2.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/29

(1)

Komisija je z dopisom z dne 26. julija 1999 prejela pritožbo zoper podjetje WAM Engineering Ltd, v kateri je bilo navedeno, da je podjetje WAM SpA od Italije prejelo nezakonite subvencije.

(2)

Italijanskim oblastem so bile z dopisoma z dne 5. avgusta 1999 in 10. septembra 1999 poslane zahteve za informacije. Pritožnik je z dopisom z dne 2. septembra 1999 predložil dodatne informacije. Komisija je z dopisom z dne 13. decembra 1999 pritožniku sporočila odgovor italijanskih oblasti, ki so ga te predložile z dopisom z dne 11. oktobra 1999, in navedla svojo namero, da izvede formalno preiskavo.

(3)

Komisija je sočasno izvajala raziskavo o nacionalnih shemah podpor za neposredne tuje naložbe zunaj EU, ob koncu katere naj bi izdala sporočilo o tej zadevi.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 18. decembra 2001 zaradi obnovljene dejavnosti pritožnika (na Komisijo sta bila naslovljena dva opomina, in sicer z dopisoma z dne 31. marca 2000 in 11. oktobra 2000) in ker je Komisija raziskavo o zunanjih neposrednih tujih naložbah preložila, Italijo zaprosila za nadaljnje informacije.

(5)

Ob upoštevanju informacij, ki so bile predložene z dopisoma z dne 20. februarja 2002 in z dne 27. marca 2002, so bila italijanskim oblastem z dopisom z dne 12. aprila 2002 zastavljena nadaljnja vprašanja.

(6)

Italijanske oblasti so odgovorile z dopisom z dne 21. maja 2002. Komisija je z dopisom z dne 5. junija 2002 italijanske oblasti obvestila, da meni, da predložene informacije niso popolne, ter jih zaprosila, da v dvajsetih delovnih dneh od prejema zadevnega dopisa dopolnijo manjkajoče informacije in zagotovijo dodatna pojasnila.

(7)

Ker italijanske oblasti, kljub temu, da so z dopisom z dne 25. junija 2002 zaprosile za podaljšanje predpisanega obdobja do 31. julija, odgovora niso predložile, je Komisija 26. septembra 2002 v skladu s členom 10(3) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 659/1999) sprejela odredbo o predložitvi podatkov. Med tem je bila zadeva vpisana v register nepriglašene pomoči pred številko NN 102/2002.

(8)

Pritožnik je bil z dopisoma z dne 26. junija 2002 in 4. oktobra 2002 obveščen o napredku v zvezi z zadevo. Z dopisom z dne 31. oktobra 2002 je želel izvedeti izid predložitve podatkov.

(9)

Italijanske oblasti so zahtevane informacije predložile z dopisom z dne 16. oktobra 2002 in dodatne podatke z dopisom z dne 24. oktobra 2002.

(10)

Komisija je Italijo z dopisom z dne 24. januarja 2003 obvestila, da je sklenila uvesti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, zdaj člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v zvezi z zadevno pomočjo (4).

(11)

Pritožnik je bil z dopisom z dne 29. januarja 2003 obveščen o uvedbi postopka.

(12)

Ker v tem času še ni prejel zgoraj navedenega dopisa, je pritožnik z dopisom z dne 10. februarja 2003 Komisiji poslal opomin.

(13)

Na podlagi sporočila italijanskim oblastem v zvezi z začetkom postopka je podjetje WAM SpA takoj poslalo dopis Komisiji (dopis z dne 10. februarja 2003).

(14)

Italija je z dopisom z dne 27. februarja 2003 zaprosila za podaljšanje 15-dnevnega roka za predložitev pripomb v zvezi z zaupnostjo, kakor je določeno v sklepu Komisije, in sicer do 7. marca 2003.

(15)

Italija je z dopisom z dne 10. marca 2003 zaprosila Komisijo, naj sklepa ne objavi, saj je bil upravičenec pripravljen pomoč povrniti, kar je izjavilo tudi samo podjetje WAM SpA v dopisu z dne 13. aprila 2003, ki je bil predložen neposredno Komisiji.

