15.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/122

(1)

V Aktu o pristopu iz leta 2003 je določeno, da lahko Litva v skladu s pogoji, določenimi v Aktu, še sedem let po pristopu, tj. do 30. aprila 2011, ohrani v veljavi prepovedi, na podlagi katerih fizične in pravne osebe iz drugih držav članic EU, ki nimajo sedeža ali niso registrirane ali nimajo poslovalnice ali agencije v Litvi, ne smejo pridobiti kmetijskih zemljišč. Gre za začasno izjemo od prostega pretoka kapitala, ki je zagotovljen s členi 63 do 66 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Prehodno obdobje se lahko podaljša samo enkrat za obdobje do treh let.

(2)

Litva je 4. februarja 2011 zaprosila za podaljšanje prehodnega obdobja v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč za tri leta.

(3)

Glavni razlog za prehodno obdobje je bila potreba po zaščiti družbenoekonomskih razmer za kmetijske dejavnosti po uvedbi enotnega trga in prehodu na skupno kmetijsko politiko v Litvi. Namen prehodnega obdobja je bil zlasti odpraviti pomisleke glede možnega vpliva na kmetijski sektor, ki bi ga lahko imela liberalizacija pridobitve kmetijskih zemljišč zaradi začetnih znatnih razlik med cenami zemljišč in prihodki v primerjavi z Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo, Švedsko in Združenim kraljestvom (v nadaljnjem besedilu: EU-15). Poleg tega je bilo prehodno obdobje zasnovano, da bi olajšalo postopek vračanja kmetijskih zemljišč kmetom in njihove privatizacije. Komisija je že v poročilu z dne 16. julija 2008 o Pregledu prehodnih ukrepov za pridobitev kmetijskih nepremičnin, določenih v Pristopni pogodbi iz leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: vmesni pregled 2008), poudarila, kako pomembno je, da se navedena kmetijska reforma zaključi do konca predvidenega prehodnega obdobja (1).

(4)

Zemljiška reforma v Litvi še vedno poteka. Po podatkih litovskih organov je treba za skupaj 429 000 ha državnih zemljišč pojasniti lastninske pravice. Do zdaj je bilo privatiziranih samo 77 200 ha državnih kmetijskih zemljišč, za 351 000 ha kmetijskih zemljišč, kar je 11,42 % vseh kmetijskih zemljišč v Litvi, pa je lastninske pravice še treba pojasniti.

(5)

Po mnenju litovskih organov pomanjkanje jasnosti glede lastninskih pravic in neugodna struktura kmetij nedvomno otežuje zemljiške posle in konsolidacijo kmetijskih zemljišč. Razdrobljenost zemljišč vodi k manjši konkurenčnosti in k manj tržno usmerjenim kmetijam. V zvezi s tem podatki za leto 2009, ki so jih sporočili litovski organi, kažejo, da so v navedenem letu do 5 ha velike kmetije predstavljale 52,5 % vseh kmetij.

(6)

Poleg navedene manjše konkurenčnosti litovskega kmetijskega sektorja v primerjavi s kmetijskim sektorjem v EU-15 razmere otežujejo težave pri dostopu do finančnih virov in visoke obrestne mere za komercialne kreditne linije za pridobitev kmetijskih zemljišč (nad 10 % v letu 2009).

(7)

Poleg tega je nedavna svetovna finančna in gospodarska kriza negativno vplivala na litovsko gospodarsko in zlasti na prodajne cene kmetijskih proizvodov. Po podatkih litovskega oddelka za statistiko pri vladi republike Litve je skupni indeks nakupnih cen kmetijskih proizvodov v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 znašal 77,8. Padec je bil posebno velik v sektorju pridelovanja rastlin, kjer je skupni indeks nakupnih cen teh kmetijskih proizvodov v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 znašal 69,1.

(8)

Z navedenimi dejavniki se lahko pojasni razlika med kmetijskim dohodkom kmetov v Litvi in v EU-15, ki je še vedno velika, vendar se počasi zmanjšuje. Po podatkih Eurostata se je leta 2009 dohodek kmetov v Litvi zmanjšal za 13,6 %, medtem ko se je povprečni dohodek v EU-27 zmanjšal za 10,7 %.

(9)

Podobno kot pri kmetijskem dohodku tudi med prodajnimi cenami kmetijskih zemljišč v Litvi in v drugih državah članicah EU še vedno obstajajo razlike. Glede na podatke Eurostata so cene kmetijskih zemljišč (parcel) v Litvi še vedno nizke v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Popolno zbližanje prodajnih cen kmetijskih zemljišč ni bilo niti pričakovano niti ni veljalo za potreben predpogoj za končanje prehodnega obdobja. Vseeno so vidne razlike v prodajnih cenah kmetijskih zemljišč med Litvo in EU-15 take, da lahko ovirajo nemoten napredek pri zbliževanju cen.

(10)

Glede na navedeno se lahko pričakuje – kar predvidevajo tudi litovski organi – da bi odprava omejitev s 1. majem 2011 pomenila pritisk na cene zemljišč v Litvi. Zato obstaja grožnja resnih motenj na litovskem trgu kmetijskih zemljišč po koncu prehodnega obdobja.

(11)

Podaljšanje prehodnega obdobja iz poglavja 4 Priloge IX k Aktu o pristopu za tri leta je zato treba odobriti.

(12)

Da bi trg v celoti pripravili na liberalizacijo, je tudi v neugodnih gospodarskih razmerah še vedno najpomembnejše, da se spodbuja izboljšanje dejavnikov, kot so kreditne in zavarovalniške možnosti za kmete, ter dokončanje kmetijske strukturne reforme v prehodnem obdobju, kot je bilo poudarjeno že v vmesnem pregledu 2008.

(13)

Ker je bil odprti enotni trg vedno osnova za evropsko blaginjo, bi povečan priliv tujega kapitala prinesel morebitne koristi tudi za kmetijski trg v Litvi. Kot je poudarjeno v vmesnem pregledu 2008, bi imele tuje naložbe v kmetijski sektor tudi pomembne dolgoročne učinke na zagotavljanje kapitala, znanja in izkušenj ter na delovanje trgov zemljišč in kmetijsko produktivnost. Postopno popuščanje pri omejitvah glede tujega lastništva v prehodnem obdobju bi prav tako prispevalo k pripravi trga na popolno liberalizacijo.

(14)

Zaradi pravne varnosti in da se prepreči pravna praznina v nacionalnem pravnem sistemu Litve po koncu trenutnega prehodnega obdobja, mora ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –