o določitvi pravil v zvezi z navodili o zbiranju podatkov, pripravi referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanju njihove kakovosti v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(3) Direktive,

Navodila za zbiranje podatkov in pripravo referenčnih dokumentov BAT ter zagotavljanje njihove kakovosti, vključno s primernostjo njihove vsebine in oblike, v skladu s točkama (c) in (d) člena 13(3) Direktive 2010/75/EU so določena v Prilogi k temu sklepu.

(3) http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ied/library?l=/ied_art_13_forum/opinions_article

PRILOGA

NAVODILA

o praktični ureditvi za izmenjavo informacij iz točk (c) in (d) člena 13(3) Direktive 2010/75/EU, vključno z zbiranjem podatkov, pripravo referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanjem njihove kakovosti

POGLAVJE 1: POSTOPEK ZA PRIPRAVO IN PREGLED REFERENČNEGA DOKUMENTA ZA NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNOLOGIJE (REFERENČNI DOKUMENT BAT)

1.1

Ozadje

1.1.1

Opis referenčnega dokumenta BAT in njegovega cilja

1.1.2

„Horizontalni“ in „vertikalni“ referenčni dokumenti BAT

1.2	Postopek za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

1.2.1

Splošni postopek za pripravo novega referenčnega dokumenta BAT

1.2.2

Splošni postopek za pregled referenčnega dokumenta BAT

1.2.3

Cilj pregleda referenčnega dokumenta BAT

1.2.4

Običajni potek dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

1.3	Mnenje foruma, ustanovljenega v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU

1.4	Sprejetje zaključkov o BAT in objava referenčnega dokumenta BAT

POGLAVJE 2: VSEBINA IN PODROČJE UPORABE REFERENČNEGA DOKUMENTA BAT

2.1

Uvod

2.2	Struktura referenčnega dokumenta BAT

2.3	Vsebina referenčnega dokumenta BAT

2.3.1

Splošne informacije o vsebini referenčnega dokumenta BAT

2.3.2

Predgovor

2.3.3

Področje uporabe

2.3.4

Splošne informacije o zadevnem sektorju

2.3.5

Uporabljeni postopki in tehnologije

2.3.6

Sedanje vrednosti emisij in porabe

2.3.7

Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij

2.3.7.1

Splošne informacije o tehnologijah, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij

2.3.7.2

Razpoložljive informacije o vsaki tehnologiji

2.3.7.2.1

Opis

2.3.7.2.2

Tehnični opis

2.3.7.2.3

Dosežene okoljske koristi

2.3.7.2.4

Okoljska učinkovitost in operativni podatki

2.3.7.2.5

Učinki na različne prvine okolja

2.3.7.2.6

Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo

2.3.7.2.7

Gospodarski učinki

2.3.7.2.8

Gonilna sila za izvajanje

2.3.7.2.9

Vzorčne naprave

2.3.7.2.10

Referenčna literatura

2.3.8

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)

2.3.9

Nastajajoče tehnologije

2.3.10

Zaključne opombe in priporočila za nadaljnje delo

2.3.11

Reference

2.3.12

Glosar izrazov in okrajšav

2.3.13

Priloge

POGLAVJE 3: ZAKLJUČKI O BAT

3.1

Uvod

3.2	Elementi v posameznem zaključku o BAT

3.2.1

Splošno

3.2.2

Opis tehnologij

3.2.3

Informacije za ocenjevanje ustreznosti tehnologij

3.3	Posamezni zaključki o BAT s povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti

3.3.1

Posamezni zaključki o BAT s povezanimi ravnmi emisij

3.3.2

Posamezni zaključki o BAT s povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti, ki niso ravni emisij

3.4	Posamezni zaključki o BAT brez ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami

POGLAVJE 4: ORGANIZACIJA IZMENJAVE INFORMACIJ

4.1

Uvod

4.2	Vloga odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU

4.3	Vloga foruma, ustanovljenega v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU

4.4	Vloga tehničnih delovnih skupin

4.4.1

Ustanovitev tehničnih delovnih skupin

4.4.2

Obveznosti in naloge tehnične delovne skupine

4.4.3

Podskupine tehnične delovne skupine

4.4.4

Obiski na kraju samem

4.4.5

Vključevanje dobaviteljev opreme v izmenjavo informacij

4.5	Vloga EIPPCB

4.6	Mejniki pri izmenjavi informacij

4.6.1

Oblikovanje „seznama želja“

4.6.2

Zasedanja tehnične delovne skupine

4.6.2.1

Splošno

4.6.2.2

Uvodno zasedanje

4.6.2.3

Zaključno zasedanje tehnične delovne skupine

4.6.2.3.1

Splošno

4.6.2.3.2

Ločena mnenja

4.6.3

Prvi krog zbiranja podatkov po uvodnem zasedanju

4.6.4

Zahtevki za dodatne informacije (RAI)

4.6.5

Delovni dokumenti in uradni osnutki referenčnega dokumenta BAT

4.6.5.1

Uradni osnutki

4.6.5.2

Delovni osnutki

4.6.6

Navajanje pripomb k uradnim osnutkom referenčnih dokumentov BAT

4.7	Orodja za izmenjavo informacij

4.7.1

Informacijski sistem BAT (BATIS)

4.7.2

Spletna stran EIPPCB

4.8	Varnost osebnih podatkov

POGLAVJE 5: ZBIRANJE IN PREDLOŽITEV PODATKOV

5.1

Uvod

5.2	Splošna načela za zbiranje in predložitev podatkov za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

5.2.1

Vrsta podatkov

5.2.2

Oblika zapisa podatkov

5.2.3

Kakovost podatkov

5.3	Vprašanja glede zaupnosti

5.4	Podatki o okoljski učinkovitosti in operativni podatki, potrebni za poglavji referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ in „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“

5.4.1

Splošne informacije o podatkih o okoljski učinkovitosti in operativnih podatkih

5.4.2

Poraba

5.4.2.1

Splošne informacije o porabi

5.4.2.2

Poraba surovin in pomožnih materialov/surovin

5.4.2.3

Raba vode

5.4.2.4

Raba energije

5.4.3

Emisije v vodo

5.4.4

Emisije v zrak

5.4.5

Ostanki/odpadki

5.4.6

Druge informacije

5.4.7

Referenčne informacije, ki morajo biti priložene podatkom o emisijah

5.4.7.1

Splošno

5.4.7.2

Spremljanje

5.4.7.3

Povprečja, obsegi in porazdelitve vrednosti emisij

5.5	Posebna vprašanja na področju posamezne tehnične delovne skupine

POGLAVJE 6: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PRIPRAVE IN PREGLEDA REFERENČNIH DOKUMENTOV BAT

DODATEK 1: SISTEM ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI PODATKOV

DODATEK 2: OBIČAJNI POTEK DELA ZA PRIPRAVO IN PREGLED REFERENČNIH DOKUMENTOV BAT

POGLAVJE 1

Postopek za pripravo in pregled referenčnega dokumenta za najboljše razpoložljive tehnologije (referenčni dokument BAT)

1.1 Ozadje

1.1.1 Opis referenčnega dokumenta BAT in njegovega cilja

V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami, zadevnimi panogami, nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisijo, da se pripravijo, pregledajo in po potrebi posodobijo referenčni dokumenti BAT.

Poleg tega člen 13(2) Direktive 2010/75/EU določa, da se pri izmenjavi informacij obravnava zlasti naslednje:

(a)	delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, in s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov;

(b)	uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj;

(c)	najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b).

Referenčni dokument za najboljše razpoložljive tehnologije (referenčni dokument BAT), ki je rezultat izmenjave informacij, je opredeljen v členu 3(11) Direktive 2010/75/EU. Pripravljen je za določene dejavnosti in opisuje predvsem uporabljene tehnologije, sedanje vrednosti emisij in porabe, tehnologije, ki se uporabljajo za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij, ter tudi zaključke o BAT in vse nastajajoče tehnologije, pri čemer se posebej upoštevajo merila iz Priloge III k Direktivi 2010/75/EU. Zato je referenčni dokument BAT glede na opredelitev opisni dokument, ki ne določa uporabe kakršne koli tehnologije ali posebne tehnologije niti ne razlaga Direktive 2010/75/EU.

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) so v členu 3(10) Direktive 2010/75/EU opredeljene kot najbolj učinkovita in napredna stopnja v razvoju dejavnosti in njihovega načina obratovanja, ki kaže praktično primernost posameznih tehnologij kot podlage za določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto.

(a)	„Tehnologije“ vključujejo tako uporabljene tehnologije kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;

(b)

„razpoložljive tehnologije“ pomenijo tehnologije na takšni ravni, ki omogoča uporabo v ustrezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologije uporabljajo ali razvijajo znotraj zadevne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna;

(c)	„najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote.

V členu 3(12) Direktive 2010/75/EU so „zaključki o BAT“ opredeljeni kot deli referenčnega dokumenta BAT, ki vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. Zaključki o BAT se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75(2) Direktive 2010/75/EU. Zaključki o BAT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate, ki so zajeti v Direktivi 2010/75/EU.

Glavni cilj referenčnega dokumenta BAT je določiti najboljše razpoložljive tehnologije in omejiti neravnovesja v Uniji glede ravni emisij iz industrijskih dejavnosti. Referenčni dokumenti BAT morajo pristojnim organom držav članic, industrijskim upravljavcem, Komisiji in širši javnosti zagotoviti informacije o najboljših razpoložljivih tehnologijah in nastajajočih tehnologijah za dejavnosti, ki so zajete v Direktivi 2010/75/EU. Postopek določanja najboljših razpoložljivih tehnologij in nastajajočih tehnologij mora biti pregleden in objektiven ter temeljiti na ustreznih tehničnih in ekonomskih informacijah. Referenčni dokument BAT mora prispevati tudi k izboljšanju okoljske učinkovitosti v Uniji.

Referenčni dokument BAT mora vsebovati le ustrezne informacije, ki so potrebne za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij in z njimi povezanih ravni okoljske uspešnosti iz poglavja (1) 3 ter nastajajočih tehnologij v okviru izvajanja Direktive 2010/75/EU, da bo izpolnil svoj glavni cilj in bo uporabnikom prijazen. Referenčni dokument BAT ni učbenik o tehnologijah za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja. O tej temi je na voljo obsežna literatura, na katero se lahko referenčni dokument BAT po potrebi sklicuje. Vendar je ključno, da so v referenčnem dokumentu BAT navedene informacije o glavnih tehnologijah, ki jih je tehnična delovna skupina (glej oddelek (2) 4.4) uporabila za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij, in o razlogih za zaključke o BAT, ki jih je sprejela tehnična delovna skupina.

1.1.2 „Horizontalni“ in „vertikalni“ referenčni dokumenti BAT

Referenčni dokumenti BAT lahko obravnavajo le vprašanja v zvezi s posameznimi industrijskimi dejavnostmi („vertikalni“ referenčni dokumenti BAT) ali medsektorska vprašanja („horizontalni“ referenčni dokumenti BAT (3)).

„Horizontalni“ in „vertikalni“ referenčni dokumenti BAT se morajo medsebojno dopolnjevati za namene določanja pogojev v dovoljenju za obrate, ki so zajeti v Direktivi 2010/75/EU. „Vertikalni“ referenčni dokumenti BAT lahko vsebujejo informacije o tehnologijah, na podlagi katerih lahko tehnične delovne skupine določijo najboljše razpoložljive tehnologije za druge sektorje. „Horizontalni“ referenčni dokumenti BAT vsebujejo splošne informacije, ki jih je mogoče uporabiti za različne dejavnosti s področja uporabe Direktive 2010/75/EU. V „horizontalne“ referenčne dokumente BAT je treba vključiti informacije, ki dopolnjujejo informacije iz „vertikalnih“ referenčnih dokumentov BAT v zvezi z medsektorskimi vprašanji. To ne sme povzročiti nasprotujočih si zaključkov med „vertikalnimi“ in „horizontalnimi“ referenčnimi dokumenti BAT. Zaradi lažje uporabe „vertikalnih“ in „horizontalnih“ referenčnih dokumentov BAT mora referenčni dokument BAT vsebovati ustrezna sklicevanja na druge zadevne „vertikalne“ in „horizontalne“ referenčne dokumente BAT.

1.2 Postopek za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

Komisija organizira in usklajuje izmenjavo informacij prek Evropskega urada za celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja (EIPPCB) (v okviru Skupnega raziskovalnega središča) in GD za okolje. Zainteresirane strani, ki sodelujejo pri izmenjavi informacij v skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU (države članice, zadevne panoge, okoljske nevladne organizacije in Komisija), nadzirajo postopek prek foruma, ki se ustanovi v skladu s členom 13(3) Direktive 2010/75/EU. Zainteresirane strani sodelujejo pri pripravi in pregledu referenčnih dokumentov BAT v okviru tehničnih delovnih skupin. Več informacij o vlogi zainteresiranih strani ter delovanju foruma in tehničnih delovnih skupin je na voljo v poglavju 4.

Odločitev o pripravi referenčnega dokumenta BAT ali o začetku pregleda referenčnega dokumenta BAT sprejme Komisija. V skladu s členom 13(3)(b) upošteva mnenje foruma o delovnem programu za izmenjavo informacij.

1.2.1 Splošni postopek za pripravo novega referenčnega dokumenta BAT

Ker so v Prilogo I k Direktivi 2010/75/EU vključene nekatere dejavnosti, ki niso bile zajete v Prilogi I k Direktivi 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), je treba pripraviti nove referenčne dokumente BAT.

Potek dela za pripravo novega referenčnega dokumenta BAT je podoben poteku dela za pregled referenčnega dokumenta BAT, ki je opisan v oddelku 1.2.4. Glavne razlike so, da za novo pripravljene referenčne dokumente BAT morda ni treba predložiti „želja“ (glej oddelek 4.6), da je treba zbrati več informacij in da je treba pred zaključnim zasedanjem tehnične delovne skupine na splošno predložiti dva uradna osnutka referenčnega dokumenta BAT.

1.2.2 Splošni postopek za pregled referenčnega dokumenta BAT

Pregled referenčnih dokumentov BAT je zaradi dinamičnosti najboljših razpoložljivih tehnologij stalen proces. Oblikujejo se lahko na primer novi ukrepi in tehnologije, znanost in tehnologije se stalno razvijajo, pri čemer se novi ali nastajajoči postopki uspešno uvajajo v industrijo. Da se lahko te spremembe in posledice, ki jih imajo za najboljše razpoložljive tehnologije, v referenčnih dokumentih BAT ustrezno upoštevajo, je treba referenčne dokumente BAT redno pregledovati in po potrebi ustrezno posodobiti. To je posebej obravnavano v uvodni izjavi 13 Direktive 2010/75/EU, v kateri je navedeno, da bi si Komisija morala prizadevati za posodobitev referenčnih dokumentov BAT najpozneje v osmih letih po objavi predhodne različice.

Pri odločitvi glede pregleda referenčnega dokumenta BAT je treba upoštevati informacije iz poglavja referenčnega dokumenta BAT „Nastajajoče tehnologije“ in oddelka referenčnega dokumenta BAT „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ (glej oddelek 2.2) ter druge dejavnike, kot so navedba o morebitnem obstoju novih tehnologij, potreba po razširitvi področja uporabe referenčnega dokumenta BAT in potreba po vključitvi proizvodov/snovi ali postopkov, ki še niso bili zajeti.

1.2.3 Cilj pregleda referenčnega dokumenta BAT

Cilj pregleda referenčnega dokumenta BAT je opredelitev razvoja najboljših razpoložljivih tehnologij. To se doseže zlasti s pregledom delov referenčnega dokumenta BAT, v katerih so določeni zaključki o BAT, in z revizijo ali posodobitvijo zaključkov, za katere so na voljo nove informacije, ki to omogočajo.

Zato se referenčni dokument BAT pri pregledu ne oblikuje popolnoma na novo ali spremeni v celoti. Vendar je mogoče, da je v nekaterih primerih pri prvih pregledih referenčnih dokumentov BAT morda potrebnih več sprememb kot pri naknadnih pregledih.

Najpomembnejša nova informacija, ki jo je treba opredeliti, zbrati in predložiti v okviru izmenjave informacij za pregled referenčnega dokumenta BAT, je nedvomno informacija, zaradi katere bo morda treba popraviti ali posodobiti zaključke o BAT. Zato je ključnega pomena, da se podatki zberejo na podlagi navodil, navedenih v poglavju 5.

Poleg tega mora pregled referenčnega dokumenta BAT vključevati:

1.	posodobitev in dopolnitev starih osnovnih informacij na podlagi novejših podatkov;

2.	odstranitev neveljavnih in zastarelih informacij;

3.	popravke napak in odpravo neskladij z drugimi referenčnimi dokumenti BAT.

Poudarek pregleda referenčnega dokumenta BAT bo na poglavjih referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“; „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“; „Nastajajoče tehnologije“ ter v manjši meri na poglavjih referenčnega dokumenta BAT „Uporabljeni postopki in tehnologije“ (v primeru pomembnih sprememb v tem poglavju) in „Sedanje vrednosti emisij in porabe“. Pregled drugih poglavij referenčnega dokumenta BAT je manj pomemben.

Na splošno je treba zagotoviti, da so vse preostale informacije v referenčnem dokumentu BAT čim bolj posodobljene, skladne, natančne in razumno dosegljive.

1.2.4 Običajni potek dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

Ključni mejniki običajnega poteka dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT (glej Dodatek 2) so uvodno zasedanje, eden ali dva uradna osnutka referenčnega dokumenta BAT in zaključno zasedanje tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.2.3). Glede na vrsto postopka (priprava ali pregled referenčnega dokumenta BAT) so možne naslednje različice poteka dela:

1.	za nov referenčni dokument BAT ali pregled referenčnega dokumenta BAT z obsežno razširitvijo področja uporabe je treba na splošno predložiti dva uradna osnutka; celotni postopek v teh primerih traja od 31 do 39 mesecev;

za prvi pregled referenčnega dokumenta BAT brez obsežne razširitve področja uporabe bosta morda potrebna dva uradna osnutka, čeprav praviloma zadostuje en uradni osnutek referenčnega dokumenta BAT, zato postopek običajno traja od 24 do 29 mesecev (v primeru enega uradnega osnutka ali od 29 do 39 mesecev v primeru dveh uradnih osnutkov);

3.	za naknadne preglede referenčnega dokumenta BAT brez obsežne razširitve področja uporabe zadostuje en uradni osnutek, pri čemer postopek traja od 24 do 29 mesecev.