(16)

Komisija je v dopisu z dne 18. marca 2003 navedla, da je v izogib objavi potreben končni sklep o zaključku zadeve, ki je odvisen od predhodno predloženih dokazov, da sta bila dva obroka pomoči skupaj z obrestmi, izračunanimi na Komisiji sprejemljiv način, dejansko povrnjena.

(17)

Ker je bil znesek, ki ga je italijanska vlada predlagala v dopisu z dne 13. maja 2003, občutno nižji od prve ocene ekvivalenta dotacije pomoči, ki ga je izračunala Komisija na podlagi elementov, ki jih je imela na voljo na začetku postopka, je Komisija Italijo z dopisom z dne 22. maja 2003 obvestila, da predlagani znesek, ki naj bi bil povrnjen, ne zadostuje njenim merilom in da bo sklep v kratkem objavljen.

(18)

Pritožnik je z dopisom z dne 13. junija 2003 zaprosil za informacije v zvezi z objavo sklepa. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 18. junija 2003, na isti dan pa je bilo pritožniku po elektronski pošti poslano tudi sporočilo, da je pravkar prišlo do objave.

(19)

Podjetje WAM SpA je z dopisom z dne 1. julija 2003 in s faksom (poslanim pred dopisom istega dne) vložilo zahtevo za dostop do celotne dokumentacije, ki jo je Komisija zavrnila z dopisom z dne 14. julija 2003.

(20)

Podjetje WAM SpA se je z dopisom z dne 20. junija 2003 odzvalo neposredno na obvestilo Komisije Italiji, da je objavila sklep. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 11. julija 2003.

(21)

Pritožnik je z dopisom z dne 27. junija 2003 izrazil namero, da bo v primeru negativnega končnega sklepa Komisije zahteval nadomestilo od podjetja WAM SpA v zvezi s škodo, ki jo je utrpel, in zaprosil za obveščanje glede nadaljnjega postopka.

(22)

Podjetje Morton Machine Company Limited je z dopisom z dne 4. julija 2003 sporočilo, da ga je podjetje WAM SpA poklicalo pred italijansko sodišče, ker zahteva nadomestilo v svojo korist, in vprašalo Komisijo, ali lahko sodni poziv prekliče.

(23)

Komisija je z dopisom z dne 10. julija 2003 odgovorila na oba zgoraj navedena dopisa podjetja Morton Machines Company.

(24)

Z dopisom z dne 16. julija 2003 so bile predložene pripombe zainteresiranih strani, ki so zaprosile za zaupno obravnavo.

(25)

Dne 23. julija 2003 je potekal sestanek med službami Komisije in italijanskimi oblastmi. Pred tem sestankom so italijanske oblasti z dopisom z dne 22. julija 2003, evidentiranim in prejetim 25. julija 2003, predložile nekatere informacije. Urad predsednika vlade (Služba za usklajevanje politik Skupnosti) je Komisiji z dopisom z dne 8. avgusta 2003 posredoval dodatne informacije.

(26)

Podjetje Morton Machine Company Limited je z dopisom z dne 21. avgusta 2003 vprašalo, ali je končni sklep že bil sprejet, in zaprosilo, da se ga obvešča o stanju. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 28. avgusta 2003.

(27)

Z dopisom z dne 19. septembra 2003 je Italija Komisiji predložila svoje pripombe v zvezi s sklepom o začetku formalnega postopka preiskave.

(28)

Z dopisom z dne 3. novembra 2003 je Italija predložila svoje pripombe v zvezi s pripombami tretjih strani.

(29)

V zvezi z zahtevo za nadomestilo, ki jo je predložilo podjetje WAM SpA 30. julija 2003, je Generalni sekretariat z dopisom z dne 16. septembra 2003 potrdil zavrnitev zahteve za dostop do dokumentov.

(30)

Informacije, ki so manjkale v odgovoru z dne 19. septembra 2003, je Italija predložila z dopisom z dne 14. januarja 2004.

(31)

Dne 19. maja 2004 je Komisija sprejela sklep po členu 7(3) in 7(5) Uredbe (ES) št. 659/1999 (5).

(32)

Podjetje WAM SpA in Italija sta se na Sodišču prve stopnje pritožila na sklep Komisije z dne 19. maja 2004. Sodišče prve stopnje, ki se je odločilo, da bo primera združilo, je s sodbo 6. septembra 2006 razveljavilo sklep Komisije z obrazložitvijo, da Komisija ni predložila zadostnih dokazov, da bi pomoč glede na okoliščine zadeve lahko prizadela trgovino in konkurenco na trgu EU (6).

(33)

Komisija se je pritožila zoper sodbo Sodišča prve stopnje. Dne 30. aprila 2009 je Evropsko sodišče zavrnilo pritožbo Komisije (7).

(34)

Podjetje WAM SpA je ustanovljeno po italijanskem pravu, z registriranim sedežem v Cavezzu v Italiji. V zadevnem obdobju med letoma 1995 in 2000 je bilo podjetje dejavno na trgu za proizvodnjo in trženje polžnih transporterjev in dovajalnikov, zbiralnikov prahu in ventilov za industrijske obrate. Na tem trgu je dejavnih veliko proizvajalcev iz EU. Zlasti na trgu zbiralnikov prahu je imelo podjetje WAM SpA več velikih konkurentov iz EU z napredno tehnologijo in dobro razvito prodajno mrežo (8).

(35)

V zvezi s prisotnostjo podjetja WAM SpA na italijanskem trgu je bilo stanje naslednje: tržni delež podjetja na trgu polžnih transporterjev za cement je bil leta 1991 60 %, leta 2000 50 % in leta 2003 55 %. Na trgu zbiralnikov prahu je bil tržni delež podjetja WAM SpA leta 1991 40 %, leta 2000 50 % in leta 2003 že 60 % (9).

(36)

Leta 1997 je podjetje WAM SpA začelo širiti svojo prodajo tudi na trge drugih držav članic Unije, zlasti v Zahodno Nemčijo in Francijo: leta 2000 je imelo podjetje na trgu polžnih transporterjev za cement v Franciji in Nemčiji 70-odstotni tržni delež, v Združenem kraljestvu pa 60-odstotni delež, na trgu okroglih zbiralnikov prahu pa je podjetje WAM SpA imelo v Franciji 50-odstotni tržni delež, v Nemčiji 20-odstotni delež in v Združenem kraljestvu 10-odstotni tržni delež (10).

(37)

Leta 1994 je bila ustanovljena japonska odvisna družba WAM Japan, ki se je ukvarjala s trženjem dveh proizvodov, izdelanih v Italiji, katerih stroški prevoza so bili precej nizki, to so zbiralniki prahu in ventili. Leta 1995 je bila ustanovljena kitajska odvisna družba, ki jo je matična družba sprva upravljala kot skupno podjetje z lokalnim partnerjem, leta 1998 pa je odvisna družba prešla v izključno last podjetja WAM SpA (11).

(38)

V zadevnem obdobju je imela družba WAM SpA tudi 84 % delnic podjetja „WAM Engineering Ltd“, ustanovljenega po angleškem pravu, z registriranim sedežem v Tewkesburyju v Združenem kraljestvu. Podjetje WAM Engineering Ltd je bilo dejavno v tržnem segmentu oblikovanja, izdelave in prodaje industrijskih strojev za mešanje, ki se uporabljajo predvsem v živilski, kemični, farmacevtski in okoljski industriji.

(39)

V zvezi s cenovno politiko podjetja WAM Engineering Ltd v Veliki Britaniji je pritožnik trdil, da je podjetje lahko prodajalo enake proizvode (industrijska oprema za mešanje), kot jih je proizvajalo in tržilo podjetje pritožnika, po približno tretjini cene pritožnika – to pa je cena, s katero je po mnenju pritožnika komajda mogoče nabaviti surovine, ki so potrebne za izdelavo strojev – in sicer, kot meni, zaradi finančne pomoči italijanske vlade, zlasti v okviru zakona št. 394 z dne 29. julija 1981 (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 394/81).

