23.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/36

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. maja 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom v Unijo nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom v Unijo nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Indije ter uvedla ločeno preiskavo.

(3)

Protidampinški postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 31. marca 2011 vložil Evropski zavod za industrijske pritrdilne elemente – EiFi (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov v Uniji. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek preiskave.

(4)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter indijske organe uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz Indije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotavljanje dampinga v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz Indije pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma začetka preiskave in zagotovijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, o svojih natančno opredeljenih dejavnostih v zvezi s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, ter imena in dejavnosti vseh povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka med 1. aprilom 2010 in 31. marcem 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP).

(8)

Potrebne informacije je predložilo skupaj pet proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupino povezanih družb iz Indije, in se strinjalo z vključitvijo v vzorec v navedenem roku iz obvestila o začetku. Te sodelujoče družbe so poročale o izvozu zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki ga je za obdobje preiskave navedlo pet sodelujočih družb, je pokazala, da je bilo sodelovanje indijskih proizvajalcev izvoznikov skoraj 100-odstotno. Zato je bil vzorec izbran na podlagi informacij, ki jih je predložilo teh pet proizvajalcev izvoznikov.

(9)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je bil vzorec izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, je Komisija izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo. Na podlagi informacij o vzorčenju so izbrane družbe ali skupine predstavljale 99 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v OP, ki so ga navedli sodelujoči proizvajalci izvozniki. Zato se je štelo, da bo takšen vzorec omogočil omejitev preiskave na razumno število proizvajalcev izvoznikov, ki jih je mogoče preiskati v razpoložljivem času ob zagotavljanju visoke stopnje reprezentativnosti.

(10)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je bilo z zadevnimi stranmi in indijskimi organi opravljeno posvetovanje o izbiri vzorca. Dva nevzorčena proizvajalca izvoznika sta želela biti vključena v vzorec. Vendar je bilo glede na reprezentativnost predlaganega vzorca, kot je navedeno v uvodni izjavi (8), sklenjeno, da vzorca ni treba spremeniti ali razširiti.

(11)

Dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki nista bila vključena v vzorec, sta zaprosila za individualno preiskavo in poslala izpolnjen vprašalnik o protidampingu v določenem roku.

(12)

Glede na sklep, da je iz razlogov, navedenih v nadaljnjem besedilu, sedanji protidampinški postopek treba zaključiti, zahteve za individualno preiskavo niso bile nadalje obravnavane.

(13)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotavljanje škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Od 15 proizvajalcev Unije, ki so bili znani pred začetkom preiskave, je ta vzorec zajemal pet družb, izbranih na podlagi njihovega obsega prodaje, velikosti in geografskega položaja v Uniji. Predstavljale so 37 % celotne proizvodnje Unije v OP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo in predložijo pripombe o ustreznosti te izbire v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku. Nobena zainteresirana stran ni nasprotovala predlaganemu vzorcu, ki zajema pet družb.

(15)

Eden od petih vzorčenih proizvajalcev Unije je svoje sodelovanje naknadno prekinil. Ostale štiri vzorčene družbe so predstavljale 31 % skupne ocenjene proizvodnje Unije v OP. Zato se je vzorec štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(16)

Glede na potencialno veliko število uvoznikov, ki jih postopek zadeva, je bilo v obvestilu o začetku predvideno tudi vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Dva uvoznika sta zagotovila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec v roku iz obvestila o začetku. Glede na majhno število uvoznikov, ki so se javili, je bilo sklenjeno, da se vzorčenje ne uporabi.

(17)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim stranem, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Vprašalniki so bili tako poslani vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v Indiji, vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočim uvoznikom v Uniji in vsem uporabnikom, za katere je znano, da jih preiskava zadeva.