Te različice poteka dela so referenčne točke za tehnične delovne skupine. EIPPCB jih lahko prilagodi po posvetovanju s tehnično delovno skupino o posebnostih posameznega referenčnega dokumenta BAT ter ob upoštevanju izkušenj s pripravo in pregledom drugih referenčnih dokumentov BAT. Glavni koraki za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT in njihovi časovni okviri so podrobneje opisani v tabeli 1.

Ti koraki so v skladu s ciljem iz uvodne izjave 13 Direktive 2010/75/EU, v kateri je navedeno, da je treba referenčne dokumente BAT posodobiti najpozneje v osmih letih po objavi predhodne različice.

Zgoraj navedeni časovni okviri so reprezentativni za značilen „vertikalni“ referenčni dokument BAT (glej oddelek 1.1.2).

Natančni koraki in časovni okvir dela za vsak referenčni dokument BAT bodo odvisni od številnih dejavnikov, kot so področje uporabe referenčnega dokumenta BAT (in morebitna razširitev področja uporabe v primeru pregledov referenčnega dokumenta BAT), število in zapletenost tem, ki jih je treba obravnavati, viri EIPPCB (glede na njegovo osrednjo vlogo v postopku izmenjave informacij) ter zlasti raven dejavnega in učinkovitega sodelovanja tehnične delovne skupine. Prilagodljivost, ki je na voljo za prilagoditev poteka dela posebnostim posameznega referenčnega dokumenta BAT, se uporablja brez poseganja v splošni cilj, da se delo konča v zgoraj navedenih časovnih okvirih.

Pričakuje se, da se v okviru pregleda referenčnega dokumenta BAT načeloma organizirata dve plenarni zasedanji tehnične delovne skupine (uvodno zasedanje in zaključno zasedanje (glej oddelek 4.6.2)). V nekaterih izjemnih primerih (npr. ob predložitvi veliko novih informacij ali kadar je opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij zlasti sporna) se lahko organizira dodatno plenarno zasedanje tehnične delovne skupine. Poleg teh plenarnih zasedanj tehnične delovne skupine se lahko za lažje izvajanje dela organizirajo srečanja podskupin (glej oddelek 4.4.3).

Prav tako se pričakuje, da se pred zaključnim plenarnim zasedanjem tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.2.3) načeloma objavi en uradni osnutek, razen v primeru novega referenčnega dokumenta BAT ali posebno zapletenega pregleda, npr. v primeru pregleda z obsežno razširitvijo področja uporabe, ko je potreben drugi uradni osnutek. Poleg tega enega ali dveh uradnih osnutkov se lahko zaradi lažjega izvajanja dela razdelijo delovni osnutki (glej oddelek 4.6.5).

Za čim učinkovitejšo uporabo virov vseh oseb, ki sodelujejo pri pripravi ali pregledu referenčnega dokumenta BAT, je treba določiti jasen skrajni rok za predložitev informacij, ki so bile obljubljene ali opredeljene v sklepih uvodnega zasedanja (glej oddelek 4.6.2.2). Informacije, predložene po tem roku, se po posvetovanju s tehnično delovno skupino sprejmejo le v izjemnih okoliščinah, pri čemer jih EIPPCB upošteva le, če bistveno prispevajo k oblikovanju ali posodobitvi zaključkov o BAT.

EIPPCB tehnični delovni skupini po potrebi predloži zahtevke za dodatne informacije (RAI), da zbere vse pomembne manjkajoče informacije, ki so pomembne zlasti za oblikovanje zaključkov o BAT v skladu z navodili iz poglavij 3 in 5 (glej oddelek 4.6.4).

Tabela 1

Glavni koraki za pripravo in pregled referenčnega dokumenta BAT

Št. koraka

Pregled referenčnega dokumenta BAT

Predvideno trajanje koraka

(meseci)

Skupni čas

(meseci)

Pripombe

Priprava na pregled

Po dokončanju referenčnega dokumenta BAT EIPPCB vodi informacijski sistem BAT za ta referenčni dokument BAT (glej oddelek 4.7.1), zlasti glede nadaljnjih ukrepov v zvezi s priporočili za prihodnje delo, navedenimi v referenčnem dokumentu BAT (glej oddelek 2.3.10), in glede prihodnjega pregleda referenčnega dokumenta BAT. Informacijski sistem BAT mora biti forum za izmenjavo mnenj in informacij v podporo naslednjemu postopku pregleda.

(Ponovno) aktiviranje tehnične delovne skupine in poziv za zbiranje želja

EIPPCB (ponovno) aktivira tehnično delovno skupino (poziv za potrditev članstva in kontaktnih podatkov). V primeru pregleda referenčnega dokumenta BAT EIPPCB pozove člane, naj predložijo želje v zvezi z informacijami, ki bi se preučile pri postopku pregleda, ali spremembami/popravki, ki bi se uvedli v obstoječe besedilo (glej oddelek 4.6.1).

Uvodno zasedanje

V primeru pregleda referenčnega dokumenta BAT EIPPCB oblikuje in pripravi združeni seznam želja ter po potrebi oblikuje standardne predloge za vsako vprašanje na seznamu želja, da lahko tehnična delovna skupina informacije zagotovi strukturirano, učinkovito in neposredno uporabno.

EIPPCB skliče zasedanje (glej oddelek 4.6.2.2) tehnične delovne skupine, da se pojasni postopek, razpravlja o seznamu želja (v primeru pregleda referenčnega dokumenta BAT), dogovori o obsegu pregleda ter zbiranju podatkov in njihovi obliki na podlagi navodil o zbiranju podatkov iz poglavja 5.

Tehnična delovna skupina se na podlagi splošnih navodil EIPPCB dogovori o postopku za obravnavanje vprašanj, kot so zaupni poslovni podatki, občutljive informacije v skladu s konkurenčnim pravom, navzkrižje interesov in druga zadevna vprašanja.

Nove informacije (rok)

Tehnična delovna skupina zbere in predloži informacije, obljubljene ali opredeljene v sklepih uvodnega zasedanja. Informacije, ki so na voljo, se takoj predložijo EIPPCB, da je mogoče osnutek začeti pripravljati čim prej po uvodnem zasedanju.

V tem obdobju EIPPCB lahko:

—	sodeluje pri obiskih na kraju samem, kar se sklene na uvodnem zasedanju ali po njem (glej oddelek 4.6.2.2),

—	preuči informacije,

—	začne pripravljati osnutek na podlagi predhodno predloženih razpoložljivih informacij.

Informacije, ki jih predložijo člani tehnične delovne skupine in zbere EIPPCB, se članom tehnične delovne skupine posredujejo v realnem času prek informacijskega sistema BAT v skladu z oddelkoma 4.7.1 in 5.3. Člani tehnične delovne skupine lahko predložijo pripombe na predložene informacije in si jih izmenjajo prek informacijskega sistema BAT.

Priprava prvega uradnega osnutka

4–6

15–17

EIPPCB pripravi prvi uradni osnutek referenčnega dokumenta BAT (ali revidiranih delov referenčnega dokumenta BAT v primeru pregleda referenčnega dokumenta BAT) za uradno posvetovanje tehnične delovne skupine (glej poglavje 2 ter oddelka 4.6.5.1 in 4.6.6).

Pričakuje se, da bo glede na informacije, predložene v posvetovalnem obdobju, mogoče določiti podlago, ki je potrebna za dosego visoke stopnje soglasja o poglavjih referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelek 2.3.6) ter „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7), pri čemer se poglavje referenčnega dokumenta BAT „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ (glej oddelek 2.3.8) vključi v prvi uradni osnutek pregleda referenčnega dokumenta BAT.

Pripombe tehnične delovne skupine

2–3

17–20

Pripombe tehnične delovne skupine glede osnutka je treba predložiti v dveh mesecih. Če posvetovanje poteka med poletnimi počitnicami ali med prazniki ob koncu leta, se lahko obdobje posvetovanja podaljša na največ tri mesece.

Priprava drugega uradnega osnutka

(neobvezno)

3–7

[20–27]

EIPPCB upošteva vse pripombe in predložene informacije. EIPPCB pripravi osnutek osnovnega dokumenta, ki vključuje oceno pomembnih prejetih pripomb, in pripravi drugi uradni osnutek, ki vsebuje vsaj posodobljeno različico poglavja referenčnega dokumenta BAT „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ ter najnovejšo različico poglavij referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelek 2.3.6) in „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7).

Pripombe tehnične delovne skupine

(neobvezno)

2–3

[22–30]

Drugi uradni osnutek se izda za uradno posvetovanje, pri čemer morajo biti pripombe tehnične delovne skupine prejete v dveh mesecih. Če posvetovanje poteka med poletnimi počitnicami ali med prazniki ob koncu leta, se lahko obdobje posvetovanja podaljša na največ tri mesece.

Zaključno zasedanje

3–5

20–25

[25–35]

EIPPCB analizira vse pripombe in se pripravi na zaključno zasedanje tehnične delovne skupine. EIPPCB pripravi osnutek osnovnega dokumenta, ki vključuje vsaj oceno pomembnih prejetih pripomb (glej oddelek 4.6.6), in zagotovi vsaj zadnjo različico poglavij referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelek 2.3.6), „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7) in „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ (glej oddelek 2.3.8).

Na tem zaključnem zasedanju tehnična delovna skupina doseže soglasje o končnem osnutku (glej oddelek 4.6.2.3).

Končni osnutek

24–29

[29–39]

Končni osnutek se tehnični delovni skupini da na voljo za krajši čas, da lahko predloži pripombe, pri čemer se mora tehnična delovna skupina osredotočiti na spremembe, ki so bile izvedene zaradi sklepov zaključnega zasedanja. EIPPCB zagotovi povratno informacijo tehnični delovni skupini, kako so bile te pripombe upoštevane.

Posodobljeni končni osnutek in ocena končnih prejetih pripomb se predložita forumu vsaj osem tednov pred zasedanjem foruma.

Predstavitev na zasedanju foruma

Posodobljeni končni osnutek se predloži forumu, ki mora predložiti svoje mnenje o dokumentu (glej oddelek 1.3).

Komisija objavi mnenje foruma.

Opomba: Čas, naveden v oglatih oklepajih, velja, kadar se predložita dva uradna osnutka.

Za povečanje učinkovitosti priprave dela EIPPCB obvesti forum (glej oddelek 4.3) o datumih/obdobjih predvidenega ponovnega aktiviranja ali ustanovitve tehnične delovne skupine, kolikor je razumno mogoče vnaprej. Na enak način EIPPCB seznani člane tehnične delovne skupine z naslednjimi koraki in možnimi roki.

1.3 Mnenje foruma, ustanovljenega v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU

Po končanem delu v okviru tehnične delovne skupine se posodobljeni končni osnutek referenčnega dokumenta BAT pošlje forumu, ustanovljenemu v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU (glej oddelek 4.3), ki mora predložiti svoje mnenje o dokumentu. Forum o dokumentu razpravlja na zasedanju. Člani foruma morajo vse pripombe k osnutku končne različice referenčnega dokumenta BAT predložiti v pisni obliki pred zasedanjem.

Forum lahko med drugim obravnava:

1.	vprašanja tehnične delovne skupine, za katera ločeno mnenje zadevnega člana tehnične delovne skupine ni natančno izraženo v končnem osnutku besedila;

2.	utemeljene predloge članov foruma za umik ali spremembo ločenega mnenja, ki ga je predložil njihov predstavnik v tehnični delovni skupini;

3.	pojasnitev besedila, ki je nejasno zaradi jezikovno nerodnega izrazja v angleški različici končnega osnutka;

4.	popravke besedila, ki natančneje izražajo sklepno ugotovitev, ki jo je sprejela tehnična delovna skupina;

5.	popravke tiskarskih napak v končnem osnutku;

6.	predloge, da se pomembna vprašanja, ki so že navedena v glavnem delu referenčnega dokumenta BAT, navedejo v oddelku „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ (glej oddelek 2.3.10).

Komisija v skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU objavi mnenje foruma o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT ter to mnenje upošteva pri postopkih za sprejetje odločitev glede zaključkov o BAT in v končnem objavljenem referenčnem dokumentu BAT.

1.4 Sprejetje zaključkov o BAT in objava referenčnega dokumenta BAT

Komisija predloži osnutek odločitve glede zaključkov o BAT (glej oddelek 2.3.8 in poglavje 3) odboru, ustanovljenemu s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU, ki predloži svoje mnenje v skladu s postopkom iz člena 75(2) Direktive 2010/75/EU (glej oddelek 4.2).

Po sprejetju odločitve glede zaključkov o BAT EIPPCB po potrebi spremeni referenčni dokument BAT v skladu s sprejeto odločitvijo glede zaključkov o BAT in takoj objavi končni referenčni dokument BAT v angleškem jeziku. Odločitve glede zaključkov o BAT se objavijo v Uradnem listu v uradnih jezikih Unije.

POGLAVJE 2

Vsebina in področje uporabe referenčnega dokumenta BAT

2.1 Uvod

Referenčni dokument BAT je tehnični dokument, v katerega so vključene dejanske tehnične in ekonomske informacije, ki kažejo rezultat izmenjave informacij iz člena 13 Direktive 2010/75/EU in vsebujejo potrebne elemente za določitev zaključkov o BAT za zadevne dejavnosti.

Vprašanj, ki jih opredeli tehnična delovna skupina in so zunaj področja uporabe referenčnega dokumenta BAT ali Direktive 2010/75/EU, ni dovoljeno vključiti v referenčni dokument BAT.

Podjetja (tj. obrati ali dobavitelji), blagovne znamke, sodelavci ali člani tehnične delovne skupine so lahko v referenčnem dokumentu BAT navedeni le, če je namen teh navedb bralcu pomagati pri iskanju dodatnih informacij o posameznem vprašanju in če takšne navedbe niso v nasprotju s konkurenčnim pravom.

2.2 Struktura referenčnega dokumenta BAT

V skladu z opredelitvijo referenčnega dokumenta BAT iz člena 3(11) Direktive 2010/75/EU referenčni dokument BAT opisuje predvsem uporabljene tehnologije, sedanje vrednosti emisij in porabe, tehnologije, ki se uporabljajo za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij, kot tudi zaključke o BAT in vse nastajajoče tehnologije.

Referenčni dokument BAT mora na splošno vsebovati dele, ki so navedeni v tabeli spodaj:

Predgovor

Področje uporabe

Poglavje: Splošne informacije o zadevnem sektorju

Poglavje: Uporabljeni postopki in tehnologije

Poglavje: Sedanje vrednosti emisij in porabe

Poglavje: Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij

Poglavje: Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)

Poglavje: Nastajajoče tehnologije

Zaključne opombe in priporočila za nadaljnje delo

Reference

Glosar izrazov in okrajšav

Priloge (odvisno od pomembnosti za sektor in razpoložljivih informacij)

Struktura vseh referenčnih dokumentov BAT mora biti v skladu s splošnimi načeli iz tega oddelka. Vendar je zaporedje navedenih poglavij le ponazoritveno, pri čemer je lahko vsak referenčni dokument BAT strukturiran drugače, in sicer tako, da je struktura primernejša vsebini referenčnega dokumenta BAT. „Horizontalni“ referenčni dokumenti BAT (glej oddelek 1.1.2) se lahko zelo razlikujejo od tega okvira, pri čemer nekatera poglavja morda niso pomembna. Vendar si mora tehnična delovna skupina tudi pri „horizontalnih“ referenčnih dokumentih BAT prizadevati za sprejetje zaključkov o BAT, če so pomembni in možni.

Če so v referenčnem dokumentu BAT zajeti različni podsektorji ali jasno ločene faze postopkov znotraj sektorja, je morda ustrezneje oblikovati ločena poglavja za vsakega od teh sektorjev ali za vsako od teh faz postopkov in za vsako poglavje uporabiti navedeno strukturo („Splošne informacije“ do „Nastajajoče tehnologije“).

2.3 Vsebina referenčnega dokumenta BAT

2.3.1 Splošne informacije o vsebini referenčnega dokumenta BAT

Cilj priprave in pregleda referenčnih dokumentov BAT je objaviti kratke in jedrnate dokumente s poudarkom na zaključkih o BAT in čim krajšimi opisi. Referenčni dokumenti BAT lahko vsebujejo sklicevanja na druge referenčne dokumente BAT (ali teme v teh dokumentih), da se čim bolj zmanjša podvajanje informacij.

2.3.2 Predgovor

V kratkem in jedrnatem standardnem oddelku referenčnega dokumenta BAT „Predgovor“ se opiše struktura dokumenta, na kratko se opozori na zakonodajni okvir (brez razlage Direktive 2010/75/EU) in opiše potek priprave dokumenta (npr. kako so bile informacije zbrane in ocenjene). Besedilo se prilagodi individualni strukturi vsakega referenčnega dokumenta BAT.

2.3.3 Področje uporabe

V na splošno kratkem in jedrnatem oddelku referenčnega dokumenta BAT „Področje uporabe“ se čim natančneje opišejo dejavnosti, ki jih zajema dokument.

To vključuje vsaj sklicevanje na ustrezne opise dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU. Po potrebi se vključi več podrobnosti o proizvodnih procesih in podpostopkih, ki jih zajema dokument.

V tem oddelku se navedejo tudi dejavnosti/postopki, ki so namenoma izključeni iz področja uporabe referenčnega dokumenta BAT, ter razlogi za takšno izključitev. Navedejo se tudi glavne „neposredno povezane“ dejavnosti, ki jih zajema dokument, tudi če to niso dejavnosti iz Priloge I.

Pomembnost drugih referenčnih dokumentov BAT se po potrebi navede s sklicevanjem na ustrezne referenčne dokumente BAT (ali teme v teh dokumentih).

Jasno je treba opredeliti primere, v katerih je področje uporabe referenčnega dokumenta BAT širše ali ožje od področja uporabe ustrezne dejavnosti/ustreznih dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU. Opredelitev področja uporabe referenčnega dokumenta BAT ne predstavlja pravne razlage opisov dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU.

Pri „horizontalnih“ referenčnih dokumentih BAT se obravnavana vprašanja in njihova ustreznost opišejo glede na dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU.