(40)

Po navedbah pritožnika je bila podjetju WAM Engineering Ltd dodeljena finančna podpora za program uveljavitve na trgu držav, ki niso članice EU, v skladu z zakonom št. 394/81. Zakon št. 394/81 naj bi zlasti zagotavljal podporo italijanskim podjetjem, ki želijo v tujini ustanoviti odvisne družbe, kot so na primer predstavništva, trgovine in skladišča.

(41)

Italijanske oblasti so potrdile dodelitev pomoči v obliki subvencioniranih posojil v višini 2 281 450 000 ITL (približno 1,8 milijona EUR) podjetju WAM SpA leta 1995 za projekte na Japonskem, v Južni Koreji in na Tajvanu. Vendar pa je bil upravičencu po navedbah italijanskih oblasti dejansko dodeljen znesek v višini 1 358 505 421 ITL (približno 0,7 milijona EUR), saj načrtovani projekti v Koreji in na Tajvanu zaradi gospodarske krize v teh državah niso bili izvedeni.

(42)

Subvencionirano posojilo je pokrivalo 85 % upravičenih izdatkov. Subvencionirana obrestna mera je lahko dosegla 60 % referenčne mere. Posojilo je moralo biti odplačano v petih letih, časovno enakomerno, v enakih polletnih obrokih, pri tem pa so se obresti zaračunavale na preostanek dolga. Predviden je bil dvoletni podaljšan plačilni rok.

(43)

Subvencionirana obrestna mera tega določenega posojila, ki je znašala 4,4 %, je bila izračunana s sklicevanjem na 11-odstotno tržno stopnjo. Glede na zgoraj navedeno in na podlagi informacij, ki so bile na voljo ob začetku postopka, se je štelo, da je intenzivnost pomoči znašala 16,38 % bruto ekvivalenta dotacije, kar bi pomenilo domnevno pomoč v višini 222,523 milijona ITL (približno 115 000 EUR).

(44)

Upravičeni stroški te pomoči so bili razdeljeni v dve kategoriji: na stroške, povezane s stalnimi strukturami v tujini, in na stroške pospeševanja prodaje. Priznani stroški, izraženi v milijonih ITL, so naslednji:

(45)

Poleg tega so italijanske oblasti z dopisom z dne 21. maja 2002, ki je bil odgovor na zahtevo Komisije za informacije, navedle, da je bilo podjetju WAM SpA v okviru iste sheme 9. novembra 2000 odobreno še eno subvencionirano posojilo v višini 1 940 579 808 ITL (približno 1 milijon EUR).

(46)

Komisiji v času začetka postopka druge podrobnosti v zvezi s to nadaljnjo pomočjo niso bile znane.

(47)

Italijanske oblasti so v dopisu z dne 21. maja 2002 trdile, da je bila pomoč, odobrena podjetju WAM SpA v letu 1995 v okviru zakona št. 394/81, občutno pod pragom de minimis in da v istem triletnem obdobju temu upravičencu ni bila odobrena nobena druga pomoč de minimis. Poudarile so tudi, da pomoči na nikakršen način ni mogoče povezovati z izvoženimi količinami.

(48)

Komisija pa je poudarila, da bo večino upravičenih stroškov, ki se upoštevajo pri zadevni pomoči, odobreni podjetju WAM SpA v letu 1995, kot so npr. najemnina, zavarovanje, stroški objektov in stroški poslovanja (zlasti za osebje, pohištvo in opremo), povezani s stalno strukturo v tujini, morda treba opredeliti kot pomoč za ustanovitev in delovanje distribucijskega omrežja.

(49)

Prav tako bi bilo treba po mnenju Komisije tudi stroške za svetovalne storitve, ki so povezani s stalnimi strukturami v tujini, oglaševanje in poslovna potovanja, opredeliti kot tekoče stroške, povezane z izvozno dejavnostjo.

(50)

V sklepu o začetku formalnega postopka preiskave je Komisija navedla, da je treba po njenem mnenju v skladu z zadnjim odstavkom obvestila Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za ovrednotenje nezakonite državne pomoči (12), tam, kjer so v času sklepa smernice bile nadomeščene z uredbo, uporabiti pravila iz zadevne uredbe, pod pogojem, da so ta pravila bolj ugodna od pravil, določenih v smernicah. Zato je Komisija v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave navedla, da morajo v zvezi s pomočjo de minimis načeloma veljati pravila Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (13) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 69/2001).

(51)

Vendar pa Uredba (ES) št. 69/2001 ni veljala za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, tj. pomoči, ki so neposredno povezane z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, kakor je določeno v členu 1(a).

(52)

V zvezi s skladnostjo zadevne pomoči z ustreznimi pravili de minimis je treba opozoriti, da je Komisija v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave navedla, da smernice Skupnosti o državni pomoči za MSP iz leta 1992 (14) (v nadaljnjem besedilu: smernice za MSP iz leta 1992) izrecno ne izključujejo izvozne pomoči, določajo pa nižji prag za pomoč de minimis v višini 50 000 ECU.

(53)

Komisija glede na zgoraj navedeno v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave dvomi, da je pomoč, ki je bila podjetju WAM SpA dodeljena leta 1995 v okviru zakona št. 394/81, mogoče obravnavati kot skladno s kakršnim koli pravilom de minimis.

(54)

Poleg tega je imela Komisija na podlagi predhodnega pregleda resne pomisleke glede tega, ali je pomoč, dodeljena podjetju WAM SpA, v okviru kakršne koli določbe združljiva s Pogodbo ES (zdaj PDEU).

(55)

V času, ko se je začel formalni postopek preiskave, Komisiji niso bile znane nobene posebne podrobnosti, kot so intenzivnost pomoči in upravičeni izdatki, glede pomoči za „družbo WAM“ (kakor so jo opredelile italijanske oblasti), odobrene leta 2000, še vedno v obliki subvencioniranega posojila v okviru zakona št. 394/81, saj italijanske oblasti do takrat še niso predložile nobenih ustreznih informacij.

(56)

Zato Komisija zadevne pomoči na tej stopnji ni mogla natančno proučiti. Vendar je izrazila pomisleke glede tega, ali je pomoč mogoče obravnavati kot skladno z določbami Pogodbe ES (zdaj PDEU), saj je služila istemu namenu in je bila odobrena na isti pravni podlagi kot pomoč, ki je bila odobrena leta 1995.

(57)

Italijanske oblasti so v dopisu z dne 24. oktobra 2002 tudi poudarile, da podjetju „WAM Engineering“ ni bila nikoli odobrena neposredna pomoč in da v italijanskem registru podjetij ni podjetja, registriranega s tem imenom. Komisija pa je kot prvo poudarila, da je imelo podjetje „WAM SpA“ 84 % delnic podjetja „WAM Engineering Ltd“. Kot drugo pa je navedla, da so italijanske oblasti že s svojim dopisom z dne 11. oktobra 1999 sporočile, da je bilo podjetju „WAM SpA“ odobreno subvencionirano posojilo v smislu zakona št. 394/81, v dopisu z dne 21. maja 2002 pa so dodale, da je bilo „družbi WAM“9. novembra 2000 v okviru iste sheme odobreno še eno subvencionirano posojilo.

(58)

Pripombe na sklep o začetku formalnega postopka preiskave je poslala ena zainteresirana tretja stran, ki pa je prosila, naj njeno ime ostane tajno.

(59)

Tretja stran je v svojih pripombah pozdravila prizadevanja Komisije za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev v zadevnem sektorju ter se pritožila zaradi izgube tehničnih veščin in delovnih mest zaradi položaja podjetja WAM SpA na trgu.

(60)

Komisija je z dopisom z dne 25. septembra 2003 obvestila italijanske oblasti o pripombah tretjih strani, italijanske oblasti pa so z dopisom z dne 3. novembra 2003 izrazile mnenje, da te pripombe niso prispevale ničesar novega, saj naj bi le potrjevale obtožbe, ki jih je pritožnik že izrekel v zvezi s to zadevo. Italijanske oblasti zlasti menijo, da so dovolj trdno dokazale, da ne obstaja povezava med trditvami iz zgoraj navedenih pripomb in financiranjem podjetja WAM SpA v okviru zakona št. 394/81.

(61)

V zvezi s posojilom iz leta 1995 so italijanske oblasti predložile dokaze, da je bilo podjetje WAM SpA v času, ko mu je bil odobren prvi ukrep pomoči, pa tudi ob odobritvi posojila, na podlagi zaključnega računa za leto 1994 v skladu z opredelitvijo srednje velikega podjetja, ki je določena v točki 2.2 smernic Skupnosti o državni pomoči za MSP iz leta 1992, saj je imel 163 zaposlenih, 16,8 milijona EUR letnega prometa, bilanca stanja je znašala 20,1 milijona EUR in bil je v lasti dveh podjetij, ki sta ustrezali opredelitvi MSP. Vendar pa so se italijanske oblasti same strinjale, da podjetje WAM SpA že od leta 1998 ni več MSP, niti ni bilo MSP, ko mu je bila odobrena druga pomoč (leta 2000).

(62)

Komisiji v zvezi s prvim ukrepom pomoči, poleg informacij, ki jih je imela že na začetku postopka, ni bil predložen noben bistven element, razen podatka, da je bilo posojilo upravičencu dano na voljo v več obrokih, za katere je bil podaljšani plačilni rok lahko od nič do dve leti. Prvotna pogodba očitno ni predvidevala nobene določbe v zvezi s pregledovanjem obrestne mere. To posojilo bi moralo biti v celoti povrnjeno aprila 2004.

(63)

Kar zadeva posojilo iz leta 2000, so italijanske oblasti z dopisom z dne 25. julija 2003 pojasnile, da je bil dejanski skupni znesek posojila 3 603 574 689 ITL (1 861 091,01 EUR) in ne 1 940 579 808 (približno 1 milijon EUR), kakor so pred tem navedle v dopisu z dne 21. maja 2002 in kakor je bilo navedeno v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave, saj se je slednji znesek nanašal samo na del posojila, ki je bil v času, ko je bil dopis napisan, že izplačan, pri tem pa se ni upošteval skupni znesek odobrene pomoči.

(64)

Dejansko sta bila po tem izplačana še dva obroka pomoči. Zadnji, ki je znašal 248 091,01 EUR, je bil izplačan 22. januarja 2003. Pogoji za odobritev tega posojila so enaki pogojem za odobritev posojila iz leta 1995, saj sta bili obe posojili odobreni v okviru zakona št. 394/81. Odobritev celotnega zneska posojila iz leta 2000 je bila sprejeta 9. novembra 2000 in pogodba podpisana 20. decembra 2000.

(65)

Spodaj je prikazana tabela upravičenih stroškov, upoštevanih pri zadevni pomoči, ki jo je italijanska vlada poslala v prilogi k dopisu z dne 22. julija 2003.

(66)

Iz dokumentov, priloženih dopisu z dne 14. januarja 2004, je tudi razvidno, da naj bi zadevni program na Kitajskem skupaj izvajala podjetje WAM SpA in podjetje „WAM Bulk Handling Machinery Shangai Co Ltd“, ki je lokalno podjetje v izključni lasti podjetja WAM SpA.

(67)

Upravičeni stroški so vključevali najemnino prostorov za pisarne, skladišča, razstavne salone in tehnično pomoč (s skupno površino 7 500 kvadratnih metrov), nakup, najem ali zakup treh vozil ter osebje v matični družbi in v tujini (natančneje, en vodja prodaje in šest tehnikov).

(68)

Obrestna mera za to specifično posojilo je bila 2,32 %, kar je 40 % referenčne obrestne mere 5,8 %, ki je veljala v času, ko je bila pomoč odobrena. Še enkrat se poudarja, da v pogodbi očitno ni bila predvidena nobena sprememba obrestne mere v času posojila. Upravičencu je bila pomoč izplačana v več obrokih, zato se podaljšani plačilni rok giblje med nič in dvema letoma.

(69)

Kar zadeva povračilo, je iz podatkov, ki so jih predložile italijanske oblasti, razvidno, da je 20. februarja 2003 poteklo dveletno obdobje podaljšanega plačilnega roka, v katerem so bile povrnjene le obresti na obroke posojila, ki so upravičencu že bili izplačani. Dne 20. avgusta 2003 se je začelo petletno obdobje odplačevanja. Odplačevanje je potekalo enakomerno, v enakih polletnih obrokih, pri tem pa so se obresti zaračunavale na preostanek dolga. Na ta način naj bi bil dolg v celoti odplačan do februarja 2008.

(70)

Poleg tega so italijanske oblasti v zvezi s spremembo obrestne mere v obdobju odplačevanja trdile, da splošna pravila, ki dovoljujejo takšno znižanje, dejansko obstajajo v okviru italijanskega pravnega sistema.

(71)

Italijanske oblasti so v zvezi z obema posojiloma trdile, da je treba od zneska pomoči odšteti stroške obvezne bančne garancije, ki se zahteva pred odobritvijo posojil.

(72)

V zvezi z izvozom podjetja WAM SpA znotraj in zunaj EU so bili predloženi naslednji podatki:

(73)

Italijanske oblasti so Komisijo obvestile, da zgoraj navedene številke za skupni izvoz predstavljajo od 52 % skupnega letnega prometa podjetja WAM SpA za leto 1995 do 57,5 % skupnega letnega prometa podjetja WAM SpA za leto 1999.

(74)

In nenazadnje, italijanske oblasti priznavajo, da nobeno od obeh zadevnih posojil ni vključeno v Uredbo (ES) št. 69/2001 niti v Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 (15), vendar menijo, da spodbude za podjetja iz EU, ki so namenjene izvajanju podpornih programov zunaj EU, ne spadajo v področje uporabe člena 87(3) Pogodbe ES, zdaj člena 107(3) PDEU.

(75)

Člen 107(1) PDEU navaja, da je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(76)

Iz člena 107(1) PDEU izhaja, da morajo biti za to, da se ukrep šteje za državno pomoč, izpolnjeni štirje pogoji. Prvič, obstajati mora posredovanje države preko državnih sredstev. Drugič, to posredovanje mora prejemniku dajati selektivno prednost. Tretjič, pomoč mora vplivati na trgovino med državami članicami, in četrtič, pomoč mora izkrivljati oziroma bi lahko izkrivljala konkurenco.

(77)

Pojem državne pomoči se nanaša na vsako neposredno ali posredno dodeljeno prednost, ki se financira iz državnih sredstev in jo odobri država ali posrednik po naročilu države. Sodna praksa Evropskega sodišča zelo jasno določa, da ni razlike med pomočjo, ki jo neposredno dodeli država, in pomočjo, ki jo dodelijo javni ali zasebni subjekti po naročilu države. (16)

(78)

Zadevno posojilo iz leta 1995 je dodelil odbor, ustanovljen v skladu s členom 2 zakona št. 394/81 (17), zadevno posojilo iz leta 2000 pa „Comitato Agevolazioni“ (18).

(79)

Banka Mediocredito Centrale SpA (19) je leta 1995 s podjetjem WAM SpA sklenila pogodbo o financiranju, da bi izvršila sklep odbora, ustanovljenega v skladu s členom 2 zakona št. 394/81. Podjetje SIMESIT SpA (20) je leta 2000 s podjetjem WAM SpA sklenilo pogodbo o financiranju, da bi izvršil sklep „Comitato Agevolazioni“.

(80)

V zadevnem primeru so pomoč iz državnih sredstev dodelili subjekti, ki so delovali v imenu italijanske države z namenom spodbujanja gospodarskih dejavnosti v skladu s smernicami, ki jih je določila država, zaradi česar je mogoče pomoč – v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča – pripisati državi (21).

