|
22.7.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/1 |
UREDBA (EU) št. 691/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 6. julija 2011
o evropskih okoljsko-ekonomskih računih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji med drugim določa, da si Unija prizadeva „za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja.“ |
|
(2) |
V Sklepu št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (2) je bilo potrjeno, da so zanesljive informacije o stanju okolja ter ključnih trendih, vplivih in vzrokih za okoljske spremembe bistvene za oblikovanje učinkovite politike, njeno izvajanje in, splošneje, za prodornejšo vlogo državljanov. Treba bi bilo oblikovati instrumente za poglabljanje ozaveščenosti javnosti o vplivih gospodarskih dejavnosti na okolje. |
|
(3) |
V prihodnosti bo za trajnostni razvoj v Uniji nujen znanstveno tehten pristop k merjenju pomanjkanja virov. |
|
(4) |
Sklep št. 1578/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti 2008–2012 (3) jasno poudarja potrebo po visokokakovostnih statističnih podatkih in računih na področju okolja. Poleg tega je v glavnih pobudah za obdobje 2008–2012 navedeno, da bi bilo po potrebi treba razviti pravne podlage za zbiranje okoljskih podatkov na ključnih področjih, ki jih veljavni pravni akti ne zajemajo. |
|
(5) |
V Sporočilu Komisije z dne 20. avgusta 2009 z naslovom „BDP in več: Merjenje napredka v svetu, ki se spreminja“ je bila prepoznana potreba po dopolnitvi že obstoječih kazalnikov s podatki, ki bi vključevali tudi okoljske in družbene vidike, da se omogoči bolj skladno in celovito oblikovanje politik. S tega vidika okoljsko-ekonomski računi ponujajo sredstva za spremljanje pritiskov gospodarstva na okolje in preučevanje možnosti, kako bi jih bilo mogoče zmanjšati. Okoljsko-ekonomski računi prikazujejo, kako drug na drugega vplivajo gospodarski, gospodinjski in okoljski dejavniki, in zato povedo več kot zgolj nacionalni računi. So pomemben vir podatkov v oporo okoljskim odločitvam in bi jih Komisija morala upoštevati pri pripravi ocene vpliva. Z vidika načel trajnostnega razvoja in v skladu s prizadevanji za z viri gospodarno in čisto gospodarstvo iz strategije Evropa 2020 in različnih pomembnih pobud je razvoj podatkovnega okvira, ki bi poleg gospodarskih dosledno vključeval tudi okoljska vprašanja, še toliko pomembnejša naloga. |
|
(6) |
Evropski sistem računov (ESR), vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (4) (v nadaljnjem besedilu: ESR 95), ki je skladen s sistemom nacionalnih računov (SNR), ki ga je februarja 1993 sprejela Statistična komisija Združenih narodov, je glavno orodje tako za gospodarsko statistiko Unije kot tudi za mnoge ekonomske kazalnike (vključno z BDP). Okvir ESR je mogoče uporabiti tudi za analizo in oceno različnih vidikov gospodarstva (na primer njegove strukture, posebnih delov, razvoja v daljšem razdobju), vendar je za nekatere posebne potrebe po podatkih, na primer za analizo medsebojnega vpliva okolja in gospodarstva, najboljša rešitev oblikovanje ločenih satelitskih računov. |
|
(7) |
Evropski svet je junija 2006 sprejel sklepe, v katerih je Unijo in njene države članice pozval k razširitvi nacionalnih računov na ključne vidike trajnostnega razvoja. Nacionalne račune bi bilo zato treba dopolniti z enotnimi okoljsko-ekonomskimi računi, ki bodo zagotavljali popolnoma skladne podatke. |
|
(8) |
Zelo pomembno je, da se bodo evropski okoljsko-ekonomski računi, takoj ko bo sistem v celoti operativen, tvorno in natančno uporabljali v vseh državah članicah in pri sprejemanju vseh tozadevnih odločitev Unije kot ključna podlaga za ocene vpliva, akcijske načrte, zakonodajne predloge in druge pomembne rezultate ustreznih politik. |
|
(9) |
Hitreje dostopne podatke bi bilo mogoče dobiti tudi s kratkoročnim napovedovanjem, pri katerem se uporabljajo statistične metode, podobne tistim, ki se uporabljajo pri predvidevanjih za pripravo zanesljivih ocen. |
|
(10) |