2.3.4 Splošne informacije o zadevnem sektorju

V kratkem uvodnem poglavju referenčnega dokumenta BAT „Splošne informacije o zadevnem sektorju“ se navedejo najnovejše splošne informacije o industrijskem sektorju, ki je obravnavan v referenčnem dokumentu BAT, v smislu števila in velikosti obratov, geografske porazdelitve, proizvodne zmogljivosti in gospodarskih učinkov. Vključuje navedbo ključnih okoljskih vprašanj v zvezi s sektorjem, kadar je to mogoče, vključno s podatki o skupnih emisijah in porabi (s poudarkom na ključnih okoljskih vprašanjih) kot osnovnimi informacijami.

Osrednji poudarek pri pripravi in pregledu referenčnega dokumenta BAT ne sme biti na tem uvodnem poglavju.

2.3.5 Uporabljeni postopki in tehnologije

V poglavju referenčnega dokumenta BAT „Uporabljeni postopki in tehnologije“ se na kratko opišejo proizvodni procesi, ki se trenutno uporabljajo v enem ali več industrijskih sektorjih, zajetih v referenčnem dokumentu BAT, in navedejo tehnologije, ki se uporabljajo za preprečevanje in zmanjšanje emisij.

Zajamejo se dejavnosti, ki so opisane v Prilogi I k Direktivi, in „neposredno povezane dejavnosti“, pri čemer se opozori na pomembnost drugih referenčnih dokumentov BAT v zvezi z nekaterimi vidiki nekaterih „povezanih dejavnosti“. Vključijo se opisi variant postopkov, razvojnih trendov in nadomestnih postopkov, če so pomembni za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij. Za skrajšanje opisa se vključijo diagrami ali shematski prikazi.

V tem poglavju bodo prikazani zaporedni koraki v značilni proizvodni enoti. Vključijo se nekatera ali vsa naslednja vprašanja (po potrebi se prilagodijo glede na posebnosti proizvodnih enot ali kmetij), ker so lahko pomembna pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij:

—	surovine (vključno s sekundarnimi/recikliranimi surovinami) in uporabljen potrošni material, vključno z vodo in energijo,

—	uporabljene pomožne snovi/pomožni materiali,

—	priprava surovin (vključno s skladiščenjem in ravnanjem),

—	predelava materiala,

—	proizvodnja izdelkov,

—	končna obdelava izdelkov,

—	tehnologije, uporabljene za preprečevanje ali zmanjšanje emisij,

—	skladiščenje in ravnanje z vmesnim in končnim izdelkom,

—	ravnanje s stranskimi proizvodi in ostanki/odpadki ter njihov vpliv.

Opišejo se dejanske ali možne povezave med različnimi dejavnostmi/fazami postopkov, zlasti kadar lahko vplivajo na splošno okoljsko učinkovitost (na primer kadar se stranski proizvodi ali ostanki/odpadki posamezne dejavnosti lahko uporabijo kot surovina za drugo dejavnost).

2.3.6 Sedanje vrednosti emisij in porabe

V poglavju referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ se navedejo sedanje vrednosti emisij in porabe za celoten postopek (ali postopke) in njegove (njihove) podpostopke, vključno z opredelitvijo uporabljenih tehnologij. V ta namen se lahko uporabijo informacije, navedene v podatkovnih nizih iz oddelka 5.2. Za pojasnitev relativne okoljske učinkovitosti primerljivih dejavnosti je treba zagotoviti informacije o ravneh proizvodnje, da se lahko določijo vrednosti emisij/porabe na proizvodno enoto.

Vključene bodo informacije o trenutno ugotovljeni porabi energije, vode in surovin. Vključeni bodo podatki o emisijah ključnih onesnaževal v zrak in vodo ter nastajanju ostankov/odpadkov pri dejavnostih, po potrebi vključno z navedbo emisij hrupa in vonja. Če so informacije na voljo, se navedejo vloženi viri in rezultati podpostopkov ter s tem izpostavijo podpostopki, ki so okoljsko pomembnejši, ter obravnavajo možnosti za recikliranje in ponovno uporabo materialov v okviru celotnega postopka ali zunaj njega. Informacije in podatki v tem poglavju so podlaga za oceno ključnih učinkov na različne prvine okolja in medsebojnih odvisnosti.

Podatki o emisijah in porabi, predstavljeni v tem poglavju referenčnega dokumenta BAT, se v čim večji možni meri opredelijo s podrobnostmi o pogojih obratovanja (npr. odstotek polne zmogljivosti, vključitev ali izključitev obratovalnih pogojev, ki niso običajni pogoji, referenčni pogoji), metodah vzorčenja in analize. V ta namen se lahko uporabijo statistične predstavitve (npr. prikaz povprečja, maksimalnih vrednosti, minimalnih vrednosti, obsegov).

2.3.7 Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij

2.3.7.1 Splošne informacije o tehnologijah, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij

Poglavje referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ je ključnega pomena pri oblikovanju zaključkov o BAT. Zagotovilo bo katalog tehnologij in z njimi povezano spremljanje, ki se uporablja za:

—	preprečevanje emisij v zrak, vodo (vključno s podzemno vodo) in zemljo ali, kadar to ni izvedljivo, za zmanjšanje emisij,

—	preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadkov.

Tehnologije, opisane v tem poglavju referenčnega dokumenta BAT, se štejejo za najpomembnejše pri opredelitvi najboljše razpoložljive tehnologije za zadevne dejavnosti. Vključujejo uporabljeno tehnologijo ter tudi način zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov.

Opisane tehnologije zajemajo tehnologije, s katerimi se zmanjšuje uporaba surovin, vode in energije, pa tudi ukrepe za preprečevanje ali omejitev okoljskih posledic nesreč in nezgod ter ukrepe za sanacijo lokacije. Zajemajo tudi ukrepe, sprejete za preprečevanje ali zmanjšanje onesnaževanja pri pogojih obratovanja, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja).

Zastarele tehnologije ne bodo predstavljene.

Ker referenčni dokumenti BAT niso mišljeni kot učbenik o tehnologijah za preprečevanje in nadzor onesnaževanja, so tehnologije v tem poglavju opisane kratko in jedrnato.

Če je tehnologija že ustrezno opisana v drugem referenčnem dokumentu BAT, je mogoče sklicevanje na zadevni referenčni dokument BAT. Kadar obstajajo različice, značilne za posamezni sektor, so te navedene pod naslovom „Tehnični opis“ v referenčnem dokumentu BAT, ki se posodablja. Ta referenčni dokument BAT vključuje tudi informacije, značilne za določeni sektor, pod naslovi „Okoljska učinkovitost in operativni podatki“, „Ustreznost“ in „Vzorčne naprave“.

Ta skupina možnih tehnologij zajema preprečevanje onesnaževanja in tudi nadzorne ukrepe, pri čemer se priznava, da je preprečevanje emisij, kadar je to izvedljivo, bolj zaželeno kot zmanjšanje emisij. Obravnavane so dobre prakse upravljanja ter upoštevani (preventivni) sistemi vzdrževanja, metode nadzora postopkov in nepredvideni izdatki. Tehnologije, ki se pojavljajo v praksi znotraj sektorja in so vzpostavljene v drugih sektorjih, se vključijo po potrebi.

Cilj tega poglavja referenčnega dokumenta BAT je vključiti čim več informacij, ki so potrebne za oceno, ali lahko tehnologija, sama ali skupaj z drugimi, velja za najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zadevni sektor, ter za oceno njene ustreznosti znotraj sektorja. V tem poglavju se vsaka tehnologija obravnava brez poseganja v njeno izpolnjevanje meril za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (glej člen 3(10) in Prilogo III k Direktivi 2010/75/EU).

Opredeli se, ali so predstavljene tehnologije ustrezne za obstoječe naprave, le za nove naprave ali za oboje. Cilj predstavljenega obsega tehnologij je vključiti tako cenovno ugodne kot drage tehnologije.

2.3.7.2 Razpoložljive informacije o vsaki tehnologiji

Zaželeno je, da informacije o vsaki tehnologiji vključujejo vse elemente, ki so navedeni v spodnji tabeli.

Opis

Tehnični opis

Dosežene okoljske koristi

Okoljska učinkovitost in operativni podatki

Učinki na različne prvine okolja

Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo

Gospodarski učinki

Gonilna sila za izvajanje

Vzorčne naprave

Referenčna literatura

Splošna načela za zbiranje podatkov, vključno z navedenimi informacijami, so določena v poglavju 5.

2.3.7.2.1 Opis

Vključi se kratek opis tehnologije, da se uporabi v zaključkih o BAT (glej oddelek 3.2).

2.3.7.2.2 Tehnični opis

Vključi se podrobnejši, vendar kratek in jedrnat tehnični opis z ustrezno uporabo kemijskih ali drugih enačb, slik, diagramov in shematskih prikazov.

2.3.7.2.3 Dosežene okoljske koristi

Poroča se o glavnih možnih okoljskih koristih, ki se lahko dosežejo z izvajanjem tehnologije (vključno z manjšo porabo energije; manjšimi emisijami v vodo, zrak in tla; prihranki surovin in tudi večjim izkoristkom proizvodnje, manjšim obsegom odpadkov itd.).

2.3.7.2.4 Okoljska učinkovitost in operativni podatki

Navedejo se dejanski podatki o učinkovitosti za posamezne naprave (5) (vključno z ravnmi emisij (6), ravnmi porabe, in sicer surovin, vode in energije, ter količinami ustvarjenih ostankov/odpadkov) iz visoko učinkovitih naprav (ob upoštevanju okolja kot celote), ki uporabljajo tehnologijo, skupaj z ustreznimi vsebinskimi informacijami, kot so opredeljene v oddelku 5.4.

Vključijo se vse druge koristne informacije o naslednjih elementih:

—	način zasnove, upravljanja, vzdrževanja, nadzorovanja in razgradnje tehnologije (glej tudi oddelek 5.4),

—	vprašanja glede spremljanja emisij v zvezi z uporabo tehnologije (glej tudi oddelek 5.4.7),

—	občutljivost in trajnost tehnologije,

—	vprašanja glede preprečevanja okoljskih nesreč.

Poudarijo se povezave med vloženimi viri (npr. vrsta in količina surovin in goriva, energija, voda) ter rezultati (emisije, ostanki/odpadki, proizvodi), zlasti kadar so te pomembne za izboljšanje razumevanja različnih vplivov na okolje in njihovega medsebojnega vpliva, na primer kadar je bil sprejet kompromis med različnimi rezultati, tako da nekaterih ravni okoljske učinkovitosti ni mogoče doseči hkrati.

Podatki o emisijah in porabi so v čim večji možni meri določeni s podrobnostmi o ustreznih obratovalnih pogojih (npr. delež polne zmogljivosti, sestava goriva, neupoštevanje tehnologije (za zmanjševanje emisij), vključitev ali izključitev pogojev obratovanja, ki niso običajni, referenčni pogoji), metodami vzorčenja in analitskimi metodami ter statističnimi predstavitvami (npr. kratkoročna in dolgoročna povprečja, maksimalne vrednosti, obsegi in porazdelitve, glej zlasti oddelek 5.4.7).

Vključijo se informacije o pogojih/okoliščinah, ki ovirajo uporabo tehnologije (za zmanjševanje emisij) v polni zmogljivosti in/ali ki zahtevajo, da se v celoti ali delno ne upošteva tehnologija (za zmanjševanje emisij), ter izvedeni ukrepi za obnovitev polne zmogljivosti (zmanjševanja emisij).

Informacije v tem delu referenčnega dokumenta BAT so ključne za določanje ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšo razpoložljivo tehnologijo (glej oddelek 3.3).

2.3.7.2.5 Učinki na različne prvine okolja

Navedejo se ustrezni negativni vplivi na okolje zaradi izvajanja tehnologije, kar omogoča primerjavo tehnologij, da se ocenijo vplivi na okolje kot celoto. To lahko vključuje vprašanja, kot so:

—	poraba in vrsta surovin ter vode,

—	poraba energije in prispevanje k podnebnim spremembam,

—	možnost tanjšanja stratosferske ozonske plasti,

—	možnost nastajanja ozona zaradi fotokemičnih reakcij,

—	zakisljevanje zaradi emisij v zrak,

—	delci v zunanjem zraku (vključno z mikrodelci in kovinami),

—	evtrofikacija zemlje in voda zaradi emisij v zrak ali vodo,

—	možnost izčrpanja kisika v vodi,

—	sestavine, ki so obstojne/strupene/se kopičijo v organizmih (vključno s kovinami),

—	nastajanje ostankov/odpadkov,

—	omejitev možnosti za ponovno uporabo ali recikliranje ostankov/odpadkov,

—	ustvarjanje hrupa in/ali vonja,

—	večje tveganje za nesreče.

Referenčni dokument o gospodarskih učinkih in učinkih na različne prvine okolja (ECM) je dokument, ki ga je treba upoštevati, kadar obstajajo pomembni učinki na različne prvine okolja.

2.3.7.2.6 Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo

Če se lahko tehnologija uporablja v celotnem industrijskem sektorju, ki ga zajema referenčni dokument BAT (glej oddelek 2.3.3), se to navede. V nasprotnem primeru so navedene glavne splošne tehnične omejitve za uporabo tehnologije v sektorju.

Glavne omejitve, značilne za določeni sektor, ki naj bi se navedle, so:

—	navedba vrste naprav ali postopkov v sektorju, pri katerih tehnologije ni mogoče uporabiti,

—

omejitve pri izvajanju v nekaterih splošnih primerih, ki upoštevajo na primer naslednje:

—	ali omejitev zadeva novo ali obstoječo napravo ob upoštevanju faktorjev, ki so vključeni v posodabljanje (npr. razpoložljivost prostora), in medsebojnih vplivov z že nameščenimi tehnologijami,

—	velikost naprave, zmogljivost (velika ali mala) ali faktor obremenitve,

—	količina, vrsta ali kakovost izdelanega proizvoda,

—	vrsta uporabljenega goriva ali surovine,

—	dobro počutje živali,

—	podnebne razmere.

Te omejitve je treba navesti skupaj z razlogi zanje.

Te omejitve niso mišljene kot seznam mogočih lokalnih razmer, ki bi lahko vplivale na ustreznost tehnologije za posamezno napravo.

2.3.7.2.7 Gospodarski učinki

Vključijo se informacije o stroških tehnologij (kapital/naložba, obratovanje in vzdrževanje, vključno s podrobnostmi o tem, kako so ti stroški izračunani/ocenjeni) ter morebitnih prihrankih zaradi njihove uporabe (npr. manjša poraba surovin ali energije, stroški za odpadke, krajši čas poplačila v primerjavi z drugimi tehnologijami), prihodkih ali drugih koristih, vključno s podrobnostmi o tem, kako so ti izračunani/ocenjeni.

Zaželeno je, da se podatki o stroških navedejo v eurih (EUR). Če se znesek pretvori iz druge valute, se navedejo podatki v izvirni valuti ter leto, ko so bili podatki zbrani. To je pomembno, ker se tečaj zamenjave spreminja. Pri ceni/strošku opreme ali storitve se navede leto nakupa.

Zaželeno je, da se podatki o stroških navedejo kot mejni stroški, da se lahko oceni sprememba skupnih stroškov.

Informacije o trgu za sektor se navedejo, kadar so na voljo, zaradi umestitve stroškov tehnologij v kontekst.

Vključiti je treba informacije, ki zadevajo nove in obstoječe naprave. Kadar je mogoče, je treba s tem omogočiti oceno gospodarske upravičenosti tehnologije za zadevni sektor ter mogočih gospodarskih omejitev za njeno ustreznost.

Kadar je to ustrezno, je treba sporočiti informacije o stroškovni učinkovitosti tehnologije (npr. v eurih na zmanjšano maso onesnaževala), da se omogoči ocena gospodarske upravičenosti v skladu s členom 3(10)(b) Direktive 2010/75/EU.

Glede gospodarskih učinkov in stroškov spremljanja je treba upoštevati referenčni dokument o gospodarskih učinkih in učinkih na različne prvine okolja (ECM) ter referenčni dokument o splošnih načelih spremljanja (MON).

Morebitna vprašanja glede zaupnosti je treba obravnavati v skladu z oddelkom 5.3.

2.3.7.2.8 Gonilna sila za izvajanje

Kadar je ustrezno, se vključijo posebne lokalne razmere, zahteve (npr. zakonodaja, varnostni ukrepi) ali neokoljski vzroki (npr. večji donos, boljša kakovost proizvodov, gospodarske spodbude – npr. subvencije, davčne olajšave), ki so vodili ali spodbudili dosedanje izvajanje tehnologije.

Ta del referenčnega dokumenta BAT mora biti zelo kratek, v njem pa je treba uporabiti sezname z zaporednimi točkami.

Primeri informacij, ki jih je treba predložiti v tem okviru, vključujejo:

—	informacije o vrsti/kakovosti prejete vode (npr. temperatura, slanost),

—	informacije o standardih kakovosti okolja,

—	informacije o povečanju proizvodnje ali produktivnosti.

2.3.7.2.9 Vzorčne naprave

Navedejo se sklici na naprave, pri katerih se je tehnologija izvajala in kjer so se zbrale informacije, ki so se uporabile pri pripravi oddelka o navedeni tehnologiji iz referenčnega dokumenta BAT, vključno z navedbo stopnje, na kateri se uporablja tehnologija v Uniji ali svetu.

Navajanje imen naprav v tem oddelku referenčnega dokumenta BAT velja za zelo uporabno in na splošno ne sme predstavljati težav v zvezi z vprašanji glede zaupnosti (glej oddelek 5.3).

2.3.7.2.10 Referenčna literatura

Vključi se literatura ali drug referenčni material (npr. knjige, poročila, študije), ki se je uporabljal pri pisanju oddelka in vključuje podrobnejše informacije o tehnologiji. Če ima referenčni material veliko število strani, se sklici navajajo za ustrezne strani ali oddelke.

Referenčna literatura je na voljo prek informacijskega sistema BAT, kadar je to mogoče.

2.3.8 Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)

V poglavju referenčnega dokumenta BAT „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ se navedejo zaključki o tem, katere so najboljše razpoložljive tehnologije za sektor na podlagi izmenjave informacij, kot je izraženo v prejšnjih poglavjih in ob upoštevanju opredelitve „najboljših razpoložljivih tehnologij“ iz člena 3(10) skupaj z merili iz Priloge III k Direktivi 2010/75/EU. V postopku vzpostavitve teh zaključkov o BAT se glede na industrijski sektor upoštevajo skupna merila okoljske učinkovitosti tehnologij, vključno s posledicami in stroški različnih prvin okolja.