(18)

Izpolnjene vprašalnike so vrnili vzorčeni proizvajalci izvozniki in štirje vzorčeni proizvajalci Unije. Nihče od uvoznikov ali uporabnikov ni odgovoril na vprašalnik.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in so se ji zdele potrebne za določitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(20)

Ena stran je trdila, da je en proizvajalec izvoznik prevečkrat vložil zahtevek za zaupnost in da ni zagotovil dovolj smiselne javne različice svojega izpolnjenega vprašalnika. Zato se informacije, ki jih je predložila ta družba, ne smejo upoštevati, družba pa se mora obravnavati kot nesodelujoča stran v preiskavi.

(21)

Vendar je bila nezaupna različica odgovora tega proizvajalca izvoznika, ki zajema prvi odgovor in dopolnjeno različico na podlagi poziva k dopolnitvi, še enkrat ocenjena in ugotovljeno je bilo, da je dovolj celovita, da se lahko šteje za smiseln javni odgovor. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(22)

Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih strani:

(23)

Preiskava dampinga in povzročene škode je zajela obdobje od 1. aprila 2010 do 31. marca 2011. Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2008 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(24)

Zadevni izdelek so nekateri pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli s poreklom iz Indije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70.

(25)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije, ter izdelek, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe. Zato so se ti izdelki šteli za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej ugotavljala, ali je bil obseg domače prodaje podobnega izdelka vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov neodvisnim strankam reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega prodaje za izvoz v Unijo med OP.

(27)

Za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da njegova prodaja podobnega izdelka na domačem trgu ni bila reprezentativna. Za tega proizvajalca izvoznika je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe.

(28)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike z v celoti reprezentativno domačo prodajo je Komisija naknadno opredelila tiste vrste izdelka, ki jih proizvajalci izvozniki prodajajo na domačem trgu, in ki so enaki ali neposredno primerljivi z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(29)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka za izvoz v Unijo.

(30)

Komisija je naknadno preučila, ali se lahko domača prodaja zadevnih družb šteje za prodajo v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave.

(31)

Če je obseg prodaje vrste izdelka, prodanega po neto prodajni ceni, enaki ali višji od stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in če je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(32)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste.

(33)

Za vrste izdelkov, ki na notranjem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, je bilo treba normalno vrednost oblikovati na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe. Zato so bili povprečnim izvoznikovim stroškom proizvodnje za posamezne vrste izdelka v OP prišteti prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter razumna stopnja dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta odstotek za PSA-stroške in stopnja dobička temeljila na povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička od prodaje vsake vrste izdelka v običajnem poteku trgovine posameznega proizvajalca izvoznika.

(34)

Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki ni imel reprezentativne domače prodaje, je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe določena tako, da so bili proizvodnim stroškom družbe za podobni izdelek prišteti PSA-stroški in razumna stopnja dobička na vrsto izdelka v OP. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta odstotek za PSA-stroške in stopnja dobička temeljila na povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička od prodaje vsake vrste izdelka v običajnem poteku trgovine proizvajalca izvoznika.

(35)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile izvozne prodajne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(36)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(37)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(38)

Na podlagi tega so bili izvedeni popravki za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza, zavarovalne in manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, stroške kreditov, popuste, ki niso navedeni na računu, ter provizije, kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(39)

Za vzorčene družbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(40)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, na podlagi navedene metodologije znašajo:

(41)

Vendar je treba navesti, da je indijski proizvajalec izvoznik, za katerega damping ni bil ugotovljen, predstavljal 87 % indijskega izvoza v Unijo.

(42)

Na podlagi analize dokumenta Komisije o razkritju je pritožnik izračunal razliko v višini 25 % med normalno vrednostjo, določeno za proizvajalce izvoznike v vzorcu, za katere je bil ugotovljen damping, in za družbo, za katero damping ni bil ugotovljen. Pritožnik je trdil, da takšna razlika ne more obstajati na konkurenčnem trgu in da ni realna za industrijo pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla. Poleg tega je pritožnik trdil, da je proizvajalec izvoznik, za katerega damping ni bil ugotovljen, nabavljal ostanke iz nerjavnega jekla pri povezanih družbah v Uniji in da zato nakupne cene te surovine niso bile zanesljive za določitev stroškov proizvodnje.