Satelitski računi omogočajo prožno razširitev analitičnih zmogljivosti nacionalnega računovodstva na izbrana družbeno občutljiva področja, kot so pritiski na okolje zaradi človekove dejavnosti, ne da bi s tem čezmerno obremenjevali ali motili osrednji sistem. Javnosti bi bilo treba redno omogočati dostop do satelitskih računov v razumljivi obliki. |
|
(11) |
Sistem za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA – System of integrated Environmental Economic Accounts), ki so ga skupaj razvili Združeni narodi, Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Svetovna banka, je satelitski sistem sistema SNR. Znotraj skupnega okvira združuje ekonomske in okoljske informacije, cilj pri tem pa je merjenje prispevka okolja h gospodarstvu in vpliva gospodarstva na okolje. Oblikovalcem politike zagotavlja kazalnike in opisne statistične podatke za spremljanje teh medsebojnih vplivov ter zbirko podatkov za strateško načrtovanje in analizo politike kot podlago za določanje bolj trajnostnih razvojnih poti. |
|
(12) |
Kolikor je to mogoče, sistem SEEA združuje in vključuje različne kategorije okoljsko-ekonomskih računov. Na splošno vse te kategorije širijo obstoječe koncepte stroškov, akumulacije kapitala in zaloge kapitala iz sistema SNR bodisi tako, da jih dopolnjujejo z dodatnimi podatki v fizičnem smislu, namen pri tem pa je zajetje okoljskih stroškov in uporabe naravnih virov v proizvodnji, bodisi tako, da jih spreminjajo z vključitvijo teh učinkov, izraženih v denarju. V okviru te splošne usmeritve se različne obstoječe kategorije precej razlikujejo tako po metodologiji kot tudi po obravnavanih okoljskih vprašanjih. |
|
(13) |
Komisija je svojo prvo strategijo v zvezi z „ekološkim računovodstvom“ predstavila leta 1994. Od takrat so Komisija (Eurostat) in države članice razvile in preskusile računovodske metode do te mere, da nekatere države članice zdaj redno zagotavljajo prve sklope okoljsko-ekonomskih računov. Najpogostejši so računi o fizičnem pretoku emisij v zrak (vključno s toplogrednimi plini) in o porabi materiala ter denarni računi o izdatkih in davkih v zvezi z varstvom okolja. |
|
(14) |
Eden od ciljev za obdobje, na katerega se nanaša Statistični program Skupnosti 2008–2012, je sprejetje pobud za nadomestitev dogovorov z zakonodajo Unije na določenih področjih, kjer se redno pripravlja evropska statistika in ki so dovolj razvita. |
|
(15) |
Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (5) zagotavlja referenčni okvir za evropske okoljsko-ekonomske račune. Zahteva zlasti skladnost evropske statistike z načeli strokovne neodvisnosti, nepristranskosti, objektivnosti, zanesljivosti in zaupnosti statističnih podatkov ter stroškovne učinkovitosti. |
|
(16) |
Ker se oblikujejo različni sklopi okoljsko-ekonomskih računov in ker ti niso razviti v enaki meri, bi bilo treba sprejeti modularno strukturo, ki bo omogočala ustrezno prožnost in med drugim dopuščala tudi uvajanje dodatnih modulov. |
|
(17) |
Oblikovati bi bilo treba program pilotnih študij za izboljšanje poročanja in kakovosti podatkov, izboljšanje metodologij in pripravo na nadaljnji razvoj. |
|
(18) |
Preden se postavijo dodatne zahteve glede poročanja, bi bilo treba opraviti oceno izvedljivosti. |
|
(19) |
Komisija bi morala imeti pooblastila, na podlagi katerih bi državam članicam v času prehodnih obdobij lahko odobrila odstopanja, če bi te morale temeljiteje prilagoditi svoje nacionalne statistične sisteme. |
|
(20) |
Unija bi morala spodbujati uvajanje okoljsko-ekonomskih računov v tretjih državah, zlasti tistih, ki si delijo okoljske vire (pretežno vodo) z državami članicami. |
|
(21) |
Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-ekonomskih računov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(22) |
V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejem aktov za namene prilagajanja modulov okoljskemu, gospodarskemu in tehničnemu razvoju ter za zagotavljanje metodoloških smernic. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
|
(23) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (6). |
|
(24) |
Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za evropski statistični sistem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina
Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-ekonomskih računov z namenom oblikovanja okoljsko-ekonomskih računov kot satelitskih računov ESR 95 z zagotavljanjem metodologije, skupnih standardov, opredelitev pojmov, razvrstitev in računovodskih pravil, ki jih je treba uporabljati pri pripravi okoljsko-ekonomskih računov.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„emisija v zrak“ pomeni fizični tok plinastih ali trdnih snovi iz nacionalnega gospodarstva (procesov proizvodnje ali porabe) v ozračje (del okoljskega sistema); |
|
2. |
„davek v zvezi z varstvom okolja“ pomeni davek, katerega davčna osnova je fizična enota (ali približek fizične enote) nečesa, kar ima dokazan poseben negativni vpliv na okolje, in ki je v ESR-95 opredeljen kot davek; |
|
3. |
„računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu“ (EW-MFA – economy-wide material flow accounts) pomenijo dosledne zbirke snovnih vložkov v nacionalna gospodarstva, spremembe zalog snovi v gospodarstvu in snovne učinke za druga gospodarstva ali okolje. |
Člen 3
Moduli
1. Okoljsko-ekonomski računi, ki jih je treba pripraviti na podlagi skupnega okvira iz člena 1, se razvrstijo v naslednje module:
|
(a) |
modul za račune emisij v zrak, kakor je določeno v Prilogi I; |
|
(b) |
modul za davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti, kakor je določeno v Prilogi II; |
|
(c) |
modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, kakor je določeno v Prilogi III. |
2. Vsaka priloga vsebuje naslednje informacije:
|
(a) |
cilje, katerih uresničevanje terja pripravo računov; |
|
(b) |
obseg računov; |
|
(c) |
seznam značilnosti, za katere je treba pripravljati in pošiljati podatke; |
|
(d) |
prvo referenčno leto, pogostnost in roke za pošiljanje podatkov za pripravo računov; |
|
(e) |
poročevalne preglednice; |
|
(f) |
najdaljše trajanje prehodnih obdobij iz člena 8, za katera Komisija lahko odobri odstopanja. |
3. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 9 sprejema delegirane akte, kadar je potrebno upoštevati okoljski, gospodarski in tehnični razvoj, za:
|
(a) |
zagotavljanje metodoloških smernic in |
|
(b) |
posodabljanje prilog iz odstavka 1 glede informacij iz odstavka 2(c) do (e). |
Komisija pri izvajanju pooblastil na podlagi tega odstavka zagotovi, da delegirani akti, ki jih sprejme, državam članicam in poročevalskim enotam ne povzročajo znatnejših dodatnih upravnih bremen.
Člen 4
Pilotne študije
1. Komisija pripravi program pilotnih študij, ki jih države članice prostovoljno izvajajo v namene razvoja poročanja in izboljšanja kakovosti podatkov, vzpostavljanja dolgoročne serije in razvoja metodologije. V ta program se vključijo tudi pilotne študije, s katerimi se preskusi izvedljivost uvajanja novih modulov okoljsko-ekonomskih računov. Komisija pri pripravi programa zagotovi, da delegirani akti državam članicam in poročevalskim enotam ne povzročajo nobenih dodatnih upravnih ali finančnih bremen.
2. Komisija oceni in objavi izsledke pilotnih študij, pri čemer upošteva koristi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja podatkov in upravno obremenitev s poročanjem. Ti izsledki se upoštevajo pri predlogih za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, ki jih Komisija lahko vključi v poročilo iz člena 10.
Člen 5
Zbiranje podatkov
1. Države članice v skladu s prilogami k tej uredbi zbirajo podatke, potrebne za opazovanje značilnosti iz člena 3(2)(c).
2. Države članice ob upoštevanju načela upravne poenostavitve zbirajo potrebne podatke s kombinacijo spodaj naštetih različnih virov:
|
(a) |
raziskav; |
|
(b) |
postopkov statističnega ocenjevanja v primerih, pri katerih nekatere značilnosti niso bile opazovane pri vseh enotah; |
|
(c) |
administrativnih virov. |
3. Države članice obvestijo Komisijo in zagotovijo podrobne podatke o uporabljenih metodah in virih.
Člen 6
Pošiljanje podatkov Komisiji (Eurostatu)
1. Države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) podatke, določene v prilogah, vključno z zaupnimi podatki, v rokih, določenih v prilogah.
2. Podatki se pošiljajo v ustrezni tehnični obliki, ki jo določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).
Člen 7
Ocena kakovosti
1. Za namene te uredbe se za podatke, ki jih je treba poslati, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.
2. Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov.
3. Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 1 pri podatkih, ki jih zajema ta uredba, Komisija sprejme izvedbene akte z namenom opredelitve načinov, strukture in časovnih presledkov poročil o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).
4. Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov in lahko v roku enega meseca od prejema podatkov od zadevnih držav članic zahteva, da predložijo dodatne informacije o podatkih oziroma revidiran sklop podatkov.
Člen 8
Odstopanja
1. Komisija lahko sprejme izvedbene akte s katerimi državam članicam v prehodnih obdobjih iz prilog odobri odstopanja, če so v nacionalnih statističnih sistemih potrebne večje prilagoditve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).
2. Za namene pridobitve odstopanja iz odstavka 1 zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno prošnjo do 12. novembra 2011.
Člen 9
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo iz člena 3(3) se prenese na Komisijo za obdobje 5 let od 11. avgusta 2011. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz člena 3(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 10
Poročanje in pregled
Komisija do 31. decembra 2013 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. V tem poročilu se oceni zlasti kakovost poslanih podatkov, metode zbiranja podatkov, upravno breme za države članice in poročevalske enote ter uporabnost in učinkovitost teh statistik.
Poročilo po potrebi in ob upoštevanju izsledkov iz člena 4(2) spremljajo predlogi:
|
— |
za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, kot so računi izdatkov in prihodkov, povezanih z varstvom okolja (EPER – Environmental Protection Expenditure and Revenues)/računi izdatkov za varstvo okolja (EPEA – Environmental Protection Expenditure Accounts), sektor okoljskega blaga in storitev (EGSS – Environmental Goods and Services Sector), energetski računi, z okoljem povezani transferji (subvencije), računi izkoriščanja naravnih virov in izdatkov za upravljanje (RUMEA – Resource Use and Management Expenditure Accounts), vodni računi (kvantitativni in kvalitativni), odpadkovni računi, gozdarski računi, računi ekosistemskih storitev, računi snovnih zalog v celotnem gospodarstvu (EW-MSA – Economy-Wide Material Stock Accounts) in meritve neuporabljenih izkopanih zemeljskih snovi (vključno s prstjo), |
|
— |
namenjeni nadaljnjemu izboljšanju kakovosti podatkov in metod njihovega zbiranja ter s tem izboljšanju pokritosti in primerljivosti podatkov in zmanjšanju upravnih bremen za podjetja in upravne strukture. |
Člen 11
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor nastopa kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 12
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 6. julija 2011
Za Evropski parlament
Predsednik
J. BUZEK
Za Svet
Predsednik
M. DOWGIELEWICZ
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 21. junija 2011.
(2) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(3) UL L 344, 28.12.2007, str. 15.
(4) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.
(5) UL L 87, 31.3.2009, str. 164.
(6) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
PRILOGA I
MODUL ZA RAČUNE EMISIJ V ZRAK
Oddelek 1
CILJI
V računih emisij v zrak so evidentirani in predstavljeni podatki o emisijah v zrak na način, ki je skladen s sistemom nacionalnih računov. V njih so evidentirane emisije v zrak iz nacionalnih gospodarstev; te emisije so razčlenjene po gospodarskih dejavnostih, ki izpuščajo emisije v zrak, kakor je opisano v ESR 95. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo in porabo.
V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za račune emisij v zrak. Ti podatki bodo pripravljeni na način, ki povezuje emisije z gospodarskimi dejavnostmi proizvodnje in porabe gospodarskih panog in gospodinjstev. Podatki o neposrednih emisijah, ki se poročajo na podlagi te uredbe, bodo združeni z ekonomskimi preglednicami input-output, preglednicami ponudbe in porabe ter podatki o porabi gospodinjstev, ki se Komisiji (Eurostatu) že poročajo v sklopu poročanja na podlagi ESR 95.