Osnutek tega poglavja se pripravi tako, da niso potrebne večje spremembe za njegovo vključitev v dokument, ki ga je mogoče sprejeti v skladu s členom 13(5) Direktive 2010/75/EU, in uporabljati kot dokument „zaključki o BAT“, kot je določen v členu 3(12) Direktive 2010/75/EU.

Opozoriti je treba, da lahko dokaze (tj. trdne tehnične in ekonomske informacije) v podporo tehnologiji kot najboljši razpoložljivi tehnologiji predloži eden ali več obratov, ki tehnologijo uporabljajo drugje na svetu. Če informacije o tehnologiji prihajajo iz enega samega obrata in/ali izključno iz obratov v tretjih regijah, celovito oceno uporabnosti znotraj sektorja izvede tehnična delovna skupina.

Več informacij o zaključkih o BAT in elementih, ki jih morajo vsebovati v skladu s členom 3(12) Direktive 2010/75/EU, je navedenih v poglavju 3.

2.3.9 Nastajajoče tehnologije

„Nastajajoča tehnologija“ je v členu 3(14) Direktive 2010/75/EU opredeljena kot nova tehnologija za industrijsko dejavnost, ki bi pod pogojem, da bi bila tržno razvita, lahko zagotovila večjo stopnjo varstva okolja ali vsaj enako stopnjo varstva okolja in večje prihranke pri stroških kot obstoječe najboljše razpoložljive tehnologije.

V poglavju referenčnega dokumenta BAT „Nastajajoče tehnologije“ se opredelijo takšne nastajajoče tehnologije. Vključiti je treba le tehnologije, katerih razvoj je v dovolj napredni fazi, da obstaja precejšnja možnost, da bi lahko v (bližnji) prihodnosti postale najboljše razpoložljive tehnologije.

Informacije za vsako nastajajočo tehnologijo vključujejo vsaj njen opis, mogočo učinkovitost v primerjavi z obstoječimi najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, predhodno oceno stroškov in koristi ter navedbo časovnega obdobja, v katerem bi lahko bila tehnologija na voljo na tržišču.

To poglavje lahko vključuje tudi tehnologije za obravnavanje okoljskih vprašanj, ki so v zadevnem sektorju postala zanimiva šele nedavno.

Tehnologije, ki se že uporabljajo na industrijski ravni, se predstavijo v poglavju referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7) in ne v poglavju „Nastajajoče tehnologije“.

2.3.10 Zaključne opombe in priporočila za nadaljnje delo

V kratkem oddelku referenčnega dokumenta BAT „Zaključne opombe in priporočila za nadaljnje delo“ se določijo začetni datum in trajanje postopka, v katerem se je pripravil ali pregledal referenčni dokument BAT, ter ključni mejniki (npr. zasedanja tehnične delovne skupine, izdani uradni osnutki dokumentov).

Navedejo se institucije in organizacije, ki so imajo svoje predstavnike v tehnični delovni skupini in so dejavno prispevale k izmenjavi informacij, ter ključni viri informacij, na katerih temelji referenčni dokument BAT, pri čemer bodo poudarjena zlasti vsa pomembna poročila ali predlogi, ki so prispevali k zaupanju v rezultate.

Stopnja soglasja, doseženega pri izmenjavi informacij, se pokaže s poročanjem o veljavnih (7) ločenih mnenjih članov tehnične delovne skupine ter stopnji podpore teh mnenj s strani članov tehnične delovne skupine.

V tem oddelku sta zagotovljena sklicevanje na mnenje foruma o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT in navedba vseh vprašanj, ki jih je bilo treba obravnavati med postopkom sprejetja zaključkov o BAT.

Opredelijo se vsa odprta vprašanja ali vrzeli v znanju. Vključijo se priporočila za nadaljnje raziskave ali zbiranje informacij za naslednji pregled dokumenta.

2.3.11 Reference

V oddelku referenčnega dokumenta BAT „Reference“ se navedejo viri informacij, ki jih je EIPPCB uporabil pri pripravi osnutka dokumenta, ter zlasti dokumenti, ki so jih zagotovili člani tehnične delovne skupine za izmenjavo informacij. Ti dokumenti so članom tehnične delovne skupine na voljo tudi prek informacijskega sistema BAT (glej oddelek 4.7.1), razen če vsebujejo zaupne podatke (glej oddelek 5.3) ali jih ni dovoljeno posredovati naprej zaradi avtorskih pravic.

2.3.12 Glosar izrazov in okrajšav

Oddelek referenčnega dokumenta BAT „Glosar izrazov in okrajšav“ s standardno strukturo in uvodom povzema in opredeljuje posebne tehnične izraze ter opredeljuje vse okrajšave, uporabljene v dokumentu.

2.3.13 Priloge

Odvisno od pomembnosti za sektor in razpoložljivih informacij se lahko glavnemu delu referenčnega dokumenta BAT dodajo priloge, ki vsebujejo dodatne informacije iz literature in/ali študij primerov.

Povzetki zakonodaje niso vključeni v referenčni dokument BAT. Povzetki sklicevanja na nacionalno zakonodajo, ki jih predložijo člani tehnične delovne skupine, se lahko objavijo na spletni strani EIPPCB.

POGLAVJE 3

Zaključki o BAT

3.1 Uvod

„Zaključki o BAT“ so v členu 3(12) Direktive 2010/75/EU opredeljeni kot „dokument, ki vsebuje dele referenčnega dokumenta BAT, ki vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije“.

Osnutek poglavja referenčnega dokumenta BAT z naslovom „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ se zato pripravi tako, da zajema vse navedene vidike in ga ni treba bistveno spreminjati za vključitev v dokument, primeren za sprejetje v skladu s členom 13(5) Direktive 2010/75/EU ter uporabo v smislu zaključkov o BAT, kot so določeni v členu 3(12) Direktive 2010/75/EU (glej oddelek 2.3.8).

Dejavnosti v zvezi z zaključki o BAT se zaradi jasnosti nedvoumno opredelijo v dokumentu. Poleg tega se navede, da seznam tehnologij v zaključkih o BAT ni predpisujoč ali izčrpen. Uporabljajo se lahko druge tehnologije, ki zagotavljajo vsaj enakovredno stopnjo varstva okolja. Po potrebi se lahko vključijo tudi sektorske opredelitve za „novi obrat/napravo“ in „obstoječi obrat/napravo“.

Zaključki o BAT vsebujejo številne posamezne zaključke, ki navajajo, katere tehnologije ali kombinacije tehnologij so najboljše razpoložljive tehnologije za uresničitev določenega okoljskega cilja. Te tehnologije je treba navesti v poglavju referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“.

Vsaka posamezna najboljša razpoložljiva tehnologija se lahko vključi s povezanimi ravni okoljske učinkovitosti ali brez njih. Povezana raven okoljske učinkovitosti je lahko raven emisij ali druga raven učinkovitosti.

Zaključki o BAT lahko, kadar to velja kot uporabno za pristojne organe in upravljavce, vsebujejo tudi izjave, ki določajo, kdaj nekatere tehnologije niso najboljše razpoložljive tehnologije in so bile zato namenoma izključene iz zaključkov o BAT zaradi dejavnikov, kot so slaba ali neverodostojna okoljska učinkovitost, nerazpoložljivost, gospodarski učinki, tehnične in/ali gospodarske ugotovitve za posodabljanje, učinki na različne prvine okolja ali zanesljivost obratovanja.

V skladu s členom 3(12) Direktive 2010/75/EU morajo zaključki o BAT obravnavati tudi spremljanje v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (pogostost in metode spremljanja). To je mogoče opraviti z vključitvijo ločenih zaključkov o spremljanju ali kot del drugih zaključkov, na primer, kjer je zagotovljen obseg okoljske učinkovitosti.

Zaključki o BAT morajo obravnavati pogoje obratovanja, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja), kadar se ti v zvezi z varstvom okolja štejejo za pomembne.

Zaključki o BAT so strukturirani tako, da je več posameznih zaključkov združenih v skupine glede na skupne značilnosti, npr. okoljska vprašanja, faze proizvodnih procesov ali končni proizvodi, kot je ustrezno.

3.2 Elementi v posameznem zaključku o BAT

3.2.1 Splošno

Vsak posamezni zaključek o BAT je treba predstaviti v standardni obliki, katere struktura je v glavnem odvisna od tega, ali je raven okoljske učinkovitosti povezana z najboljšo razpoložljivo tehnologijo ali ne.

Vsak posamezni zaključek o BAT se oštevilči, tako da se olajša sklicevanje, in se začne z navedbo zastavljenih okoljskih ciljev/koristi (npr. preprečiti/zmanjšati emisije prahu, preprečiti/zmanjšati porabo vode, preprečiti/zmanjšati nastajanje odpadkov), temu sledi namen najboljše razpoložljive tehnologije in tehnologija ali kombinacija tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti, da se ti cilji dosežejo.

Vsak zaključek o BAT vsebuje opis tehnologij(-e) ali kombinacije tehnologij, da se dosežejo navedeni okoljski cilji/koristi, ter vključuje informacije za oceno ustreznosti tehnologije v zadevnem sektorju.

3.2.2 Opis tehnologij

Opis tehnologij je kratek, vendar vsebuje dovolj informacij, da je koristen za pristojne organe in upravljavce. Izogniti se je treba uporabi neopredeljenih okrajšav in tehničnega žargona. Zaključki o BAT morajo temeljiti na kratkih opisih tehnologij v poglavju referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7).

Kadar je ustrezno, opis vsebuje tudi vidike, navedene v opredelitvi najboljše razpoložljive tehnologije (npr. vzdrževanje, zasnova, obratovanje, razgradnja).

3.2.3 Informacije za ocenjevanje ustreznosti tehnologij

Če ni navedeno drugače, so tehnologije, navedene v zaključkih o BAT, splošno ustrezne za zadevno dejavnost. Kadar obstajajo omejitve glede ustreznosti za posamezno tehnologijo, je to izrecno navedeno. Informacije iz poglavja referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7), zlasti informacije pod naslovi „Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo“, „Gospodarski učinki“ in „Učinki na različne prvine okolja“, morajo zagotoviti podlago za določitev vprašanj glede ustreznosti v zaključkih o BAT.

Informacije za ocenjevanje ustreznosti posameznih tehnologij obravnavajo zlasti naslednje, če je ustrezno: „nove“ naprave/obrate v primerjavi z „obstoječimi“, velikost naprave/obrata, vrsto uporabljenega postopka, vrsto uporabljenega goriva ali surovine, vrednosti porabe, faktor obremenitve, donos ali produktivnost, podnebne razmere in prostorske zahteve. Učinki na različne prvine okolja se ne navedejo, razen če povzročajo omejitve glede ustreznosti.

3.3 Posamezni zaključki o BAT s povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, lahko vključujejo:

—	vrednosti emisij,

—	vrednosti porabe,

—	druge vrednosti (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij).

Raven okoljske učinkovitosti, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se vključi, če za to obstaja trdna podlaga. To se izvede na podlagi informacij, izmenjanih s tehnično delovno skupino, ob upoštevanju obsega in kakovosti podatkov za posamezno napravo, prejetih med izmenjavo informacij.

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se izrazijo kot obsegi in ne kot posamezne vrednosti. Obseg lahko izraža razlike znotraj določene vrste obrata (npr. razlike v razredu/čistosti in kakovosti končnega proizvoda, razlike v zasnovi, gradnji, velikosti in zmogljivosti obrata), ki pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij povzročijo različno doseženo okoljsko učinkovitost.

Zaželena je uporaba dejanskega obsega in ne izraza vrste „< X“, saj ta vključuje manj informacij. Sprejemljiva je uporaba izraza vrste „< X do Y“ (tj. „< X“ za spodnjo skrajnost obsega, Y za zgornjo skrajnost), kjer spodnje skrajnosti obsega ni mogoče natančno določiti, npr. kadar so podatki, sporočeni med izmenjavo informacij, blizu meje zaznavnosti.

EIPPCB in tehnična delovna skupina ocenita podatke, zbrane med izmenjavo informacij (glej poglavje 5), za izpeljavo spodnje in zgornje skrajnosti obsega.

Za opredelitev spodnje skrajnosti obsega je treba upoštevati učinkovitost naprav(-e), ki se doseže pri običajnih pogojih obratovanja z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki dosega najboljšo okoljsko učinkovitost, kot je navedena pri izmenjavi informacij (poglavje referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“), razen če to učinkovitost iz obsega izključi tehnična delovna skupina. V tem primeru je v referenčnem dokumentu BAT navedena razlaga, zakaj je bila učinkovitost zavrnjena, ob upoštevanju, da naprava z najboljšo učinkovitostjo za določeni okoljski kazalnik morda ne bo najbolj učinkovita za druge kazalnike.

Zgornja skrajnost obsega ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je izpeljana z upoštevanjem obsega učinkovitosti, ki je povezan z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (8) pri običajnih pogojih obratovanja.

Pri opredelitvi ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se lahko uporabijo zaokrožene vrednosti, da se upoštevajo omejitve glede zbiranja podatkov ali tehnična vprašanja (npr. uporaba različnih metod spremljanja, netočnost meritev).

3.3.1 Posamezni zaključki o BAT s povezanimi ravnmi emisij

Člen 3(13) Direktive 2010/75/EU opredeljuje „ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami“ kot „spekter ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnologije ali kombinaciji najboljših razpoložljivih tehnologij […]; te ravni so izražene kot povprečje v določenem časovnem obdobju pod posebnimi referenčnimi pogoji“.

„Emisija“ je v členu 3(4) Direktive 2010/75/EU opredeljena kot „neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu v zrak, vodo ali tla“.

Člen 14(1)(f) določa zagon in ustavitev, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve kot primere „pogoje[v], ki niso običajni pogoji obratovanja“.

Posamezni zaključek o BAT z ravnmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, vsebuje numerični spekter ravni emisij. Enote, referenčne pogoje (npr. raven kisika dimnega plina, temperatura, tlak), če je ustrezno, in obdobja za izračun povprečja (npr. urno/dnevno/tedensko/mesečno/letno povprečje) je treba nedvoumno opredeliti. Če je potrebno in predloženi podatki to omogočajo, se lahko ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, izrazijo kot kratkoročna in dolgoročna povprečja (glej tudi oddelek 5.4.7).

Dodati je mogoče informacije, da se pojasni, pri katerih pogojih je mogoče doseči spodnjo skrajnost ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, ali da se izrazijo različne učinkovitosti različnih tehnologij.

Primer posameznega zaključka o BAT, ki vključuje ravni emisij, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, je predstavljen na sliki 3.1.

Slika 3.1

Primer posameznega zaključka o BAT, ki vključuje ravni emisij, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo

42.	Za zmanjšanje emisij HOS iz postopka AA se kot najboljša razpoložljiva tehnologija uporabi ena ali več tehnologij, ki so navedene spodaj:

	Tehnologija	Opis	Ustreznost
a	aa	[opis]	nove naprave
b	bb		obstoječe naprave
c	cc

Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za HOS so:

—	za nove obrate: 10–20 mg C/Nm3 kot dnevno povprečje pri referenčnih pogojih xx, yy …

—	za obstoječe obrate: 20–30 mg C/Nm3 kot dnevno povprečje pri referenčnih pogojih xx, yy …

Ravni emisij, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, se lahko izrazijo na enega ali več načinov, odvisno od razpoložljivih informacij, vključno s spodaj navedenimi načini.

—	Kot koncentracije (masa onesnaževala, ki se izpusti na določeno količino). To je na splošno najpogostejši način izražanja ravni emisij, vendar so za njihovo primerljivost ključni referenčni pogoji in obdobja za izračun povprečja.

—

Posebne obremenitve (masa onesnaževala, ki se izpusti na maso izdelanega proizvoda ali maso uporabljenih surovin). V nekaterih primerih so posebne obremenitve boljši kazalnik učinkovitosti kot koncentracije, če so na primer koncentracije onesnaževal povečane zaradi ukrepov za zmanjšanje količin odpadnih voda in ohranjanje energije, npr. zaprti vodni tokovi. Tudi v tem primeru so obdobja za izračun povprečja ključnega pomena za primerljivost.

3.3.2 Posamezni zaključki o BAT s povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti, ki niso ravni emisij

Ravni okoljske učinkovitosti, ki niso ravni emisij, so lahko povezane z nekaterimi najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. Primeri vključujejo porabo materiala, vode ali energije, nastajanje odpadkov, učinkovitost zmanjševanja emisij za onesnaževala in trajanje vidnih emisij.

Zaželeno je, da so ravni porabe, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, izražene v porabi (npr. surovin, energije, vode) na maso izdelanega proizvoda (npr. v kg/t, MJ/t).

Tudi za energijo in porabo vode se lahko ravni učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, izrazijo v porabi na maso surovine (npr. v MJ/t, m3/t).

Glede nastajanja odpadkov je zaželeno, da so ravni učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, izražene v masi nastalih odpadkov na maso izdelanega proizvoda (npr. v kg/t proizvoda). Izražene so lahko tudi na druge načine, kot je v masi nastalih odpadkov na maso surovin (npr. v kg/t).

Posamezni zaključki o BAT, vključno s povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti, ki niso ravni emisij, bodo imeli podobno strukturo, kot je prikazano na sliki 3.1 (z drugimi ravnmi okoljske učinkovitosti namesto ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami).

3.4 Posamezni zaključki o BAT brez ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami

Posamezni zaključki o BAT brez ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, na primer glede spremljanja učinkovitosti, sanacije lokacije ali sistemov okoljskega ravnanja, imajo podobno strukturo, kot je prikazano na sliki 3.1, z izjemo informacij, ki so povezane z ravnmi okoljske učinkovitosti, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

POGLAVJE 4

Organizacija izmenjave informacij

4.1 Uvod

Različne faze v postopku izmenjave informacij in sprejetja zaključkov o BAT v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU so opisane v oddelku 1.2.4.

Ta postopek izmenjave informacij se pogosto navaja kot „seviljski postopek“, ker ga usklajuje EIPPCB s sedežem v Sevilli v Španiji.