(43)

Normalna vrednost za sodelujočega izvoznika, za katerega damping ni bil ugotovljen, je temeljila na njegovih stroških proizvodnje za vrsto izdelka, ki so nižji od stroškov drugega vzorčenega proizvajalca izvoznika. To je predvsem posledica dejstva, da prva družba sama proizvaja nerjavno jeklo iz ostankov iz nerjavnega jekla in je zato v celoti integrirana in izkorišča ugodnosti ekonomije obsega, medtem ko slednje družbe kupujejo valjano žico iz nerjavnega jekla, glavno surovino za proizvodnjo pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla, na odprtem trgu, tudi od sodelujočega izvoznika, za katerega damping ni bil ugotovljen.

(44)

Normalna vrednost za sodelujoče izvoznike proizvajalce, za katere je bil ugotovljen damping, je bila v glavnem določena na podlagi domačih prodajnih cen za vrsto izdelka. Na indijskem domačem trgu je konkurenca omejena, sodelujoči izvoznik, za katerega damping ni bil ugotovljen, pa je v OP na domačem trgu prodajal le nereprezentativne količine.

(45)

V zvezi z ostanki iz nerjavnega jekla, ki jih je nabavljal proizvajalec izvoznik, za katerega damping ni bil ugotovljen, je preiskava pokazala, da je ta družba nabavljala ostanke pri povezanih in nepovezanih dobaviteljih, pri čemer slednji predstavljajo več kot 70 % nabavljenih količin. Ravni nakupne cene za obe vrsti nabave sta bili primerljivi, tudi ob upoštevanju vrste ostankov.

(46)

Zato se določitev normalne vrednosti vzorčenih proizvajalcev izvoznikov potrdi, trditve pritožnika pa se zavrnejo.

(47)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, za katere je bil ugotovljen damping. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, določena na 24,6 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(48)

En sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik je po razkritju namere Komisije o zaključku postopka vztrajal, naj se njegova zahteva za individualno obravnavo sprejme, pri čemer je trdil, da stopnja dampinga, navedena za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, ne odraža njegovega položaja.

(49)

Komisija zahteve za individualno obravnavo ni ocenila, ker v primeru zaključka postopka stopnje ni treba določiti.

(50)

Za vse ostale izvoznike iz Indije je Komisija najprej opredelila raven sodelovanja. Izvedena je bila primerjava med celotnimi izvoznimi količinami, navedenimi v vzorčenih izpolnjenih vprašalnikih vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in celotnim uvozom iz Indije, kot ga prikazujejo statistični podatki Eurostata o izvozu. Ugotovljen odstotek sodelovanja je bil 97 %. Na podlagi tega se je štelo, da je bila raven sodelovanja visoka. Zato se je zdelo primerno določiti stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike na ravni, ki ustreza povprečni stopnji dampinga, določeni za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike. Razpoložljivi podatki dejansko kažejo, da so bile povprečne izvozne cene nesodelujočih indijskih izvoznikov v OP v skladu s cenami, ugotovljenimi za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Poleg tega ni nobenih znakov za drugačne normalne vrednosti za nesodelujoče proizvajalce izvoznike.

(51)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države določena v višini 24,6 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(52)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem, in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(53)

Na podlagi tega se je ocenilo, da je proizvodnja Unije v OP znašala približno 52 000 ton. Ta podatek vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, ki so se javili, in ocenjeni obseg proizvodnje proizvajalcev, ki se v postopku niso javili.

(54)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (13), je bilo vzorčenje uporabljeno za preiskavo proizvajalcev Unije. Od 15 proizvajalcev Unije, ki so predložili podatke pred začetkom postopka, je bil izbran vzorec petih družb. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (15), se je ena družba naknadno odločila, da ne bo sodelovala v preiskavi. Ostale sodelujoče vzorčene družbe so predstavljale okrog 32 % skupne ocenjene proizvodnje Unije v OP in so se štele za reprezentativne za industrijo Unije.