Oddelek 2
OBSEG
Računi emisij v zrak imajo iste sistemske meje kot ESR 95 in prav tako temeljijo na načelu rezidenčnosti.
Pojem rezidenčnost v skladu z ESR 95 temelji na naslednjem načelu: enota je rezidenčna enota države, če je njen gospodarski interes osredotočen na gospodarsko ozemlje te države – tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja gospodarske dejavnosti.
V računih emisij v zrak so evidentirane emisije, ki izhajajo iz dejavnosti vseh rezidenčnih enot, ne glede na to, kje te emisije geografsko dejansko nastanejo.
V računih emisij v zrak so evidentirani tokovi ostankov plinastih snovi in trdnih delcev, ki izvirajo iz nacionalnega gospodarstva in se sproščajo v ozračje. Za namene te uredbe se pojem „ozračje“ nanaša na del okoljskega sistema. Sistemska meja se nanaša na mejo med nacionalnim gospodarstvom (kot delom gospodarskega sistema) in ozračjem (kot delom okoljskega sistema). Izpuščene snovi so po prečkanju te sistemske meje zunaj človekovega nadzora, postanejo del naravnih snovnih ciklov in lahko sprožijo več vrst okoljskih učinkov.
Oddelek 3
SEZNAM ZNAČILNOSTI
Države članice pripravijo statistične podatke o emisijah naslednjih onesnaževal zraka:
|
Ime emisije v zrak |
Simbol emisije v zrak |
Merska enota |
|
Ogljikov dioksid brez emisij iz biomase |
CO2 |
1 000 ton (Gg) |
|
Ogljikov dioksid iz biomase |
CO2 iz biomase |
1 000 ton (Gg) |
|
Dušikov oksid |
N2O |
tone (Mg) |
|
Metan |
CH4 |
tone (Mg) |
|
Perfluorirani ogljikovodiki |
PFC |
tone (Mg) ekvivalenta CO2 |
|
Fluorirani ogljikovodiki |
HFC |
tone (Mg) ekvivalenta CO2 |
|
Žveplov heksafluorid |
SF6 |
tone (Mg) ekvivalenta CO2 |
|
Dušikovi oksidi |
NOX |
tone (Mg) ekvivalenta NO2 |
|
Nemetanske hlapne organske spojine |
NMVOC |
tone (Mg) |
|
Ogljikov monoksid |
CO |
tone (Mg) |
|
Delci < 10 μm |
PM10 |
tone (Mg) |
|
Delci < 2,5 μm |
PM2,5 |
tone (Mg) |
|
Žveplov dioksid |
SO2 |
tone (Mg) |
|
Amoniak |
NH3 |
tone (Mg) |
Vsi podatki se poročajo zaokroženi na eno decimalno mesto.
Oddelek 4
PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV
|
1. |
Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni. |
|
2. |
Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta. |
|
3. |
Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je le mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v rokih, določenih v točki 2. |
|
4. |
Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti te uredbe. |
|
5. |
Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta. |
|
6. |
Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n–4, n–3, n–2, n–1 in n, pri čemer je n referenčno leto. |
Oddelek 5
POROČEVALNE PREGLEDNICE
|
1. |
Za vse značilnosti iz oddelka 3 se pripravijo podatki na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64), ki je popolnoma skladna z ESR-95. Poleg tega se pripravijo podatki za:
|
|
2. |
Hierarhična razvrstitev iz odstavka 1: Emisije v zrak po gospodarskih panogah — NACE Rev. 2 (A*64) Emisije v zrak iz gospodinjstev
Premostitvene postavke Računi skupnih emisij v zrak (industrija + gospodinjstva)
|
Oddelek 6
NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ
Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.
(1) Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.
(2) Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.
PRILOGA II
MODUL ZA DAVKE V ZVEZI Z VARSTVOM OKOLJA PO GOSPODARSKI DEJAVNOSTI
Oddelek 1
CILJI
V statistiki o davkih v zvezi z varstvom okolja so podatki evidentirani in predstavljeni z vidika davčnih zavezancev na način, ki je popolnoma skladen s podatki, ki se poročajo na podlagi ESR 95. V njej so evidentirani davčni prihodki nacionalnih gospodarstev v zvezi z varstvom okolja po gospodarskih dejavnostih. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo in porabo.
V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za davčne prihodke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti.
Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja lahko neposredno temeljijo na davčnih statističnih podatkih in vladnih finančnih statističnih podatkih, vendar ima uporaba davčnih podatkov, ki se poročajo na podlagi ESR-95, če je ta mogoča, nekatere prednosti.
Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja temeljijo na zneskih, evidentiranih v ocenah ali izjavah ali časovno prilagojenih denarnih prejemkih, da se zagotavlja skladnost z ESR-95 in izboljša mednarodna primerljivost.
ESR-95 vsebuje tudi informacije o tem, katere gospodarske panoge in sektorji plačujejo davke. Informacije o davkih, ki se poročajo na podlagi ESR-95, so v računih po institucionalnih sektorjih ter v preglednicah ponudbe in porabe.
Oddelek 2
OBSEG
Davki v zvezi z varstvom okolja imajo iste sistemske meje kot ESR 95 in so sestavljeni iz obveznih nevračljivih plačil v gotovini ali v naravi, ki jih pobira država ali institucije Unije.
Davki v zvezi z varstvom okolja spadajo v naslednje kategorije ESR 95:
|
— |
davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), |
|
— |
tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), |
|
— |
davki na kapital (D.91). |
Oddelek 3
SEZNAM ZNAČILNOSTI
Države članice pripravijo statistične podatke o davkih v zvezi z varstvom okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi:
|
— |
davki na energijo, |
|
— |
prometni davki, |
|
— |
davki na onesnaževanje, |
|
— |
davki na vire. |
Vsi podatki se poročajo v milijonih nacionalne valute.
Oddelek 4
PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV
|
1. |
Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni. |
|
2. |
Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta. |
|
3. |
Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je le mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v rokih, določenih v točki 2. |
|
4. |
Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti te uredbe. |
|
5. |
Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta. |
|
6. |
Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n–4, n–3, n–2, n–1 in n, pri čemer je n referenčno leto. |
Oddelek 5
POROČEVALNE PREGLEDNICE
Za vsako od značilnosti iz oddelka 3 se podatki sporočijo z vidika davčnih zavezancev.
V zvezi s proizvajalci se podatki poročajo razčlenjeni na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64, kakor je določeno v ESR 95).
V zvezi s porabniki se podatki poročajo za:
|
— |
gospodinjstva, |
|
— |
nerezidente. |
Če davka ni mogoče pripisati nobeni od zgornjih skupin dejavnosti, se podatki sporočijo kot nerazporejeni.
Oddelek 6
NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ
Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.
PRILOGA III
MODUL ZA RAČUNE SNOVNIH TOKOV V CELOTNEM GOSPODARSTVU (EW-MFA)
Oddelek 1
CILJI
Modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu zajema vse trdne, plinaste in tekoče snovi, razen zračnih in vodnih tokov, merjene v masnih enotah na leto. EW-MFA imajo tako kot sistem nacionalnih računov dva glavna namena. Podrobni snovni tokovi zagotavljajo bogato empirično zbirko podatkov za številne analitične študije. Prav tako se uporabljajo za pripravo različnih kazalnikov snovnih tokov v celotnem gospodarstvu za nacionalna gospodarstva.
V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati v zvezi z EW-MFA.
Oddelek 2
OBSEG
Razlikovanje med zalogami in tokovi je temeljno načelo sistema snovnih tokov. Na splošno je tok spremenljivka, ki meri količino v nekem časovnem obdobju, medtem ko je zaloga spremenljivka, ki meri količino v določenem trenutku. EW-MFA temeljijo na načelu tokov. Merijo tokove vhodnih in izhodnih snovi ter sprememb zalog v gospodarstvu v masnih enotah na leto.
EW-MFA so skladni z načeli sistema nacionalnih računov, kot je rezidenčno načelo. Nanašajo se na snovne tokove, povezane z dejavnostmi vseh rezidenčnih enot nacionalnega gospodarstva, ne glede na njihov geografski položaj.
V EW-MFA sta pomembni dve vrsti snovnih tokov, ki prečkajo sistemske meje:
|
1. |
snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in njegovim naravnim okoljem. Ti so sestavljeni iz pridobivanja snovi (tj. surovin, surovih ali neobdelanih) iz naravnega okolja in izpuščanja snovi (pogosto imenovanih ostanki) v naravno okolje; |
|
2. |
snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in preostalim svetovnim gospodarstvom. To zajema uvoz in izvoz. |
Vsi tokovi, ki prečkajo te sistemske meje, so vključeni v EW-MFA, kot tudi dopolnjevanje umetnih zalog. Vsi drugi snovni tokovi v gospodarstvu niso predstavljeni v računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. To pomeni, da se v EW-MFA obravnava celotno nacionalno gospodarstvo in da npr. medpanožne dostave proizvodov niso obravnavane. Prav tako niso obravnavani naravni tokovi v naravnem okolju.
Oddelek 3
SEZNAM ZNAČILNOSTI
Države članice po potrebi pripravljajo statistične podatke o značilnostih iz oddelka 5 za EW-MFA.
|
1. |
Izkoriščanje domačih virov zajema letno količino trdnih, tekočih in plinastih snovi (razen zraka in vode), ki se pridobivajo iz naravnega okolja in se uporabljajo kot vložki v gospodarstvo. |
|
2. |
Fizični uvoz in fizični izvoz zajemata vse uvoženo ali izvoženo blago v masnih enotah. Blago, s katerim se trguje, zajema blago na vseh stopnjah obdelave, od polizdelkov do končnih izdelkov. |
Oddelek 4
PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV
|
1. |
Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni. |
|
2. |
Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta. |
|
3. |
Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je le mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v rokih, določenih v točki 2. |
|
4. |
Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti te uredbe. |
|
5. |
Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta. |
|
6. |
Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n–4, n–3, n–2, n–1 in n, pri čemer je n referenčno leto. |
Oddelek 5
POROČEVALNE PREGLEDNICE
Podatki, izraženi v masnih enotah, se pripravijo za značilnosti, navedene v naslednjih preglednicah.
Preglednica A – Domači viri
1. Biomasa
1.1 Pridelki (razen krmnih pridelkov)
1.1.1 Žita
1.1.2 Korenovke, gomoljnice
1.1.3 Rastline za pridelavo sladkorja
1.1.4 Stročnice
1.1.5 Oreščki
1.1.6 Oljnice
1.1.7 Vrtnine
1.1.8 Sadje
1.1.9 Predivnice
1.1.10 Drugi pridelki d. n.
1.2 Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa
1.2.1 Ostanki posevkov (uporabljeni)
1.2.1.1 Slama
1.2.1.2 Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese, drugo)
1.2.2 Krmni pridelki in pašena biomasa
1.2.2.1 Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja)
1.2.2.2 Pašena biomasa
1.3 Les (dodatno prostovoljno poročanje o čistem prirastu lesne zaloge)
1.3.1 Les (industrijska hlodovina)
1.3.2 Lesno gorivo in drugi izkoriščani les
1.4 Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin/živali, lov in nabiranje
1.4.1 Ulov prostoživečih rib
1.4.2 Vse druge vodne živali in rastline
1.4.3 Lov in nabiranje
2. Kovinske rude (surove rude)
2.1 Železo
2.2 Barvne kovine
2.2.1 Baker (dodatno prostovoljno poročanje o vsebnosti kovin)
2.2.2 Nikelj (dodatno prostovoljno poročanje o vsebnosti kovin)
2.2.3 Svinec (dodatno prostovoljno poročanje o vsebnosti kovin)
2.2.4 Cink (dodatno prostovoljno poročanje o vsebnosti kovin)
2.2.5 Kositer (dodatno prostovoljno poročanje o vsebnosti kovin)
2.2.6 Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine
2.2.7 Boksit in druge aluminijeve rude
2.2.8 Uran in torij
2.2.9 Druge kovine d. n.
3. Nekovinski minerali
3.1 Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)
