadaljnje zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju med prebivalstvom na Švedskem, kot so pogostost osteoporoze, povečano število primerov krhkih kosti in zlomov kosti, vplivi na delovanje ledvic pri tistem delu prebivalstva, pri katerem vsebnost kadmija presega 1 mg/g kreatinina, ter tveganja za občutljive skupine prebivalstva (sladkorne bolnike in ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja železa, obojih je na Švedskem veliko). Po trditvah švedskih organov lahko nižje vrednosti pH švedskih tal vodijo do višjega vnosa kadmija v poljščine, kar lahko nato vodi do večje izpostavljenosti prebivalstva, saj je izpostavljenost večinoma odvisna od vnosa kadmija s hrano, predvsem rastlinskega izvora.

(44)

Komisija je ZOZOT prosila za nadaljnje mnenje o tem, ali so tveganja za zdravje ljudi, ki so jih ugotovili švedski organi, specifična za Švedsko in ali so se pojavila po sprejetju Uredbe (ES) št. 2003/2003 (16).

(45)

Glede vprašanja, ali so razmere na Švedskem v primerjavi z ostalimi deli Evrope drugačne, se je ZOZOT strinjal, da je pH tal na Švedskem v povprečju nižji kot v drugih delih Evrope. Ker pa se odstranjevanje kadmija iz tal z izpiranjem z nižjo vrednostjo pH tudi povečuje, je neto kopičenje kadmija v tleh na Švedskem nižje kot v večjem delu Evrope pri primerljivi koncentraciji kadmija in stopnji uporabe gnojil. ZOZOT ugotavlja, da švedsko poročilo (povzetek Priloge IV) podpira ugotovitve tega odbora, saj je v njem navedeno: „Težko je bilo nedvoumno pokazati, ali na Švedskem obstajajo specifične razmere, zaradi katerih so švedska tla bolj ranljiva na vnos Cd kot tista v Srednji Evropi. Vendar je pH najpomembnejši dejavnik, ki ureja vnos kadmija iz tal v poljščine, in zdi se, da je pH švedskih tal za približno eno enoto pH nižji od splošnega povprečja za Evropo. To je verjetno povezano s pomanjkanjem apnenčaste kamninske podlage na Švedskem. Švedska pšenica vsebuje ravni kadmija, ki so primerljive s tistimi v mnogih drugih evropskih državah, kljub dejstvu, da so koncentracije kadmija relativno nizke.“ Kljub temu, da so vhodni podatki za atmosfersko depozicijo v švedskem poročilu posodobljeni, ZOZOT pojasnjuje, da so bili scenariji za izračun masne bilance že vključeni v scenarije, obravnavane v mnenju Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje iz leta 2002, ter da ni novih informacij, ki bi kazale, da ti niso več veljavni.

(46)

ZOZOT se strinja, da nižji pH povečuje biološko dostopnost kadmija in njegov vnos v poljščine, zato je dostopnost kadmija v tleh za pšenico nekoliko večja kot v večini evropskih držav. Vendar navaja, da je na Švedskem v primerjavi z večino drugih gibanj po Evropi prihodnje gibanje koncentracij kadmija v poljščinah manjše (manjše povečanje), če se ohranja nizek pH, saj kadmij v tleh pri enakem vnosu narašča počasneje.

(47)

Glede izpostavljenosti kadmiju s hrano ZOZOT ugotavlja, da v švedskem poročilu ni podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da je izpostavljenost kadmiju s hrano večja na Švedskem kot v ostali Evropi, in sicer niti pri povprečju niti pri zgornjih percentilih izpostavljenosti. Iz nedavnih gibanj ni razvidno povečanje izpostavljenosti s hrano, vključno z obremenitvijo organizma s kadmijem pri vsem prebivalstvu. ZOZOT še ugotavlja, da so v švedskem poročilu dokazi, da je mogoče vpliv kadmija na zdravje ljudi na Švedskem opaziti pri nižji obremenitvi organizma s kadmijem kot v prejšnjih poročilih, kar pa ne dokazuje, da je švedsko prebivalstvo bolj občutljivo ali da je postalo bolj občutljivo na kadmij kot prebivalstvo v drugih evropskih državah.

(48)

ZOZOT na splošno ugotavlja, da švedsko poročilo vsebuje podrobno in posodobljeno oceno dolgotrajnih vplivov kadmija iz gnojil na zdravje ljudi prek prehranske verige. ZOZOT navaja, da v poročilu ni prepričljivih argumentov, ki bi kazali, da je švedski primer edinstven, ali da so podatki, ki so se pojavili po sprejetju Uredbe (ES) št. 2003/2003, poseben razlog za dodatno skrb.

(49)

Komisija meni, da Kraljevina Švedska ni utemeljila načrtovanega nacionalnega ukrepa v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja zaradi problema, ki je specifičen za Švedsko in je nastal po sprejetju Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(50)

Komisija navaja, da v švedski priglasiti uvedba priglašenega ukrepa ni utemeljena z varstvom delovnega.

(51)

Če država članica meni, da je treba z odstopanjem od usklajevalnih ukrepov Unije uvesti nacionalne določbe, morajo biti nacionalne določbe v skladu s členom 114(5) PDEU utemeljene z novimi znanstvenimi spoznanji o varstvu okolja ali delovnega okolja ter mora obstajati problem, ki je specifičen za državo članico, ki je predložila zahtevo, in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa.

(52)

Komisija v tej zadevi po proučitvi švedskega zahtevka meni, da Kraljevina Švedska ni zagotovila novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja, s katerimi bi dokazala, da obstaja specifičen problem na njenem ozemlju, ki je nastal po sprejetju Uredbe (ES) št. 2003/2003 o gnojilih, in zaradi katerega je treba sprejeti priglašene nacionalne ukrepe.

(53)

Zato zahtevek Kraljevine Švedske za uvedbo nacionalnih ukrepov, s katerimi bi se znižala dovoljena vsebnost kadmija v fosfornih gnojilih na največ 46 gramov kadmija na tono fosforja, ne izpolnjuje pogojev iz člena 114(5).

(54)

Komisija v skladu s členom 114(6) Pogodbe ES odobri ali zavrne zadevne osnutke nacionalnih določb, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

(55)

Ker zahtevek Kraljevine Švedske ne izpolnjuje osnovnih pogojev iz člena 114(5), Komisiji ni treba preveriti pogojev iz člena 114(6).

(56)

Ob upoštevanju navedenega je mogoče sklepati, da je bil zahtevek Kraljevine Švedske za uvedbo nacionalnih določb, ki odstopajo od Uredbe (ES) št. 2003/2003, dopusten, vendar ne izpolnjuje pogojev iz člena 114(5) PDEU, saj Švedska ni zagotovila novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja zaradi problema, ki je specifičen za njeno ozemlje in je nastal po sprejetju Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(57)

Komisija zato meni, da priglašenih nacionalnih določb ni mogoče odobriti v skladu s členom 114(6) PDEU –