(55)

Za vse znane proizvajalce Unije iz uvodne izjave (52) se šteje, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo navedene kot „industrija Unije“.

(56)

Zadevni statistični podatki Eurostata o uvozu so bili skupaj s podatki iz pritožbe in podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem, vključno s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije uporabljeni tudi za oceno pomembnih dejavnikov škode.

(57)

Analiza škode glede na makroekonomske podatke, kot so proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost in produktivnost, temelji na podatkih industrije Unije kot celote.

(58)

Analiza škode glede na mikroekonomske podatke, kot so transakcijske cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in plače, temelji na podatkih vzorčenih proizvajalcev Unije.

(59)

Štirje vzorčeni proizvajalci Unije so bili prav tako vzorčeni v pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Kitajske in Tajvana, ki se je zaključil 7. januarja 2012 (4). V navedenem pregledu je bila v vzorec vključena še ena družba, ki ni bila vzorčena v tej preiskavi. Ker se obravnavano obdobje za analizo škode prekriva z obdobjem pregleda zaradi izteka, so podatki za leti 2008 in 2009 isti, razen podatkov za eno družbo. Z razkritjem podatkov za leti 2008 in 2009 bi bilo možno razbrati podatke družbe, ki ni bila vključena v vzorec v sedanjem primeru. Zato so bili indeksirani mikro kazalniki, kot so zaloge, plače, naložbe, denarni tok, donosnost naložb in dobičkonosnost.

(60)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije v Uniji, kot je naveden v pritožbi, in navzkrižno preverjena s podatki iz vzorčenih izpolnjenih vprašalnikov in preverjenimi podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci. Poleg tega je bil upoštevan obseg uvoza na podlagi podatkov Eurostata za obravnavano obdobje.

(61)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Tabela 1

(62)

Skupna potrošnja na trgu EU v se je obravnavanem obdobju povečala za 9 %. Med letoma 2008 in 2009 je prišlo do strmega padca, in sicer za 16 %, domnevno zaradi globalnih negativnih učinkov gospodarske krize na trg, vendar je med letoma 2009 in 2010 potrošnja spet narasla za 21 %, med letom 2010 in OP pa še za nadaljnjih 7 %.

(63)

Uvoz iz Indije v Unijo se je v obravnavanem obdobju razvijal na naslednji način:

Tabela 2

(64)

Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer za 65 %. Povečanje je bilo največje med letoma 2008 in 2009, ko je uvoz poskočil za 30 %, potrošnja pa se je zmanjšala za 16 %. Letna stopnja rasti indijskega uvoza se je povečevala leta 2010 (+16 %) in v OP (+10 %).

(65)

Povprečne cene uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju znižale za skupaj 9 %. To pojasnjuje povečanje tržnega deleža Indije z 12,1 % na 18,3 % v istem obdobju. Do največjega povečanja je prišlo med letoma 2008 in 2009, ko so indijski izvozniki pridobili več kot 6 odstotnih točk tržnega deleža.

(66)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz Indije, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroške po uvozu.

(67)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, kadar je izražen v odstotkih prihodkov vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal nelojalno nižanje prodajnih cen, ki se je gibalo med 3 % in 13 %. V zvezi s tem je treba omeniti, da je imel indijski proizvajalec izvoznik, za katerega damping ni bil ugotovljen, najvišjo stopnjo nelojalnega nižanja cen.

(68)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalcev, ki so bili v analiziranem obdobju določeni za industrijo Unije.

(69)

Zgornja tabela prikazuje, da se je proizvodnja v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, in sicer za 25 %. V skladu z zmanjšanim povpraševanjem je proizvodnja strmo padla, in sicer za 19 % leta 2009, leta 2010 pa se je ponovno zvišala za približno 10 %. Čeprav se je potrošnja Unije v OP povečala za 7 %, se je proizvodnja Unije v primerjavi s preteklim letom spet zmanjšala za približno 17 %.