Vloge glavnih sodelujočih pri tem postopku so opisane v oddelkih od 4.2 do 4.5.

Pomembni mejniki v postopku izmenjave informacij, orodja za izmenjavo informacij in vprašanja glede varnosti osebnih podatkov so opisani v oddelkih od 4.6 do 4.8.

4.2 Vloga odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU

Člen 75 Direktive 2010/75/EU določa ustanovitev odbora, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in Komisiji pomaga v okviru izvajanja Direktive 2010/75/EU.

Člen 13(5) Direktive o industrijskih emisijah določa, da se odločitve glede zaključkov o BAT sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Zato mora biti odbor, ustanovljen s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU, vključen v sprejetje odločitev glede zaključkov o BAT na podlagi izmenjave informacij.

V skladu s členom 13(3) je navedeni odbor vključen tudi v razpravo in sprejetje „navodil o zbiranju podatkov“ ter „navodil za pripravo referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanje njihove kakovosti, vključno s primernostjo njihove vsebine in oblike“ (tj. tega dokumenta).

4.3 Vloga foruma, ustanovljenega v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU

Forum, ustanovljen v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU, je skupina strokovnjakov, ki jo skliče in ji predseduje Komisija ter v katero so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja. Imenovanje članov foruma se izvede v skladu s Sklepom Komisije 2011/C 146/03 z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma (10), v katerem so tudi določene njegove naloge.

Vloga foruma, kot je opisana v uvodni izjavi 14 in členu 13 Direktive 2010/75/EU, je zagotoviti učinkovito, dejavno in pregledno izmenjavo informacij, ki bo zagotovila visoko kakovost referenčnih dokumentov BAT, z razpravljanjem in izražanjem mnenja o praktičnih ureditvah za izmenjavo informacij.

Glavna naloga foruma je oceniti rezultat izmenjave informacij o najboljših razpoložljivih tehnologijah ob upoštevanju tega dokumenta z navodili ter predložiti svoje mnenje glede predlagane vsebine referenčnih dokumentov BAT na podlagi dela, opravljenega na tehnični ravni (glej oddelek 1.3). Člani foruma so odgovorni za imenovanje svojih predstavnikov v tehnično delovno skupino (glej zlasti oddelek 4.4.2, ki obravnava naloge in profil članov tehnične delovne skupine) ter za ohranjanje stikov z njimi med postopkom priprave osnutka, da se zagotovi dejavna in učinkovita izmenjava informacij.

Natančneje, v skladu s členom 13(3) Direktive 2010/75/EU forum predloži svoje mnenje o:

1.	poslovniku foruma;

2.	delovnem programu za izmenjavo informacij;

3.	navodilih za zbiranje podatkov;

4.	navodilih za pripravo referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanje njihove kakovosti, vključno s primernostjo njihove vsebine in oblike.

Forum je tudi mesto, kjer se razpravlja o splošnih vprašanjih v zvezi z izmenjavo informacij. Prek foruma lahko zainteresirane strani izrazijo svoje mnenje o postopku izmenjave informacij. Forum lahko po potrebi predlaga posebne vidike, ki jih je treba obravnavati med pripravo ali pregledom referenčnega dokumenta BAT.

4.4 Vloga tehničnih delovnih skupin

4.4.1 Ustanovitev tehničnih delovnih skupin

Komisija ustanovi (ali ponovno aktivira) tehnično delovno skupino za pripravo ali pregled referenčnega dokumenta BAT. Vsako tehnično delovno skupino sestavljajo tehnični strokovnjaki, ki so predstavniki držav članic, industrijskih panog, nevladnih organizacij za varstvo okolja in Komisije.

Člani tehničnih delovnih skupin sodelujejo pri izmenjavi informacij, pri čemer so imenovani predvsem na podlagi svojega strokovnega znanja na področju tehnologije, gospodarstva, okolja ali na regulativnem področju (zlasti v zvezi z izdajanjem dovoljenj za industrijske naprave ali inšpekcijskim nadzorom teh naprav), pa tudi na podlagi svoje sposobnosti za vključitev vidika končnega uporabnika referenčnega dokumenta BAT v postopek izmenjave informacij.

Strokovnjake za vsako tehnično delovno skupino imenujejo predstavniki foruma. Člani foruma za ta namen posredujejo EIPPCB imena in kontaktne podatke imenovanih članov tehničnih delovnih skupin.

Da bi se zadevni industrijski sektorji bolje vključili v tehnične delovne skupine, lahko njihovo imenovanje usklajujejo evropska industrijska združenja.

4.4.2 Obveznosti in naloge tehnične delovne skupine

Tehnična delovna skupina pripravi ali pregleda referenčni dokument BAT, ki vsebuje rezultate izmenjave informacij v zadevnem sektorju.

Tehnična delovna skupina je glavni vir informacij za pripravo ali pregled referenčnega dokumenta BAT. Zato je ključno, da člani tehnične delovne skupine dejavno sodelujejo pri izmenjavi informacij. Člani se s pridružitvijo tehnični delovni skupini zavežejo, da bodo dejavno zbirali in posredovali informacije v rokih, dogovorjenih znotraj tehnične delovne skupine ali ki jih predlaga EIPPCB, ob upoštevanju pravil konkurence.

Člani tehnične delovne skupine morajo poročati predstavniku foruma, ki jih je predlagal, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij.

Glavne naloge člana tehnične delovne skupine so:

1.	ozaveščenost o smernicah v tem dokumentu in njihovo razumevanje;

2.	opredelitev in navedba novih/posodobljenih ključnih podatkov ter vprašanj v zvezi s pripravo ali posodobitvijo zaključkov o BAT za zadevni sektor;

dejavno zbiranje usmerjenih tehničnih in ekonomskih informacij, ki so pomembne za pripravo/pregled referenčnega dokumenta BAT, vključno z novimi/posodobljenimi podatki o vrednosti emisij in porabe za obrate, zajete v referenčnem dokumentu BAT (za sektor/državo članico, ki jo član zastopa), v skladu s postopkom, s katerim se strinja tehnična delovna skupina na podlagi splošnih navodil EIPPCB, ki so v skladu z načeli iz poglavja 5 tega dokumenta, pri čemer se obravnavajo tudi vprašanja, kot so zaupni poslovni podatki, občutljive informacije v skladu s konkurenčnim pravom, navzkrižje interesov in druge povezane zadeve;

4.	preverjanje kakovosti zbranih podatkov in informacij, preden se predložijo EIPPCB, zlasti podatkov, ki se vnesejo v predloge/vprašalnike za zbiranje informacij o posameznem obratu ali napravi (glej oddelka 5.4 in 5.5);

5.	izmenjava zbranih podatkov z drugimi člani tehnične delovne skupine in z EIPPCB z neposredno objavo v informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1), razen morebiti zaupnih poslovnih informacij ali občutljivih informacij v skladu s konkurenčnim pravom;

6.	pravočasno odzivanje na zahtevke EIPPCB za dodatne informacije ali pojasnila (glej oddelek 1.2.4);

7.	predložitev pripomb v določenem roku v zvezi z uradnimi osnutki referenčnih dokumentov BAT ali drugih dokumentov, ki jih pripravi EIPPCB;

8.	udeležba na zasedanjih tehnične delovne skupine in dejavno sodelovanje na teh zasedanjih;

9.	izmenjava izkušenj (npr. med obiski na kraju samem) z EIPPCB in drugimi člani tehnične delovne skupine;

10.

opredelitev in vzpostavitev stikov/omrežja zunaj tehnične delovne skupine (npr. s skupinami strokovnjakov v senci, pristojnimi organi, upravljavci ali skupinami upravljavcev, nacionalnimi skupinami), da bi pridobil dodatne izkušnje, ki jih nato posreduje ostalim članom tehnične delovne skupine in EIPPCB.

Člani tehničnih delovnih skupin morajo vse informacije, ki so jih zbrali in predložili v procesu priprave ali pregleda referenčnih dokumentov BAT, objavljati v informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1) razen morebiti zaupnih poslovnih informacij ali občutljivih informacij v skladu s konkurenčnim pravom (glej oddelek 5.3). Izjemoma je mogoče podatke predložiti tudi prek drugih elektronskih medijev, npr. po elektronski pošti.

Člani tehnične delovne skupine večino dela predvidoma opravijo zunaj plenarnih zasedanj, kar zadeva predložitev informacij in pregledovanje predlogov osnutkov besedil. Da bi se referenčni dokument BAT uspešno oblikoval, se mora tehnična delovna skupina podrobno in v določenem roku odzvati na najpomembnejše osnutke dokumentov. V celotnem delovnem procesu si je treba sicer prizadevati za doseganje soglasja med člani tehnične delovne skupine, vendar to soglasje ni pogoj, EIPPCB pa mora preučiti zadevne razpoložljive informacije v referenčnem dokumentu BAT.

4.4.3 Podskupine tehnične delovne skupine

Tehnična delovna skupina lahko pri obravnavi posebnih vprašanj v okviru svojega dela oblikuje podskupine, ki prevzamejo posamezne naloge, npr. zbiranje, analiziranje, strukturiranje in obravnavanje informacij in podatkov, razpravljajo o pripombah glede predlaganih osnutkov besedil ali pripravljajo in oblikujejo predloge ali dokumente. Delovanje takih podskupin pregledno upravlja EIPPCB, pri čemer vsem članom tehnične delovne skupine omogoči dostop do skupin ter spremljanje in razumevanje dejavnosti in rezultatov dela podskupine (npr. vsi dnevni redi zasedanj, zapisniki in poročila se pravočasno objavijo v informacijskem sistemu BAT).

Zasedanja podskupin tehničnih delovnih skupin se lahko organizirajo v prostorih Komisije v Sevilli (Španija) ali drugje.

Razprave in delo znotraj podskupin ne bodo nadomestili plenarnih zasedanj tehničnih delovnih skupin, na katerih se sprejemajo odločitve ob sodelovanju celotne tehnične delovne skupine.

4.4.4 Obiski na kraju samem

Obiski na kraju samem so lahko ključni za zbiranje in preverjanje informacij, ki se uporabljajo pri pripravi in pregledu referenčnih dokumentov BAT. Obisk na kraju samem lahko EIPPCB in drugim članom tehnične delovne skupine predlagajo člani tehnične delovne skupine. Informacije o obisku na kraju samem je treba pravočasno (dovolj zgodaj pred datumom obiska) posredovati vsem članom tehnične delovne skupine, da se v kar največji meri omogoči sodelovanje lokalnih pristojnih organov in zainteresiranih članov tehnične delovne skupine ter preprečijo morebitna navzkrižja interesov. V informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1) se objavijo kratka poročila o takih ogledih na kraju samem, da so na voljo vsem članom tehnične delovne skupine.

4.4.5 Vključevanje dobaviteljev opreme v izmenjavo informacij

K dejavnemu sodelovanju v izmenjavi informacij je treba pozvati „dobavitelje opreme“, ki lahko zagotovijo pomembne tehnične in ekonomske podatke in informacije za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT, pri čemer lahko sodelujejo neposredno kot člani tehnične delovne skupine ali posredno kot strokovnjaki, ki zagotavljajo informacije EIPPCB ali drugim članom tehnične delovne skupine.

Pojem „dobavitelji opreme“ je treba razumeti precej na splošno, da bi razširili meje in v izmenjavo informacij vključili širša znanja. Ključno merilo za vključevanje v postopek izmenjave informacij je, da imajo dobavitelji opreme ustrezno tehnično in ekonomsko znanje ali informacije, ki lahko koristijo v postopku izmenjave informacij o najboljših razpoložljivih tehnologijah in povezanem spremljanju. Načeloma bodo tako izključeni le komercialni posredniki (trgovci na debelo), ki za dobiček prodajajo opremo ali storitve upravljavcem/lastnikom naprav, ne da bi nujno zadostno razumeli tehnično delovanje ali poznali operativno uspešnost „opreme“.

Tehnično in ekonomsko znanje ali informacije „dobaviteljev opreme“ lahko vključujejo vrsto dejavnosti, kot so zasnova, oblikovanje, licenciranje, proizvodnja/izdelava, dobava, delovanje, vzdrževanje, spremljanje in razgradnja naprave/obrata ali dela naprave/obrata (npr. procesa, sistema, sestavnega dela).

Predstavnik podjetja „dobavitelja opreme“, ki je predlagan za člana tehnične delovne skupine, mora dejansko delovati kot predstavnik dobaviteljev opreme nasploh ali v določenem podsektorju (in ne le kot predstavnik podjetja, v katerem je zaposlen), da se zagotovi ustrezna zastopanost sektorja.

Zato je priporočljivo vključiti predstavnike združenj dobaviteljev opreme, kadar je mogoče, prek katerih lahko posamezna podjetja posredujejo informacije.

4.5 Vloga EIPPCB

Vloga EIPPCB je usklajevanje izmenjave informacij in zagotavljanje, da se informacije za pripravo ali pregled referenčnih dokumentov BAT zbirajo in obdelajo v skladu s smernicami v tem dokumentu.

Znanstveno osebje EIPPCB vodi delo tehnične delovne skupine, ki je ustanovljena za vsak posamezni referenčni dokument BAT.

EIPPCB usmerja delo v zvezi z določanjem najboljše razpoložljive tehnologije, kot je opredeljeno v Direktivi 2010/75/EU, pri čemer upošteva načela tehnične strokovnosti, preglednosti in nevtralnosti. EIPPCB opravlja tudi neodvisna preverjanja in analize informacij, ki so bile zbrane za namene zaključkov o BAT.

Če člani tehnične delovne skupine predložijo nepopolne ali nezadostne informacije, EIPPCB o tem obvesti tehnično delovno skupino in forum ter zahteva, da tehnična delovna skupina informacije dopolni. Poleg tega poskuša EIPPCB pomanjkljive informacije dopolniti tudi z aktivnim iskanjem manjkajočih ali nepopolnih podatkov (npr. med ogledi na kraju samem – glej oddelek 4.4.4 – ali s kontaktiranjem oseb/institucij, ki niso neposredno zastopane v tehnični delovni skupini). Poleg tega lahko EIPPCB organizira telefonske ali video konference, če je treba razpravljati o nekaterih vprašanjih v zvezi s pripravo ali pregledom referenčnega dokumenta BAT.

EIPPCB v okviru svoje vloge izvaja zlasti naslednje naloge:

1.	dejavno sodeluje in pomaga pri zbiranju informacij ter pripravlja osnutke referenčnih dokumentov BAT;

2.	preverja predložene podatke/informacije in po potrebi zahteva dopolnitve/pojasnila od osebe, ki je podatke ali informacije posredovala;

3.	vodi tehnične razprave na plenarnih zasedanjih tehnične delovne skupine in njenih podskupin ter predseduje tem zasedanjem (glej tudi oddelka 4.6.2 in 4.4.3);

4.	zagotavlja splošno upravljanje orodja za sodelovanje v informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1), da se zagotovi pregledna izmenjava informacij;

5.	na zasedanjih foruma predloži končne osnutke referenčnih dokumentov BAT (glej oddelek 4.3).

Druge naloge, ki jih izvaja EIPPCB, so navedene v drugih delih tega dokumenta, zlasti v oddelkih 4.6 do 4.7.

Član osebja EIPPCB, ki vodi izmenjavo informacij o posameznem referenčnem dokumentu BAT, mora zelo dobro razumeti procesni inženiring, okoljska vprašanja, predpise industrijskega sektorja, postopke za dodelitev okoljskih dovoljenj in okoljsko politiko v EU ter dobro poznati in razumeti zadevni industrijski sektor.

Med potrebno ključno usposobljenost spadajo tehnično znanje, organizacijske sposobnosti, komunikacijske spretnosti, veščine pisanja, nevtralnost, integriteta ter zadostno znanje angleščine za delo in pisanje tehničnih dokumentov.

4.6 Mejniki pri izmenjavi informacij

4.6.1 Oblikovanje „seznama želja“

Ob ponovni aktivaciji tehnične delovne skupine v primeru pregleda referenčnega dokumenta BAT morajo člani foruma predlagati svoje predstavnike v tehnični delovni skupini, tem članom tehnične delovne skupine pa se pošlje zahteva, naj predložijo seznam želja, na podlagi katerih se organizira in strukturira razprava na uvodnem zasedanju (glej oddelek 4.6.2.2).

Da se pri pregledu referenčnega dokumenta BAT obravnavajo ustrezna vprašanja, morajo želje zadevati predvsem pomembna vprašanja, npr.:

1.	področje uporabe in struktura referenčnega dokumenta BAT (glej oddelka 2.3.3 in 2.2);

2.	manjkajoče, zastarele, nepopolne ali nejasne najboljše razpoložljive tehnologije ali ravni okoljske uspešnosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (glej oddelek 2.3.8 in poglavje 3);

3.	vrsta in oblika zapisa podatkov o posameznih napravah ali obratih, ki jih je treba zbrati za pregled (glej oddelek 5.4);

4.	posodobitev vrednosti emisij in porabe za celoten postopek (ali postopke) in njegove (njihove) podpostopke, vključno z opredelitvijo uporabljenih tehnologij;

5.	nove „tehnologije, ki se upoštevajo pri opredelitvi najboljše razpoložljive tehnologije“ in nove „nastajajoče tehnologije“ in procesi, katerih izvajanje bi sektorju prineslo okoljske in/ali ekonomske koristi (glej oddelka 2.3.7 in 2.3.9);

6.	izboljšave obstoječih tehnologij in procesov z vidika varstva okolja in/ali ekonomskega vidika (glej oddelek 2.3.7).

Zato se je treba pri oblikovanju želja osredotočiti na dele referenčnega dokumenta BAT, ki zadevajo „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelek 2.3.6), zlasti pa „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7), „Zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ (glej oddelek 2.3.8), „Nastajajoče tehnologije“ (glej oddelek 2.3.9) in „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ (glej oddelek 2.3.10).

Manj pomembna vprašanja (npr. pravopisne napake) ne spadajo na „seznam želja“. Člani tehnične delovne skupine lahko druge člane tehnične delovne skupine na take zadeve opozorijo v začetnem obdobju zbiranja podatkov in obdobju za predložitev pripomb, ki se določita za vsak referenčni dokument BAT.

„Seznam želja“ vključuje zbirko novih in razpoložljivih informacij, ki jih želi tehnična delovna skupina zbrati in zagotoviti.