3.2 Kreda in dolomit
3.3 Skrilavec
3.4 Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila
3.5 Sol
3.6 Apnenec in sadra
3.7 Gline in kaolin
3.8 Pesek in gramoz
3.9 Druge kovine d. n.
3.10 Izkopani zemeljski materiali (vključno z zemljo), samo če so uporabljeni (prostovoljno poročanje)
4. Fosilne energetske surovine/nosilci
4.1 Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci
4.1.1 Lignit (rjavi premog)
4.1.2 Črni premog
4.1.3 Oljni skrilavec in katranski pesek
4.1.4 Šota
4.2 Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci
4.2.1 Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)
4.2.2 Zemeljski plin
Preglednice B (Uvoz — celotna trgovina), C (Uvoz — trgovina zunaj EU), D (Izvoz — celotna trgovina), E (Izvoz — trgovina zunaj EU)
1. Biomasa in proizvodi iz biomase
1.1 Pridelki, surovi in predelani
1.1.1 Žita, surova in predelana
1.1.2 Korenovke, gomoljnice, surove in predelane
1.1.3 Rastline za pridelavo sladkorja, surove in predelane
1.1.4 Stročnice, surove in predelane
1.1.5 Oreščki, surovi in predelani
1.1.6 Oljnice, surove in predelane
1.1.7 Vrtnine, surove in predelane
1.1.8 Sadje, surovo in predelano
1.1.9 Predivnice, surove in predelane
1.1.10 Drugi pridelki d. n., surovi in predelani
1.2 Ostanki pridelkov in krmni pridelki
1.2.1 Ostanki pridelkov (uporabljeni), surovi in predelani
1.2.1.1 Slama
1.2.1.2 Drugi ostanki pridelkov
1.2.2 Krmni pridelki
1.2.2.1 Krmni pridelki
1.3 Les in izdelki iz lesa
1.3.1 Les, surovi in predelani
1.3.2 Lesno gorivo in drugi izkoriščani les, surovi in predelani
1.4 Ulov rib in drugih vodnih živali in rastlin, surovih in predelanih
1.4.1 Ulov rib
1.4.2 Vse druge vodne živali in rastline
1.5 Žive živali, razen tistih iz točke 1.4, in živalski proizvodi
1.5.1 Žive živali, razen tistih iz točke 1.4
1.5.2 Meso in mesni pripravki
1.5.3 Mlečni izdelki, ptičja jajca in med
1.5.4 Drugi živalski proizvodi (živalska vlakna, koža, krzno, usnje itd.)
1.6 Proizvodi predvsem iz biomase
2. Kovinske rude in koncentrati, surove in predelane
2.1 Železove rude in koncentrati, železo in jeklo, surovi in predelani
2.2 Rude barvnih kovin in koncentrati, surovi in predelani
2.2.1 Baker
2.2.2 Nikelj
2.2.3 Svinec
2.2.4 Cink
2.2.5 Kositer
2.2.6 Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine
2.2.7 Boksit in druge aluminijeve rude
2.2.8 Uran in torij
2.2.9 Druge kovine d. n.
2.3 Proizvodi predvsem iz kovin
3. Nekovinski minerali, surovi in predelani
3.1 Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt in drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)
3.2 Kreda in dolomit
3.3 Skrilavec
3.4 Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila
3.5 Sol
3.6 Apnenec in sadra
3.7 Gline in kaolin
3.8 Pesek in gramoz
3.9 Druge kovine d. n.
3.10 Izkopani zemeljski materiali (vključno z zemljo), samo če so uporabljeni (prostovoljno poročanje)
3.11 Proizvodi predvsem iz nekovinskih materialov
4. Fosilne energetske surovine/nosilci, surovi in predelani
4.1 Premog in drugi trdni energenti, surovi in predelani
4.1.1 Lignit (rjavi premog)
4.1.2 Črni premog
4.1.3 Oljni skrilavec in katranski pesek
4.1.4 Šota
4.2 Tekoči in plinasti energenti, surovi in predelani
4.2.1 Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)
4.2.2 Zemeljski plin
4.3 Proizvodi predvsem iz fosilnih energentov
5. Drugi proizvodi
6. Uvoženi (preglednici B in C)/izvoženi (preglednici D in E) odpadki za končno obdelavo in odstranjevanje
V preglednicah B in D se vključijo naslednje prilagoditve rezidenčnemu načelu:
Gorivo, ki so ga rezidenčne enote natočile v tujini (dodatek uvozni preglednici B), in gorivo, ki so ga nerezidenčne enote natočile na nacionalnem ozemlju (dodatek izvozni preglednici D)
|
1 |
Gorivo za kopenski promet |
|
2 |
Gorivo za vodni promet |
|
3 |
Gorivo za zračni promet |
Oddelek 6
NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ
Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.