(70)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 21 %. Prav tako se je zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju, ki se je konstanto gibala pod 50 %.

(71)

Med povečevanjem potrošnje (+9 %) se je obseg prodaje podobnega izdelka po prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %. Zato se je tržni delež s 46,5 % leta 2008 zmanjšal na 36,6 % v OP. Po strmem padcu leta 2009 (–20 %) se je obseg prodaje leta 2010 in v OP rahlo zvišal.

(72)

Potrošnja Unije se je povečala za 9 % med letom 2008 in OP. Vendar sta se obseg prodaje in tržni delež industrije Unije v istem obdobju zmanjšala, in sicer za 14 % oziroma 21 %. Sočasno se je uvoz iz Indije znatno povečal, in sicer za 65 %.

(73)

Zaradi zmanjšanja dejavnosti industrije Unije se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju ustrezno zmanjšalo, in sicer za 24 %. Med letom 2008 in OP so se povprečni stroški dela na zaposlenega povečali za 6 %.

(74)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjene s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala, in sicer za 1 %. Najnižjo točko je dosegla leta 2009, potem pa se je do OP povečevala.

(75)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene znižale za 2 %. Leta 2009 je bila industrija Unije prisiljena znižati prodajne cene za 36 % zaradi upada gospodarske rasti in strmega upada uvoznih cen iz Indije (–21 %). Med letom 2010 in OP so se prodajne cene industrije Unije spet zvišale.

(76)

Preiskava je pokazala, da se je znižanje prodajnih cen leta 2009 izrazilo v znižanju stroškov, ki so v primerjavi s stopnjo iz leta 2008 upadli za 18 %. Vzrok za to znižanje stroškov je bil predvsem znižanje cen surovin, zlasti niklja, katerega cene so nestabilne. Vendar je bila industrija Unije zaradi razširitve indijskega uvoza po nizkih cenah leta 2009 prisiljena znižati prodajne cene v večji meri, kot so se znižali stroški.

(77)

Preiskava je pokazala, da so bile cene industrije Unije pod pritiskom zaradi uvoza pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla iz Indije, čeprav se je upad prodajnih cen delno izrazil v znižanju stroškov. Dobičkonosnost industrije Unije je bila negativna od začetka obravnavanega obdobja. Zlasti leta 2009 je bila industrija Unije zaradi povečanja indijskega uvoza po nizkih cenah prisiljena znižati prodajne cene v večji meri, kot so se znižali stroški. To je v navedenem letu privedlo do znatnega upada dobičkonosnosti. Vendar se je leta 2010 in v OP dobičkonosnost izboljšala, čeprav je še vedno ostala negativna.

(78)

Denarni tok, ki industriji omogoča, da sama financira svoje dejavnosti, se je gibal podobno kot dobičkonosnost. Najnižjo točko je dosegel leta 2009, nakar se je začel dvigati, v OP pa je postal pozitiven.

(79)

Po naložbah v proizvodnjo pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla leta 2008 so se v obravnavanem obdobju naložbe zmanjšale za približno 94 %. Donosnost naložb je imela v obravnavanem obdobju podoben negativen razvoj zaradi negativnih rezultatov industrije Unije in je ves čas ostala negativna.

(80)

Razvoj dobičkonosnosti, denarni tok in nizka stopnja naložb kažejo na dejstvo, da so vzorčeni proizvajalci EU morda imeli težave z zbiranjem kapitala.

(81)

Raven zalog vzorčene industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %. Leta 2009 se je raven končnih zalog zmanjšala za 8 %, leta 2010 in v OP pa je narasla, in sicer za 8 % oziroma 3 %.

(82)

Navesti je treba, da za največjega indijskega proizvajalca izvoznika, ki je predstavljal 87 % indijskega izvoza v Unijo v OP, damping ni bil ugotovljen. Zato je dampinški uvoz predstavljal 13 % celotne količine pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla, izvožene iz Indije v Unijo. Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz Indije se vpliv dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije lahko obravnava kot zanemarljiv.