Da bi bil seznam želja v celoti uporaben, mu je treba priložiti:

1.	ustrezno utemeljitev;

2.	dokazila/informacije, če so na voljo;

3.	predloge o vrsti in obliki zapisa podatkov ter o metodi zbiranja informacij, ki so potrebne za pregled.

4.6.2 Zasedanja tehnične delovne skupine

4.6.2.1 Splošno

Plenarna zasedanja tehnične delovne skupine (npr. uvodna in zaključna zasedanja tehnične delovne skupine) organizira in jim predseduje EIPPCB v prostorih Komisije v Sevilli, Španija. Delovni jezik na teh zasedanjih je angleščina. Podlaga za ta zasedanja je osnovni dokument, ki ga pripravi EIPPCB in v katerem so opredeljena predlagana vprašanja, o katerih se bo razpravljalo, pri čemer je ta dokument vsem članom tehnične delovne skupine posredovan pred zasedanjem (glej oddelek 1.2.4).

EIPPCB lahko organizira dodatna ad hoc zasedanja z enim ali več člani tehnične delovne skupine, na katerih se razpravlja o posameznih vprašanjih ali pripombah članov tehnične delovne skupine ali se jih dodatno pojasni, da bi bil proces izmenjave informacij čim uspešnejši (glej tudi oddelek 4.4.3 o podskupinah tehnične delovne skupine).

EIPPCB bo pripravil kratke zapisnike ali zapiske o plenarnih in ad hoc zasedanjih tehnične delovne skupine in jih objavil v informacijskem sistemu BAT.

4.6.2.2 Uvodno zasedanje

Kot je navedeno v oddelku 4.6.1, je v primeru pregleda referenčnega dokumenta BAT podlaga za organiziranje in strukturiranje razprave na uvodnem srečanju seznam želja.

Na uvodnem zasedanju se obravnavajo zlasti spodnji vidiki, za katere se dosežejo zaključki:

1.	področje uporabe in struktura referenčnega dokumenta BAT;

vrsta in obseg informacij, ki se zberejo med pregledom. Zlasti je treba doseči zaključke o:

(i)

predlogi (predlogah) za zbiranje in posredovanje informacij v posameznem sektorju (glej tudi oddelka 5.4 in 5.5) ter o strategiji za razpošiljanje teh predlog tako, da se predvsem prepreči, da bi operaterji prejeli več zahtev za podatke in da bi se zbrale velike količine podatkov, ki jih ni mogoče uporabiti;

(ii)	načinih za zagotovitev reprezentativnosti podatkovnega niza, potrebnega za izpeljavo zaključkov o BAT;

postopek, ki ga po potrebi opredeli tehnična delovna skupina in ga pojasni v referenčnem dokumentu BAT:

(i)	kaj se šteje za „običajne“ obratovalne pogoje in kaj za obratovalne pogoje, ki „niso običajni“, v primeru dejavnosti, ki jih zadeva referenčni dokument BAT;

(ii)	kakšni so ukrepi za preprečevanje onesnaževanja ali, kadar to ni izvedljivo, njegovo zmanjšanje pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni (kot so zagon in zaustavitev delovanja, uhajanja, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje delovanja; glej tudi oddelek 2.3.7);

4.	splošni časovni okvir dela na podlagi običajnega poteka dela, ki je opisan v oddelku 1.2.4, zlasti rok za predložitev večine informacij po uvodnem srečanju;

5.	specifične naloge tehnične delovne skupine, pri čemer se zlasti opredeli, kateri član tehnične delovne skupine se je zavezal, da bo zagotovil določene informacije.

Na uvodnem zasedanju bodo člani tehnične delovne skupine obveščeni tudi o vidikih, ki jih je treba v vsakem referenčnem dokumentu BAT dosledno obravnavati, pri čemer gre zlasti za:

(i)	vprašanje, kako ravnati z morda zaupnimi poslovnimi podatki in občutljivimi informacijami v skladu s konkurenčnim pravom, v primeru navzkrižij interesov in povezanih primerih (glej oddelek 5.3);

(ii)	povezave z drugimi referenčnimi dokumenti BAT („vertikalnimi“ in „horizontalnimi“, glej oddelek 1.1.2);

(iii)

posebna orodja, ki jih bo tehnična delovna skupina uporabila za zbiranje, izmenjavo in analiziranje informacij. Tehnični delovni skupini bo zlasti predstavljen informacijski sistem BAT (glej oddelek 4.7.1) in postopki za predložitev informacij, ki se opredelijo na uvodnem zasedanju (glej oddelek 4.6.3).

Ključna vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na uvodnem zasedanju, in predlogi EIPPCB bodo predstavljeni v osnovnem dokumentu, ki ga člani tehnične delovne skupine prejmejo vsaj štiri tedne pred zasedanjem.

4.6.2.3 Zaključno zasedanje tehnične delovne skupine

4.6.2.3.1 Splošno

Na zaključnem zasedanju tehnične delovne skupine se rešijo odprta vprašanja, da se zaključijo tehnične razprave v tehnični delovni skupini.

Na zaključnem zasedanju se obravnavajo zlasti spodnji vidiki, za katere se dosežejo zaključki:

1.	vsebina in struktura zaključkov o BAT (glej poglavje 3);

2.	morebitne spremembe vsebine poglavij referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7) in „Nastajajoče tehnologije“ (glej oddelek 2.3.9);

3.	vprašanja, ki se omenijo v oddelku referenčnega dokumenta BAT „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ (glej oddelek 2.3.10).

Ključna vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na zaključnem zasedanju, in predlogi EIPPCB bodo predstavljeni v podrobnem osnovnem dokumentu, ki ga člani tehnične delovne skupine prejmejo vsaj štiri tedne pred zasedanjem. V osnovnem dokumentu bodo ocenjene vsaj pomembne pripombe (glej oddelek 4.6.6). Poleg tega bo EIPPCB tehnični delovni skupini predložil vsaj najnovejšo različico poglavij referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelek 2.3.6), „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7) in „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ (glej oddelek 2.3.8).

Cilj zaključnega zasedanja tehnične delovne skupine je doseči soglasje o zaključkih med vsemi prisotnimi člani tehnične delovne skupine. Dobro utemeljena ločena odklonilna mnenja (če obstajajo) bodo zabeležena, kot je opisano v oddelku 4.6.2.3.2 spodaj.

4.6.2.3.2 Ločena mnenja

Najboljše razpoložljive tehnologije in ravni okoljske učinkovitosti (glej oddelek 3.3), povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, bo EIPPCB opredelil na podlagi informacij, ki so na voljo v času posredovanja osnutka tehnični delovni skupini pred zaključnim zasedanjem tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.2.3). Take informacije lahko vključujejo kakršne koli posebne predloge o najboljših razpoložljivih tehnologijah ali povezanih ravneh okoljske učinkovitosti, ki jih je posredovala tehnična delovna skupina.

Če se člani tehnične delovne skupine ne strinjajo z osnutkom zaključkov o BAT, se od njih pričakuje, da to utemeljijo s tehtnimi argumenti s tehničnega in gospodarskega vidika in z vidika učinkov na različne prvine okolja, kot je ustrezno glede na primer. Te argumente je treba prvotno predložiti kot pripombe na uradni osnutek referenčnega dokumenta BAT v določenem obdobju za posvetovanje (glej oddelek 1.2.4).

Če tehnična delovna skupina na koncu ne doseže soglasja o vprašanju, bodo ločena odklonilna mnenja in njihove utemeljitve v referenčnem dokumentu BAT navedeni v oddelku „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ le, če bosta izpolnjena oba naslednja pogoja:

1.	ločeno odklonilno mnenje temelji na informacijah, ki so bile EIPPCB že na voljo v času priprave zaključkov o BAT za referenčni dokument BAT ali so bile predložene v obdobju za predložitev pripomb v zvezi s takim osnutkom;

zadevni član(-i) tehnične delovne skupine tehtno utemelji(-jo) ločeno mnenje. EIPPCB bo utemeljitev štel za tehtno, če bo podkrepljena z ustreznimi tehničnimi ali ekonomskimi podatki in informacijami ali podatki o učinkih na različne prvine okolja BAT, ki so pomembne za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij.

Države članice, okoljske nevladne organizacije ali industrijska združenja, ki podajo ali podprejo ločeno mnenje, bodo v dokumentu izrecno navedeni (glej oddelek 2.3.10).

4.6.3 Prvi krog zbiranja podatkov po uvodnem zasedanju

Z izjemo izpolnjenih predlog/vprašalnikov (glej oddelek 5.4) bodo obljubljenim informacijam ali informacijam, ki so opredeljene v zaključkih uvodnega srečanja (glej oddelek 4.6.2.2) in predložene EIPPCB, priložene „razporeditve informacij“, tj. dokumenti, v katerih bo navedeno, na katere dele referenčnega dokumenta BAT se nanaša vsaka posamezna predložena informacija.

Zaželeno je, da so informacijam priloženi konkretni predlogi v obliki osnutkov besedil za referenčni dokument BAT in navedbe oddelkov, v katere naj se informacije vključijo. Ti predlogi besedil izpolnjujejo zahteve iz teh navodil, zlasti zahteve iz oddelka 2.3.

Najbolje je, da se informacije predložijo v angleščini, saj so tako laže dostopne različnim članom tehnične delovne skupine.

EIPPCB bo predložene „razporeditve informacij“ pregledal in poslal povratne informacije tehnični delovni skupini, pri čemer bo zlasti ocenil, ali so bile predložene informacije upoštevane v referenčnem dokumentu BAT in na kakšen način. EIPPCB bo take povratne informacije zagotovil ob objavi prvega osnutka referenčnega dokumenta BAT. Če podatkov, ki jih predloži član tehnične delovne skupine, ni mogoče upoštevati, EIPPCB o tem čim prej obvesti zadevnega člana tehnične delovne skupine, da lahko zagotovi boljše informacije.

4.6.4 Zahtevki za dodatne informacije (RAI)

EIPPCB zahtevke za dodatne informacije pošlje tehnični delovni skupini, da bi pridobil pomembne informacije za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij ali ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, ki niso bile opredeljene na uvodnem srečanju (glej oddelek 4.6.2.2) ali niso bile zagotovljene v prvem krogu zbiranja podatkov. Zahtevki za dodatne informacije ne bi smeli zahtevati dolgotrajnega zbiranja podatkov. Tehnični delovni skupini bodo predložene povratne informacije o rezultatu zahtevkov za dodatne informacije.

4.6.5 Delovni dokumenti in uradni osnutki referenčnega dokumenta BAT

4.6.5.1 Uradni osnutki

Uradni osnutki novega ali pregledanega referenčnega dokumenta BAT v skladu z oddelkom 1.2.4 vključujejo vse dele, navedene v oddelku 2.3, razen morda poglavja referenčnega dokumenta BAT „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“ in oddelka referenčnega dokumenta BAT „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“.

Uradnemu osnutku, ki ni končni uradni osnutek, se priloži ocena vsaj vseh pomembnih pripomb k predhodnemu uradnemu osnutku (glej oddelek 4.6.6). EIPPCB tehnični delovni skupini posreduje povratne informacije o vseh predloženih pripombah (pomembnih in manj pomembnih), preden predloži referenčni dokument BAT forumu, kot je predvideno v oddelku 4.6.6.

Vsak uradni osnutek pregledanega referenčnega dokumenta BAT bo v obliki prečiščene različice, v kateri so izpostavljene nove informacije in spremembe v primerjavi s:

1.	predhodno objavljeno različico referenčnega dokumenta BAT;

2.	informacijami v predhodnih osnutkih, ki so bili izdelani v postopku pregleda.

EIPPCB uradne osnutke posreduje tehnični delovni skupini, da bi člani medsebojno pregledali dokument in zbrali manjkajoče informacije. Pripombe je treba EIPPCB predložiti v določenem roku (glej oddelka 1.2.4 in 4.6.6) in določenih oblikah.

4.6.5.2 Delovni osnutki

EIPPCB lahko poleg uradnih osnutkov referenčnih dokumentov BAT in za večjo preglednost dela, ki poteka v okviru priprave/pregleda referenčnega dokumenta BAT, tehnični delovni skupini posreduje osnutek referenčnega dokumenta BAT ali delov tega dokumenta v delovni različici, da se člani seznanijo z dokumentom, se o njem posvetujejo in po želji navedejo pripombe.

Vendar mora EIPPCB pri tem članom tehnične delovne skupine pojasniti, glede katerih vprašanj želi njihove pripombe, pri čemer mora pojasniti tudi, da gre za neformalno posvetovanje, ki ne nadomešča formalnih posvetovanj. Na teh neformalnih posvetovanjih bi se lahko na primer poudarile vrzeli podatkov in uvedlo nadaljnje zbiranje informacij. Člani tehnične delovne skupine so odgovorni za posvetovanje z drugimi strokovnjaki, če menijo, da je to potrebno.

V primeru zaključkov o BAT (glej oddelek 2.3.8) se ta pristop ne uporablja, pred izdajo uradnega osnutka pa se lahko posreduje le predlagana struktura (kazalo vsebine).

4.6.6 Navajanje pripomb k uradnim osnutkom referenčnih dokumentov BAT

Po predložitvi vsakega uradnega osnutka referenčnega dokumenta BAT imajo člani tehnične delovne skupine vsaj 8 tednov časa (obdobje za predložitev pripomb), da navedejo pripombe in predloge v zvezi z dokumentom (glej oddelek 1.2.4). To ne velja v primeru končnih osnutkov, ki se pripravijo po zaključnem zasedanju tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.2.3); v tem primeru je obdobje za predložitev pripomb vsaj 4 tedne, pri čemer se je treba osredotočiti na spremembe, ki so bile uvedene zaradi sklepov zaključnega zasedanja.

Glavni cilj posvetovanj je pozvati člane tehnične delovne skupine, da medsebojno pregledajo in preverijo informacije v dokumentu ter zapolnijo vrzeli podatkov, tako da predložijo dodatne podatke. V izjemnih in upravičenih primerih, ko je treba zbrati podrobnejše informacije v podkrepitev predloženih pripomb, je treba to jasno navesti poleg pripombe, take informacije pa je treba predložiti najpozneje tri mesece po roku za predložitev pripomb.

Da bi bil pregled referenčnega dokumenta BAT bolj usmerjen in hitrejši, bodo pripombe k prvemu osnutku (ali prvemu in drugemu osnutku, glej oddelek 1.2.4) razdeljene v dve skupini:

1.	v prvo skupino spadajo pripombe, ki jih člani tehnične delovne skupine štejejo za „pomembne“ (tj. pripombe, ki vplivajo na zaključke o BAT, na področje uporabe ali strukturo referenčnega dokumenta BAT);

2.	v drugo skupino spadajo „manj pomembne“ pripombe (npr. pravopisne napake, pripombe, ki ne vplivajo na zaključke o BAT).

Člani tehnične delovne skupine vsako pripombo uvrstijo v eno od teh dveh skupin, preden jih posredujejo EIPPCB. EIPPCB bo podatke nato zbiral in posredoval na podlagi te razvrstitve, da okvirno nakaže, kolikšen je obseg dela, in že na začetku omogoči opredelitev pomembnih vprašanj.

Pripombe, ki se štejejo za „pomembne“, bo EIPPCB obravnaval prednostno in bodo upoštevane pred objavo naslednjega uradnega osnutka. „Manj pomembne“ pripombe v naslednjem uradnem osnutku morda ne bodo v celoti upoštevane. Kljub temu bodo pripombe obeh vrst v celoti upoštevane pred dokončanjem končnega osnutka.

EIPPCB ob posredovanju novega uradnega osnutka ali ob posredovanju osnovnega dokumenta za zaključno zasedanje tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.2) tehnični delovni skupini natančno pojasni, kako so bile upoštevane njihove pomembne pripombe. EIPPCB pred predložitvijo referenčnega dokumenta BAT forumu tehnični delovni skupini predloži povratne informacije o načinu upoštevanja vseh njihovih pripomb (glej oddelek 4.3).

4.7 Orodja za izmenjavo informacij

4.7.1 Informacijski sistem BAT (BATIS)

Informacijski sistem BAT je spletna aplikacija, oblikovana za poenostavitev izmenjave informacij o najboljših razpoložljivih tehnologijah in notranjega postopka, ki se izvaja v okviru EIPPCB za pripravo ali pregled referenčnih dokumentov BAT. Poleg osebja EIPPCB imajo dostop do informacijskega sistema BAT le imenovani člani foruma in tehnične delovne skupine. V informacijskem sistemu BAT so na voljo kontaktni podatki o članih tehnične delovne skupine, da se omogoči lažja izmenjava informacij znotraj vsake tehnične delovne skupine.

Sistem je zasnovan predvsem zato, da EIPPCB lažje organizira in upravlja informacije, povezane z referenčnim dokumentom BAT, da se zagotovi preglednost in pripravijo kakovostni referenčni dokumenti BAT.

Informacijski sistem BAT omogoča ohranitev preglednosti pri pripravi in pregledu referenčnih dokumentov BAT. Zato so v informacijskem sistemu BAT na voljo vse informacije, zbrane v okviru priprave ali pregleda referenčnega dokumenta BAT, razen zaupnih ali občutljivih informacij (glej oddelek 5.3).

EIPPCB je odgovoren za splošno upravljanje informacij v informacijskem sistemu BAT. EIPPCB ureja informacije/dokumente v informacijskem sistemu BAT (predvidoma tudi s premikanjem dokumentov, ki jih v sistem neposredno naložijo člani tehnične delovne skupine) tako, da jih lahko zlasti člani tehnične delovne skupine in foruma zlahka najdejo.

EIPPCB v informacijskem sistemu BAT zlasti daje na voljo informacije o zasedanjih tehnične delovne skupine in podskupin (npr. osnovne dokumente, zapisnike z zasedanj, predstavitve z zasedanj) ter pripombe članov tehnične delovne skupine k osnutkom referenčnih dokumentov BAT in povratne informacije EIPPCB v zvezi s temi pripombami (glej oddelek 4.6.6).

Člani tehnične delovne skupine morajo svoje prispevke v informacijski sistem BAT naložiti sami. V informacijskem sistemu BAT je uporabnikom sistema na voljo spletni uporabniški priročnik. Kadar informacij ni smiselno ali mogoče objaviti v informacijskem sistemu BAT (npr. ko se EIPPCB predloži knjiga), je mogoče informacije EIPPCB posredovati na drugačen način (npr. po navadni pošti, faksu). Vendar to predvidoma ni običajna praksa, informacije, ki so na voljo v elektronski obliki, pa je treba naložiti neposredno v informacijski sistem BAT, kot je opisano zgoraj.

Informacijski sistem BAT članom tehnične delovne skupine samodejno sporoči (dnevno), če so bile v sistem naložene nove informacije ali če so člani skupine v zadnjih 24 urah dostopili do informacij v sistemu.

V informacijskem sistemu BAT so na voljo informacije, ki so bile zbrane v postopku priprave ali pregleda referenčnega dokumenta BAT (glej oddelek 4.7.1).

4.7.2 Spletna stran EIPPCB

Spletna stran EIPPCB (http://eippcb.jrc.ec.europa.eu) je glavno orodje za objavo referenčnih dokumentov BAT in osnutkov referenčnih dokumentov BAT. Na spletni strani so na voljo:

1.	splošne informacije o Direktivi 2010/75/EU in EIPPCB;

2.	dostop do sprejetih referenčnih dokumentov BAT in informacije o statusu teh dokumentov (npr. sprejeti, v pregledu);

3.	dostop do končnih in uradnih osnutkov referenčnih dokumentov BAT;

4.	dostop do pisnih navodil odbora (kot so ta navodila);

5.	mnenja in dokumenti foruma;

6.	obvestila o dogodkih in zasedanjih EIPPCB;

7.	načrti dela EIPPCB v zvezi s pripravo in pregledom referenčnih dokumentov BAT;

8.	informacije o možnostih zaposlitve v EIPPCB;

9.	dostop do elektronskega informacijskega sistema BAT za člane tehnične delovne skupine in foruma.

4.8 Varnost osebnih podatkov

EIPPCB osebne podatke članov tehnične delovne skupine in foruma, ki vključujejo ime in kontaktne podatke vsakega člana, zbere po tem, ko so imenovani za člane tehnične delovne skupine ali foruma, pri čemer jih EIPPCB uporablja izključno za upravljanje sodelovanja članov tehnične delovne skupine in foruma pri pripravi/pregledu referenčnega dokumenta BAT in za to, da članom tehnične delovne skupine in foruma omogoči dostop do upravljavskih orodij za urejanje in pregledovanje referenčnih dokumentov BAT in drugih dokumentov.

Komisija se zavzema za varovanje zasebnosti uporabnikov. Politika o „varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah Unije“ temelji na Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Več informacij lahko člani tehnične delovne skupine in foruma najdejo v izjavi o varstvu podatkov, ki je objavljena na spletni strani EIPPCB. Zato EIPPCB kontaktnih podatkov članov tehnične delovne skupine ne objavlja na svoji spletni strani.

Podatke hrani Komisija kot institucija, ki je odgovorna za obdelavo navedenih osebnih podatkov.

Člani tehnične delovne skupine in foruma lahko kadar koli dostopajo do podatkov in jih spreminjajo, pri čemer se obrnejo na sekretariat EIPPCB:

E-naslov: jrc-ipts-eippcb@ec.europa.eu

Tel. +34 954488284

Faks +34 954488426

POGLAVJE 5

Zbiranje in predložitev podatkov

5.1 Uvod

V tem poglavju so navedena navodila za zbiranje podatkov za izmenjavo informacij iz Direktive 2010/75/EU v skladu s členom 13(3)(c) navedene direktive.

5.2 Splošna načela za zbiranje in predložitev podatkov za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

Na podlagi podatkov, ki jih je treba zbrati in predložiti EIPPCB v zvezi z okoljsko učinkovitostjo naprav/obratov in uporabljenih tehnologij ter njihovo tehnično in gospodarsko upravičenostjo, se morajo omogočiti priprava, pregled in po potrebi posodobitev referenčnih dokumentov BAT in zaključkov o BAT v teh dokumentih, kot je opisano v poglavju 3.

Splošna načela, ki jih člani tehnične delovne skupine upoštevajo pri zbiranju in predložitvi podatkov, so navedena spodaj.

1.	Podatkovni nizi na ravni posameznih naprav/obratov, ki prikazujejo doseženo okoljsko učinkovitost in tehnologije, ki so bile uporabljene za dosego te učinkovitosti, so bistveni za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij.

Zato je ključno, da člani tehnične delovne skupine zagotovijo popolne podatkovne nize vsaj na ravni naprav, kot je podrobno navedeno v oddelku 5.4. Združeni podatki več naprav/obratov običajno ne zadostujejo za oblikovanje zaključkov o BAT in/ali ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (glej oddelka 3.3.1 in 3.3.2). V izjemnih primerih mora EIPPCB zaradi vprašanj zaupnosti in občutljivosti po konkurenčnem pravu informacije obdelati na ustrezen način (npr. anonimno), da jih lahko objavi v referenčnem dokumentu BAT (glej tudi odstavek o vprašanjih glede zaupnosti v oddelku 5.3 spodaj).

Navesti in dokumentirati je treba medfazne tehnologije in tehnologije za zmanjšanje končnih emisij, ki se v napravi/obratu uporabljajo za čim večje zmanjšanje vpliva na okolje. Kadar je to ustrezno, se predloži popoln opis tehnologij(-e) (vključno s podatkovnimi nizi) v skladu s strukturo z desetimi naslovi, opisano v oddelku 2.3.7.

4.	Predloženim podatkom morajo biti priložene jasne navedbe, ali se ti podatki nanašajo na običajne obratovalne pogoje ali na obratovalne pogoje, ki niso običajni (kot so zagon in zaustavitev delovanja, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje delovanja), glej oddelek 4.6.2.2.

5.2.1 Vrsta podatkov

Glavne podatke/informacije je treba zbrati vsaj do ravni naprave ali celo nižje ravni (npr. proizvodna linija, enota, postopek, peč). Če so na voljo podatki/informacije, ki so že bile zbrane za druge namene, jih je treba ponovno uporabiti.

Informacije v zvezi s splošnim pregledom sektorja, ki lahko vključujejo zmogljivost industrije, raven proizvodnje, podatke o trgu, cene in druge morebitne občutljive informacije, se zagotovijo v zbirni obliki, vendar bo to uporabno predvsem za oblikovanje ali posodobitev poglavij referenčnega dokumenta BAT „Splošne informacije“ in „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelka 2.3.4 in 2.3.6).

V predloženih informacijah o tehnologijah morajo biti čim bolj obsežno obravnavani vsi vidiki, navedeni v oddelku 5.4, da se omogoči priprava poglavja referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ (glej oddelek 2.3.7). Učinkovitosti tehnologij je treba umestiti v kontekst in podpreti zlasti z ustreznimi operativnimi in ekonomskimi podatki (glej oddelek 5.4).

Zagotoviti je treba podatke obratov, ki veljajo za najučinkovitejše (glede na okolje kot celoto). Za lažje razumevanje, kako se je dosegla zabeležena visoka raven okoljske učinkovitosti, morajo biti informacije iz oddelka 5.4 za te obrate ustrezno podrobne. To ne pomeni, da je treba zbrati in predložiti le informacije o najučinkovitejših napravah. Za posodobitev poglavja 3 referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelek 2.3.6) je treba predložiti informacije o različnih zabeleženih sedanjih vrednostih emisij in porabe za celoten postopek in njegove podpostopke.

5.2.2 Oblika zapisa podatkov

Informacije na ravni naprave/obrata se EIPPCB predložijo večinoma v obliki standardne predloge, ki jo sprejme tehnična delovna skupina, pri čemer se lahko predložijo dodatna dokazila, kadar je to uporabno. Da bi bil obseg dela v zvezi z dokončanjem te skupne predloge čim manjši, mora tehnična delovna skupina upoštevati zahteve glede rednega poročanja in razpoložljivost podatkov. Predloge so uporabne zlasti za zbiranje obsežnih informacij, da se omogoči primerjava podatkov ter ugotovijo vrzeli in nepravilnosti. To ne izključuje uporabe dopolnilnih podatkov (npr. študij primerov, tehničnih podatkov in podatkov o stroških v zvezi s posameznimi tehnologijami), če so koristni za določanje zaključkov o BAT.

Pomembni podatki/informacije, ki jih mora vsebovati predloga za zbiranje popolnih podatkovnih nizov na ravni naprav (ali nižji ravni), so navedeni v oddelku 5.4 (podrobneje opredeljujejo potrebne podatke o okoljski učinkovitosti in operativne podatke).

5.2.3 Kakovost podatkov

Predložene informacije morajo biti dovolj podrobne, da jih je mogoče oceniti in primerjati z drugimi podatki ter uporabiti za oblikovanje zaključkov o BAT (glej poglavje 3). Čeprav je poudarek pri zbiranju podatkov na razpoložljivih izmerjenih podatkih, se priporoča, da se upošteva sistem za ocenjevanje kakovosti podatkov iz Dodatka I za zagotovitev kakovosti ocenjenih podatkov.

Predloženi podatki (zlasti podatki o emisijah in porabi) morajo biti iz zadnjih let.

Vse podatke je treba predložiti v enotah SI ali enotah, ki se običajno uporabljajo v sektorju in za katere je zaželeno, da se tehnična delovna skupina v zvezi z njimi dogovori že na uvodnem zasedanju.

Vse podatke, zlasti informacije v izpolnjenih predlogah, je treba pred predložitvijo EIPPCB natančno pregledati, da se zagotovi popolnost podatkov ter ugotovijo in popravijo napake in neskladja. Predloženih predlog, ki so zelo nepopolne ali vsebujejo preveč napak, EIPPCB ne bo upošteval.

5.3 Vprašanja glede zaupnosti

Zaupni poslovni podatki in občutljive informacije v skladu s konkurenčnim pravom glede na to pravo niso težava, ker je pri izmenjavi informacij poudarek na podatkih o emisijah, ki so na voljo javnosti, kot izhaja iz člena 24(3) in (4) Direktive 2010/75/EU ter člena 4 Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12).

Vendar se lahko zgodi, da EIPPCB potrebuje zaupne poslovne podatke in občutljive informacije za ocenjevanje (npr. stroškov, obsega proizvodnje) ali bi mu te pri tem koristile.

Če katera koli informacija, ki se predloži EIPPCB, velja za zaupen poslovni podatek ali občutljivo informacijo v skladu s konkurenčnim pravom in zato ne sme biti vključena v referenčni dokument BAT, je treba to jasno navesti ob predložitvi informacij, vključno z razlogom/utemeljitvijo za zaupnost/občutljivost.

Zaupni poslovni podatki in občutljive informacije v skladu s konkurenčnim pravom v referenčnem dokumentu BAT ne bodo predstavljeni, razen če je informacija pomembna za opredelitev zaključkov o BAT in če izdajatelj informacij ob predhodnem preverjanju skladnosti s konkurenčnim pravom izrecno pooblasti EIPPCB, da informacije navede v referenčnem dokumentu BAT.

Zaupne/občutljive podatke je mogoče v referenčnih dokumentih BAT obravnavati na več načinov, kot je združevanje ali anonimizacija informacij. To lahko po potrebi opravi EIPPCB, pri čemer mu pomagajo osebe, ki so informacije zagotovile.

V obdobju oblikovanja predloge (glej oddelka 4.6.2.2 in 5.4) je treba podrobno obravnavati, katere informacije so potrebne, stopnjo zaupnosti (če obstaja) zahtevanih podatkov in praktične vidike obravnavanja morebitnih zaupnih poslovnih podatkov, občutljivih informacij v skladu s konkurenčnim pravom, navzkrižij interesov in drugih zadevnih vprašanj na podlagi postopka, o katerem se razpravlja na uvodnem zasedanju.

5.4 Podatki o okoljski učinkovitosti in operativni podatki, potrebni za poglavji referenčnega dokumenta BAT „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnologij“ in „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)“

5.4.1 Splošne informacije o podatkih o okoljski učinkovitosti in operativnih podatkih

V tem oddelku so obravnavani podatki o okoljski učinkovitosti in operativni podatki. Vendar se za pripravo, pregled in po potrebi posodobitev zaključkov o BAT vse tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o najboljših razpoložljivih tehnologijah, v referenčnem dokumentu BAT navedejo v skladu s standardno strukturo iz oddelka 2.3.7, kjer so navedeni drugi podatki, potrebni za pripravo zaključkov o BAT (zlasti o gospodarskih učinkih, učinkih na različne prvine okolja in tehničnih vidikih).

Pripravi se lahko skupni vprašalnik, s katerim pa se lahko obravnavajo le nekatera splošna vprašanja brez tehničnih podrobnosti: trenutno ni dogovorjene skupne predloge za zbiranje podatkov, pri čemer je bilo zaradi raznolikosti dejavnosti iz Direktive 2010/75/EU mogoče pripraviti le osnovno skupno predlogo. Zato mora tehnična delovna skupina na uvodnem zasedanju določiti obliko in preostalo vsebino predloge za sektor, ki ga obravnava (glej oddelka 4.6.2.2 in 5.5).

Glavne vrste podatkov o okoljski učinkovitosti in operativnih podatkov, ki jih mora vsebovati predloga za zbiranje podatkov, značilnih za napravo ali obrat, so opredeljene v oddelku spodaj.

5.4.2 Poraba

5.4.2.1 Splošne informacije o porabi

Predložene informacije morajo vključevati podatke o uporabi surovin, pomožnih materialov/surovin, vode in energije pri zadevnih postopkih.

5.4.2.2 Poraba surovin in pomožnih materialov/surovin

Informacije morajo vključevati, kolikor je to pomembno za zadevne dejavnosti:

1.	količino uporabljenih surovin in pomožnih materialov/surovin (vključno s sekundarnim/recikliranim materialom) in sestavo;

2.	navedbo uporabljenih tehnologij (vključno z uporabljeno tehnologijo kot tudi načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov), da se učinkovita raba virov čim bolj poveča.

5.4.2.3 Raba vode

V predloženih informacijah je treba razlikovati med hladilno vodo in tehnološko vodo ter navesti, ali se voda ponovno uporabi in če se, navesti količino. Če je pomembno za zadevne dejavnosti, morajo podatki/informacije vključevati spodaj navedeno:

1.	informacije o izvoru uporabljene vode in o prejeti vodi (npr. ime, vrsto – deževnica, površinska voda, tj. jezero, reka, potok, morje ali podzemna voda; kadar je pomembno tudi temperaturo, pretok, kakovost);

2.	ali se čiščenje dovajanih voda izvaja na kraju samem in navedbo vrste izvedenega čiščenja (npr. razsoljevanje, filtriranje);

navedbo uporabljenih tehnologij (vključno z uporabljeno tehnologijo kot tudi načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov) za zmanjšanje porabe vode. Če so zaradi prizadevanj za zmanjšanje porabe vode odplake bolj koncentrirane, se to navede, vključno z ukrepi, ki so bili sprejeti za čim večje zmanjšanje vpliva bolj koncentriranih odplak na okolje.

5.4.2.4 Raba energije

Če je pomembno za zadevne dejavnosti, morajo predložene informacije vključevati:

vložke:

(i)

vrsta in količina uporabljenega goriva/energije (npr. kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin, para, elektrika, odpadki, bioplin, biogorivo ali biomasa, uporabljena kot gorivo), vključno s hladilnimi in tehničnimi plini (npr. N2, O2). Če se uporabi para, se navedeta temperatura in tlak pare;

(ii)	poraba goriva/energije (na vrsto) z razlikovanjem med toplotno in električno energijo;

rezultate:

(i)	ali se proizvaja energija (npr. proizvodnja elektrike) in v kakšnem obsegu. V primeru proizvajanja pare se navedeta temperatura in tlak pare;

(ii)	ali se energija proda in ali se toplotna energija uporabi na lokaciji ali zunaj nje (npr. daljinsko ogrevanje);

drugo:

(i)	ali se energija pridobiva ter v katerem delu obrata, v kakšni obliki in v kakšnem obsegu;

(ii)	ali prihaja do eksotermičnih reakcij ter v katerem delu obrata in v kakšnem obsegu;

(iii)

toplotne izgube v katerem delu obrata in v kakšnem obsegu;

(iv)	ali se uporablja primerjalna analiza energije.

Ob predstavitvi vrednosti porabe energije/učinkovitosti je treba navesti omejitve sistema (vključno z deli naprave) in referenčne pogoje.

Podatki o energiji morajo biti izraženi v kWh ali MJ na maso produkta (ali na maso surovin), pri čemer se navede, ali so bile za določitev teh podatkov uporabljene neto ali bruto kalorične vrednosti.

Pri zbiranju podatkov o energiji in njihovem poročanju je treba upoštevati referenčni dokument BAT o energetski učinkovitosti.

5.4.3 Emisije v vodo

V predloženih informacijah je treba razlikovati med hladilno vodo in tehnološko vodo ter navesti, ali se voda ponovno uporabi in če se, v kakšnih količinah. Podatki/informacije morajo vključevati spodaj navedeno, če je pomembno za zadevne dejavnosti:

1.	količino in stopnjo pretoka izpuščenih tehnoloških odpadnih voda ter navedbo, ali so vključeni izredni izpusti;

2.	navedbo virov (npr. postopki enote) izpuščene tehnološke vode;

3.	količino, stopnjo pretoka in temperaturo izpuščene hladilne vode;

4.	ali se deževnica zbira in čisti v obratu ter v kakšnih količinah;

5.	ali se odpadne vode iz drugih naprav (vključno s komunalnimi odpadnimi vodami) čistijo v obratu in v kakšnih količinah;

ravni emisij (kot koncentracije in/ali (posebne) obremenitve, če je pomembno (13), glej oddelek 3.3.1) izpuščenih onesnaževal za vsak obravnavan tok odpadne vode in ali se voda izpušča neposredno ali posredno v prejeto vodo. V informacijah se opredeli tudi, ali so vključeni obratovalni pogoji, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja). To informacijo je treba predložiti skupaj z ustreznimi referenčnimi informacijami, navedenimi v oddelku 5.4.7;

7.	navedbo, ali se odplake čistijo v čistilni napravi odpadne vode, ki je na kraju samem ali zunaj njega (npr. komunalno ali centralno za celotno industrijsko lokacijo);

8.	navedbo uporabljenih tehnologij (vključno z uporabljeno tehnologijo kot tudi načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov) za preprečevanje in, kadar to ni izvedljivo, za zmanjšanje emisij v vodo;

9.	količino onesnaževal(-a) pred in po tehnologiji(-ah) (za zmanjševanje emisij) za določitev učinkovitosti zmanjševanja emisij;

10.	informacije o pogojih/okoliščinah, ki ovirajo uporabo tehnologije (za zmanjševanje emisij) v polni zmogljivosti in/ali ki zahtevajo, da se tehnologija v celoti ali delno ne upošteva (za zmanjševanje emisij), ter izvedeni ukrepi za obnovitev polne zmogljivosti (zmanjševanja emisij).