(83)

Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju poslabšala večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja (–25 %), izkoriščenost zmogljivosti (–6 %), obseg prodaje (–14 %), tržni delež (–21 %) in zaposlovanje (–24 %). V okviru povečanja potrošnje sta upadla tako obseg prodaje kot tržni delež. V primerjavi z letom 2009 se je obseg prodaje leta 2010 in v OP rahlo povišal, vendar industrija Unije ni mogla več pridobiti izgubljenega tržnega deleža zaradi povečanja indijskega uvoza, ki je v obravnavanem obdobju enakomerno naraščal, po cenah, ki so nenehno nelojalno nižale cene industrije Unije.

(84)

Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala.

(85)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(86)

V skladu s členom 3(6) in členom 3(7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz Indije povzročil industriji Unije takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(87)

Treba je navesti, da za največjega indijskega proizvajalca izvoznika, navedenega v uvodnih izjavah (40) in (41), ki je predstavljal 87 % indijskega izvoza v Unijo v OP, damping ni bil ugotovljen. Zato je le 13 % indijskega uvoza zadevnega izdelka v Unijo v OP potekalo po dampinških cenah. Tržni delež tega dampinškega uvoza je bil 2 % v OP.

(88)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 9 %, obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 14 %, tržni delež pa je padel za 21 %.

(89)

V zvezi s cenami je bilo ugotovljeno, da so povprečne uvozne cene dampinškega uvoza nelojalno nižale povprečne prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Vendar so bile približno 12 % višje od cen indijske družbe, za katero damping ni bil ugotovljen.

(90)

Na podlagi navedenega se šteje, da je omejeni obseg dampinškega uvoza iz Indije, pri katerem so bile cene višje od cen pri nedampinškem uvozu, lahko imel le zelo omejeno vlogo, če sploh kakšno, pri poslabšanju razmer industrije Unije.

(91)

Celotni obseg uvoza iz Indije je v obravnavanem obdobju strmo narasel, in sicer za 65 %, s čimer se je povečal tržni delež uvoza z 12,1 % na 18,3 %. Vendar, kot je pojasnjeno zgoraj, je nedampinški uvoz predstavljal 87 % celotnega obsega indijskega uvoza v OP, kar ustreza tržnemu deležu 15 % v OP v nasprotju s tržnim deležem 2 % dampinškega uvoza iz Indije v istem obdobju.

(92)

Uvozne cene iz Indije so se v obravnavanem obdobju znižale za skupno 9 %, pri čemer so ves čas ostale nižje od uvoznih cen iz ostalega sveta in prodajnih cen industrije Unije. Vendar je treba navesti, da je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi (89), da so povprečne cene nedampinškega uvoza nelojalno nižale cene industrije Unije bolj kot cene dampinškega uvoza.

(93)

Na podlagi podatkov Eurostata se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza v Unijo pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla s poreklom iz drugih tretjih držav povečal za 18 %. Hkrati so se v obravnavanem obdobju povprečne uvozne cene znižale za približno 3 %, njihov tržni delež pa se je povečal za približno 9 %.

(94)

Od 19. novembra 2005 veljajo protidampinški ukrepi na uvoz pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana. Ne glede na ukrepe se je v obravnavanem obdobju uvoz iz teh dveh držav znatno povečal, čeprav so tržni deleži v OP ostali skromni, in sicer 2,5 % oziroma 5,1 %. Drugi glavni viri uvoza so Filipini in Malezija. V obravnavanem obdobju se je znatno povečal uvoz zlasti s Filipinov, s čimer se je povečal tudi tržni delež uvoza s Filipinov, in sicer s 5,8 % leta 2008 na 13,8 % v OP.

(95)

V Maleziji je bil v obravnavanem obdobju trend na splošno padajoč, vendar je bil tržni delež uvoza v OP še vedno 7,6 %. Obseg uvoza s Filipinov se je v obravnavanem obdobju znatno povečal. Vendar, kakor je bilo ugotovljeno v preiskavi, je bila povprečna uvozna cena izdelkov s Filipinov dosti višja od povprečne cene indijskih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla, in sicer okoli 20 %.