5.4.4 Emisije v zrak

Predloženi podatki/informacije morajo vključevati spodaj navedeno, če je pomembno za zadevni sektor:

ravni emisij (kot koncentracije in/ali posebne obremenitve, če so na voljo; glej oddelek 3.3.1) onesnaževal, pri čemer je treba razlikovati med usmerjenimi (npr. odvodnik) in neusmerjenimi (npr. difuznimi/ubežnimi) emisijami in navesti, ali so vključene emisije pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja). Za podatke o posebni obremenitvi mora biti proizvod, za katerega ta velja, jasno opredeljen. To informacijo je treba predložiti skupaj z ustreznimi referenčnimi informacijami, navedenimi v oddelku 5.4.7;

2.	navedbo, ali se odpadni plini prečistijo v centralni čistilni napravi odpadnih plinov na kraju samem ali zunaj njega;

3.	navedbo virov (npr. postopki enote) difuznih/ubežnih in odvedenih emisij;

4.	stopnjo pretoka dimnih plinov;

5.	referenčne pogoje (npr. podatki o koncentracijah se morajo nanašati na suhe odpadne pline – v nasprotnem primeru se to navede – in navede se referenčna vsebnost kisika, če je ustrezno);

6.	navedbo uporabljenih tehnologij (vključno z uporabljeno tehnologijo kot tudi načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov), da se preprečijo in, kadar to ni izvedljivo, zmanjšajo emisije v zrak;

7.	količino onesnaževal(-a) pred in po tehnologiji(-ah) (za zmanjševanje emisij) za določitev učinkovitosti zmanjševanja emisij;

8.	informacije o pogojih/okoliščinah, ki ovirajo uporabo tehnologije (za zmanjševanje emisij) v polni zmogljivosti in/ali ki zahtevajo, da se tehnologija v celoti ali delno ne upošteva (za zmanjševanje emisij), ter izvedeni ukrepi za obnovitev polne zmogljivosti (zmanjševanja emisij).

5.4.5 Ostanki/odpadki

Predložene informacije morajo vključevati spodaj navedeno, če je pomembno za zadevni sektor.

1.	Vrsto(-e) in količine ostankov/odpadkov (npr. blata), ki se ustvarijo/nastanejo zaradi dejavnosti.

2.	(Fizikalne/kemijske) lastnosti ostankov/odpadkov, ki se ustvarijo/nastanejo zaradi dejavnosti.

3.	Specifično težo odstranjenih organskih in anorganskih ostankov/odpadkov ter specifično težo, ki se notranje ali zunanje reciklira/ponovno uporabi.

4.	Navedbo uporabljenih tehnologij (vključno z uporabljeno tehnologijo ter načinom, na katerega so obrati zasnovani, zgrajeni, vzdrževani, upravljani in razgrajeni), da se prepreči ustvarjanje ostankov/odpadkov ali, kadar to ni izvedljivo, da se zmanjša ustvarjanje ostankov/odpadkov.

5.4.6 Druge informacije

Predloženim podatkom o okoljski učinkovitosti in obratovanju morajo biti priložene vse pomembne splošne informacije, kot so, kadar je to ustrezno:

1.	leto izgradnje obrata in njegove predaje v uporabo ter navedba vrste in datumov pomembnih posodobitev;

2.	vrsta uporabljenih proizvodnih procesov, katalizatorjev in opreme za procese (npr. mlina, izmenjevalnika toplote in peči);

3.	glavni obratovalni pogoji za proces (npr. neprekinjen ali serijski postopek, ponavljajoče se dogodke, kot je čiščenje saj v peči, obnovitev katalizatorja, proizvodna obremenitev in temperatura procesa);

4.	različne vrste proizvedenih produktov in vpliv njihove kakovosti/sestave na porabo/emisije;

5.	ukrepi, sprejeti za preprečevanje onesnaževanja, ali, kadar to ni izvedljivo, njegovega zmanjšanja pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni (kot so zagon in zaustavitev delovanja, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje delovanja);

6.	ukrepi, sprejeti za zmanjšanje verjetnosti (pogostosti) izrednih dogodkov/nezgod in/ali njihovih vplivov na okolje.

5.4.7 Referenčne informacije, ki morajo biti priložene podatkom o emisijah

5.4.7.1 Splošno

V zvezi s podatki o emisijah morajo predložene informacije poleg vrednosti in enote opazovanega parametra po potrebi vključevati:

1.	vir emisije (npr. reaktor, peč);

2.	navedbo vrste vzorca emisije (npr. najnižje/najvišje vrednosti, percentile ali grafični prikaz; glej oddelek 5.4.7.3).

5.4.7.2 Spremljanje

V zvezi s podatki o spremljanju emisij morajo predložene informacije po potrebi vključevati spodaj navedeno.

1.	Pogostost meritev/vzorčenja/spremljanja.

2.	Obdobje za izračun povprečja, ki se uporablja za sporočanje podatkov (glej podrobne informacije spodaj).

Vrsto uporabljene metode spremljanja (npr. neposredna meritev, posredna meritev, masno/toplotno ravnotežje in faktorji emisije) ter navedbo uporabljenega(-ih) standarda(-ov) EN/ISO (ali drugih) za spremljanje, vključno z metodo vzorčenja in predhodno obdelavo vzorca. Če sta na voljo, se za opazovani parameter navedeta meja zaznavnosti (LOD) in meja vrednotenja (LOQ). Če se za spremljanje ni uporabil standard EN/ISO, se predloži opis standarda.

4.	Navedbo netočnosti meritev/vzorčenja/spremljanja.

5.	Podrobnosti o viru podatkov, npr. o osebi, ki je zbirala, analizirala in predložila podatke.

6.	Ali so bili podatki pridobljeni pri običajnem obratovanju ali pod obratovalnimi pogoji, ki niso običajni (npr. zagoni/zaustavitve, redno vzdrževanje in izjemne razmere).

Kar zadeva izražanje rezultatov spremljanja ter način obravnavanja netočnosti, neposrednih meritev in zahtev spremljanja, je treba upoštevati referenčni dokument o splošnih načelih spremljanja.

5.4.7.3 Povprečja, obsegi in porazdelitve vrednosti emisij

Pri navajanju informacij o spremljanju emisij morata biti jasno označena obdobje zbiranja vrednosti in obdobje za izračun povprečja. Informacije, ki so bile zbrane pod obratovalnimi pogoji, ki niso običajni, je treba sporočiti ločeno.

Izmenjava informacij mora zajemati učinkovitost naprav/obratov in tehnologij v smislu emisij, izraženih kot kratkoročna in dolgoročna povprečja, kadar je to ustrezno (glej oddelek 1.1.1). Na uvodnem zasedanju je treba razpravljati o razpoložljivosti obeh vrst informacij, ustreznosti in izvedljivosti njihovega zbiranja ter naknadni analizi (glej oddelek 4.6.2.2).

Sklop podatkov, ki vključujejo kratkoročna povprečja (nor. polurna, urna in dnevna povprečja) v daljšem časovnem obdobju (npr. enem ali več letih), omogoča naknadne izračune kratkoročnih in dolgoročni povprečij ter percentilov. Za opredelitev vzorca emisij in možnih največjih emisij, ki se lahko pojavijo, so potrebni zlasti razpon odstopanja in funkcije porazdelitve (npr. največji, povprečni in standardni odklon od nenapovedanih meritev) dnevnih ali urnih povprečij, zbranih v daljšem časovnem obdobju (npr. enem letu ali dlje).

Letna povprečja običajno dobro prikazujejo okoljsko učinkovitost, povezano s procesom/tehnologijo, neodvisno od lokalnih motenj ali kratkoročnih odstopanj, ker vključujejo emisije na ravni obratov iz vseh virov ter celoletnih pogojev, tj. razmeroma ustaljenih pogojev. Letna povprečja so pomembna tudi v okviru primerjalne analize tehnologij, ki bi se lahko uporabljale. Pri letnih povprečjih je pomembno navesti njihovo izpeljavo ali izračun (npr. na podlagi neprekinjenih ali naključnih meritev in v primeru slednjih, kolikokrat) ter ali so vključene emisije, pridobljene pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni.

5.5 Posebna vprašanja na področju posamezne tehnične delovne skupine

Tehnične delovne skupine, ustanovljene za pripravo ali pregled referenčnega dokumenta BAT, morajo upoštevati splošna načela iz oddelka 5.4. Za namen izmenjave informacij, kot določa člen 13(1) in (2) Direktive 2010/75/EU, morajo zato člani tehnične delovne skupine predložiti informacije (zlasti podatke o porabi in emisijah) vsaj na ravni dejavnosti/naprave/obrata. Tehnična delovna skupina določi, ali se vključijo tudi bolj razčlenjene ravni (npr. reaktor, peč, dejavnost enote in proces). Vendar se lahko podatki, zbrani v različnih obratih, uporabijo za pripravo poglavja 3 referenčnega dokumenta BAT „Sedanje ravni emisij in porabe“.

V primeru pregleda referenčnega dokumenta BAT morajo člani tehnične delovne skupine v svojem seznamu želja predlagati vrsto in obliko zapisa podatkov, ki jih je treba zbrati za pregled zadevnega referenčnega dokumenta BAT. V osnovnem dokumentu, ki ga za uvodno zasedanje pripravi EIPPCB, morajo biti predstavljeni predlogi tehnične delovne skupine ter navedeni dejanski načrti za oris predloge zbiranja sektorskih podatkov ter za razprave o vrsti in obliki zapisa podatkov, ki jih je treba zbrati in predložiti.

Tehnična delovna skupina se mora na uvodnem zasedanju odločiti, ali je treba splošna načela iz teh navodil za zbiranje podatkov nadomestiti s sektorskimi vidiki za zadevni referenčni dokument BAT.

Tehnična delovna skupina mora obravnavati in oblikovati sektorsko(-e) predlogo(-e) za zbiranje in predložitev informacij EIPPCB ob upoštevanju splošnih načel iz oddelka 5.2. Tehnična delovna skupina mora določiti zlasti vrsto podatkov, povprečja, obsege, porazdelitve, enote in referenčne pogoje, ki jih je treba uporabiti/predložiti, pri čemer mora upoštevati razpoložljive podatke ter enote in referenčne pogoje, ki jih uporabljajo proizvajalci. Doseganje soglasja glede teh vprašanj je zato eden od ciljev uvodnega zasedanja in za to mora biti na voljo dovolj časa.

Pomembno: Predlogo(-e) je treba ustvariti v obliki zapisa, ki omogoča enostavno zbiranje podatkov in njihovo analizo, kot so Excel, XML ali druga statistična orodja. Prednost imajo vprašanja, ki vključujejo več možnih odgovorov. Uporaba vprašanj, ki omogočajo odprte odgovore, mora biti čim bolj omejena, ker nedvomno vodijo do nujnih pojasnitev zaradi nedosledne uporabe izrazja. V predloge je treba vključiti možnost za lažje preverjanje veljavnosti podatkov. Z namenom dodatnega izboljšanja se lahko predloga preskusi v času obiska lokacij.

Tehnična delovna skupina mora na svojem uvodnem zasedanju določiti časovni razpored za zbiranje podatkov in njihovo predložitev EIPPCB (v skladu z običajnim potekom dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT iz oddelka 1.2.4). Predložitvi podatkov v zadnjem hipu se je treba izogniti, ker jih celotna tehnična delovna skupina težko medsebojno pregleda. Informacije, predložene po določenem(-ih) roku(-ih), se ne smejo upoštevati (glej tudi oddelek 1.2.4).

V zvezi s podatki o emisijah se mora tehnična delovna skupina na podlagi zbranih podatkov o koncentracijah in (specifični) obremenitvi (če so na voljo oboji podatki, se predložijo oboji) odločiti, ali se bo pri pripravi uporabnih zaključkov o BAT upoštevala ena vrsta podatkov ali obe.

Za referenčne dokumente BAT sta lahko koristni koncentracija in specifična obremenitev.

Specifične obremenitve (npr. masa onesnaževal, ki se sprosti na maso proizvedenega produkta) omogočajo primerjavo okoljske učinkovitosti obratov ne glede na njihove različne proizvodne obsege, pri čemer nanje ne vpliva mešanje ali redčenje.

Koncentracije (skupaj z referenčnimi pogoji in obdobji za izračun povprečij) običajno ponujajo več informacij o kratkoročni učinkovitosti posameznih procesov ali dejavnosti enot ter lahko zato razkrijejo nihanja in največje emisije. Na njihovi podlagi se ugotovi tudi okoljska učinkovitost v katerem koli danem trenutku. Njihovo kombiniranje s podatki o pretoku omogoča določitev obremenitve zaradi onesnaževanja v katerem koli danem trenutku. Kadar se uporabljajo neprekinjene meritve, se lahko koncentracije uporabijo za zagotavljanje informacij o učinkovitosti v daljšem časovnem obdobju (npr. enem letu).

POGLAVJE 6

Zagotavljanje kakovosti priprave in pregleda referenčnih dokumentov BAT

Zagotavljanje kakovosti postopka priprave in pregleda referenčnih dokumentov BAT je v veliki meri odvisno od upoštevanja navodil iz tega dokumenta, zlasti glede vsebine in omejitev referenčnih dokumentov BAT ter zbiranja podatkov za določanje najboljših tehnologij.

Kakovost referenčnega dokumenta BAT je odvisna od kakovosti udeležencev procesa (visoka stopnja strokovnega znanja in sodelovanja) ter kakovosti samega „seviljskega postopka“. Da bi se zagotovila ta kakovost, se pričakuje, da imajo države članice, zadevne industrije, nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisija vzpostavljen sistem kakovosti, ki vključuje:

1.	jasne opredelitve odgovornosti in razporeditev nalog;

2.	metode in postopke;

3.	razporeditev ustreznih virov (zlasti osebja);

4.	notranji sistem nadzora, ki zagotavlja stalne izboljšave.

Kakovost referenčnega dokumenta BAT je vsakodnevna dejavnost, ki temelji na osebni zavezanosti vseh sodelujočih pri izmenjavi informacij. Pri izvoru zbranih informacij ima običajno vsak posamezni član tehnične delovne skupine kot nadzornik na prvi stopnji posebno vlogo pri zagotavljanju kakovosti svojih prispevkov.

Osebje EIPPCB, ki pripravlja referenčne dokumente BAT na podlagi prispevkov tehnične delovne skupine, je nadzornik kakovosti predloženih informacij na drugi stopnji. EIPPCB deluje v okviru Inštituta za tehnološka predvidevanja (IPTS) Skupnega raziskovalnega središča Komisije. Inštitut za tehnološka predvidevanja ima certifikat ISO 9001, Skupno raziskovalno središče pa deluje v okviru standardov za notranjo revizijo in zadevnega okvira Komisije, ki temelji na mednarodni dobri praksi. Zaradi tega je EIPPCB še bolj sposoben opravljanja svojih nalog.

Postopek zagotavljanja kakovosti se stalno pregleduje, pri čemer je forum pozvan, da pri tem sodeluje.

(1) Če ni drugače določeno, izraz „poglavje“ pomeni poglavja iz te priloge.

(2) Če ni drugače določeno, izraz „oddelek“ pomeni oddelke iz te priloge.

(3) Poleg tega lahko Komisija oblikuje številne smernice, ki lahko sčasoma nadomestijo nekatere horizontalne referenčne dokumente BAT.

(4) UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(5) Ob upoštevanju pogojev, ki jih določa konkurenčno pravo, in varovanja zaupnih poslovnih podatkov, glej oddelek 5.3.

(6) Koncentracija in določena obremenitev z onesnaževali (če je na voljo) ali podatki, ki so potrebni za izpeljavo teh informacij, vključno z uporabljenimi metodami spremljanja in referenčnimi pogoji. Za podatke o posebni obremenitvi mora biti proizvod, za katerega ta velja, jasno opredeljen.

(7) Izraz „veljaven“ se nanaša na pristop iz oddelka 4.6.2.3.2.

(8) Vključno z uporabljeno tehnologijo in načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje naprave.

(9) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(10) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.

(11) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(12) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(13) Informacije o obremenitvah (npr. masa izpuščenih onesnaževal na leto) so lahko v pomoč pri opredelitvi prednostnih nalog v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja.

Dodatek 1

SISTEM ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI PODATKOV

Spodnje informacije so povzete iz referenčnega dokumenta o gospodarskih učinkih in učinkih na različne prvine okolja (ECM) (oddelek 2.4.1 referenčnega dokumenta o gospodarskih učinkih in učinkih na različne prvine okolja, ki je bil sprejet julija 2006).

Sistemi za ocenjevanje kakovosti podatkov se uporabljajo za ocene emisij, da bi se zagotovilo kvalitativno navajanje zanesljivosti ocen podatkov. Ta pristop se je razširil na splošni sistem za ocenjevanje podatkov. Za vse zbrane podatke se priporoča naslednji sistem za ocenjevanje podatkov:

A.	ocena, ki temelji na veliki količini informacij, ki so v celoti reprezentativne za okoliščine in za katere so znane vse osnovne predpostavke;

B.	ocena, ki temelji na veliki količini informacij, ki so reprezentativne za večino okoliščin in za katere je znana večina osnovnih predpostavk;

C.	ocena, ki temelji na omejeni količini informacij, ki so reprezentativne za nekatere okoliščine in za katere so osnovne predpostavke omejene;

D.	ocena, ki temelji na tehničnem izračunu, izpeljanem iz zelo omejene količine informacij, ki so reprezentativne za eno ali dve okoliščini in za katere je znanih nekaj osnovnih predpostavk;

E.	ocena, ki temelji na tehnični presoji, izpeljani le iz predpostavk.

Za določitev najboljše ustrezne tehnologije so najprimernejši podatki kakovosti A ali B.

Dodatek 2

OBIČAJNI POTEK DELA ZA PRIPRAVO IN PREGLED REFERENČNIH DOKUMENTOV BAT