(96)

Povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav so v obravnavanem obdobju na splošno ostale razmeroma stabilne in so bile nenehno nad povprečnimi prodajnimi cenami industrije Unije in povprečnimi uvoznimi cenami iz Indije.

(97)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da uvoz iz drugih tretjih držav ni povzročil znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(98)

Gospodarska kriza delno pojasnjuje zmanjšanje potrošnje Unije leta 2009. Vendar je treba poudariti, da se je ne glede na 16-odstotno zmanjšanje potrošnje leta 2009 obseg indijskega izvoza povečal za 30 %.

(99)

Leta 2010 in v OP se je potrošnja Unije povečala hkrati s splošno oživitvijo gospodarstva. Vendar se je obseg prodaje industrije Unije le rahlo povečal, za 3% leta 2010 in za 4,7% v OP. To je primerljivo z letnim povečanjem indijskega uvoza za 16% oziroma 10%.

(100)

V običajnih gospodarskih razmerah in odsotnosti močnega cenovnega pritiska uvoza iz Indije bi industrija Unije lahko imela nekaj težav pri spopadanju z zmanjšanjem potrošnje in zvišanjem fiksnih stroškov na enoto zaradi manjše izkoriščenosti zmogljivosti. Vendar je indijski uvoz po nizkih cenah, za večino katerega damping ni bil ugotovljen, povečal učinek upada gospodarske rasti in tudi ob splošni oživitvi gospodarstva si industrija Unije ni mogla opomoči in ponovno pridobiti tržnega deleža, ki ga je izgubila zaradi indijskega uvoza.

(101)

Čeprav je gospodarska kriza v obdobju 2008–2009 morda prispevala k slabi uspešnosti industrije Unije, ni mogla imeti znatnega učinka na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(102)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza vzorčene industrije Unije zmanjšal za 9 %, povprečne izvozne cene pa so se znižale za 10 %. Čeprav ni izključeno, da je negativni trend v opravljenem izvozu nadalje negativno vplival na industrijo Unije, se šteje, da glede na majhen obseg izvoza v povezavi s prodajo na trgu Unije ta učinek ni bil znaten glede na ugotovljeno škodo.

(103)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež uvoza po nizkih cenah s poreklom iz Indije v obravnavanem obdobju bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(104)

Glede na ugotovitev, da največji indijski proizvajalec izvoznik, ki je predstavljal 87 % indijskega izvoza v Unijo v OP, ni izvažal pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla v Unijo po dampinških cenah, pa se šteje, da ni mogoče zadovoljivo utemeljiti vzročne zveze med dampinškim uvozom, ki je predstavljal samo 13 % celotnega obsega izvoza iz Indije, in škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Dejansko ni mogoče trditi, da je dampinški indijski izvoz glede na njegov omejen obseg in zelo omejen tržni delež (2 %) ter glede na dejstvo, da so bile cene pri indijskem uvozu v povprečju 12 % višje od cen pri nedampinškem uvozu, povzročil škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(105)

V skladu z analizo drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, vključno z nedampinškim uvozom, uvozom iz drugih tretjih držav, gospodarsko krizo in opravljenim izvozom vzorčene industrije Unije, je videti, da je na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, vplival nedampinški uvoz iz Indije, ki je predstavljal 87 % celotnega indijskega izvoza v Unijo v OP in je potekal po znatno nižjih cenah kot dampinški uvoz.

(106)

V odsotnosti znatne vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, se šteje, da protidampinški ukrepi niso potrebni, zato je treba ta protidampinški postopek zaključiti v skladu s členom 9(2) osnovne uredbe.

(107)

Pritožnik in zainteresirane strani so bili o tem obveščeni in so imeli možnost predložiti pripombe. Prejete pripombe niso spremenile sklepa, da je treba ta protidampinški postopek zaključiti –