(81)

Subvencionirana posojila izboljšujejo finančno stanje prejemnika pomoči in krijejo stroške, ki bi jih prejemnik sicer moral kriti sam, če bi izvajal program uveljavitve na trgu brez posredovanja države. Zato ukrepi državne pomoči iz pregleda podjetju WAM SpA dajejo selektivno prednost pred njegovimi konkurenti iz EU.

(82)

Ker je podjetje WAM SpA dejavno na trgu za izdelavo in distribucijo polžnih transporterjev in dovajalnikov, zbiralnikov prahu in ventilov za industrijske obrate, ni nobenega dvoma, da podjetje WAM SpA opravlja gospodarsko dejavnost na tem trgu, kar ustreza opredelitvi podjetja po evropskem pravu (22).

(83)

Pomoč, dodeljeno podjetju WAM SpA, je mogoče šteti za selektivno prednost, dodeljeno podjetju.

(84)

Evropsko sodišče v sodbi z dne 30. aprila 2009 poudarja (23), da „tudi ko iz okoliščin, v katerih je bila državna pomoč dodeljena, izhaja, da lahko ta vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, mora Komisija navesti te okoliščine v obrazložitvi svoje odločbe“. Vendar pa Sodišče tudi meni, da Komisiji ni treba dokazati dejanskega vpliva pomoči na trgovino med državami članicami, ampak mora le „proučiti, ali ta pomoč lahko vpliva na to trgovino in izkrivljanje konkurence“ (24). Poleg tega je Sodišče tudi odločilo, da „Komisija ni bila dolžna izvesti gospodarsko analizo resničnega položaja na zadevnem trgu ali zadevnih trgovinskih tokov med državami članicami niti ni bila dolžna dokazati dejanskega učinka spornih pomoči“, da bi dokazala, da so bili pogoji v zvezi z vplivom na trgovino in konkurenco izpolnjeni.

(85)

Podjetje WAM SpA deluje v EU in na mednarodnih trgih. Ima odvisne družbe v več državah članicah ter svoje izdelke prodaja po vsej EU in tudi zunaj nje. Med letoma 1995 in 1999 je podjetje dve tretjini prometa, tj. 10 milijonov EUR v absolutnih številkah, doseglo od prodaje na trgu EU, tretjino prometa pa od prodaje zunaj EU. Na teh trgih podjetje WAM SpA dejansko ali potencialno konkurira drugim podjetjem iz EU, ki so prav tako prisotna na mednarodnih trgih. Kakor je navedeno zgoraj (glej uvodno izjavo 34), so obstajali najmanj trije večji evropski proizvajalci filtrov za prah iz različnih držav članic, ki so delovali na mednarodnem trgu in ki bi lahko bili potencialni konkurenti podjetja WAM SpA na področju izvoza filtrov za prah na Japonsko ali Kitajsko (25). Ta podjetja so vsaj potencialno konkurirala podjetju WAM SpA, kajti če bi se podjetja odločila svoje izdelke izvažati na Japonsko ali Kitajsko, bi se znašla v slabšem izhodiščnem položaju kot podjetje WAM SpA, ki je za prodor na te trge prejelo pomoč.

(86)

Poleg tega, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 34 in 35, je imelo podjetje WAM SpA v zadevnem obdobju velik tržni delež tako na nacionalnem kot tudi na evropskem trgu. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 38, je bilo podjetje tržno prisotno tudi preko odvisne družbe v drugi državi članici.

(87)

Zaradi pomoči se je splošni položaj podjetja WAM SpA na trgu okrepil oziroma bi se lahko okrepil v primerjavi s podjetji iz drugih držav članic, ki niso le dejanski konkurenti, temveč tudi potencialni konkurenti podjetja WAM SpA V skladu z uveljavljeno sodno prakso „pomoči, ki so namenjene za zmanjšanje stroškov podjetja, ki bi jih to običajno moralo nositi v okviru tekočega poslovanja običajnih dejavnosti, načeloma izkrivljajo pogoje konkurence.“ (26)

(88)

V zadevnem primeru to ugotovitev podpirajo trije argumenti:

(89)

Prvič, posojila za izvoz, dodeljena podjetju WAM SpA, bi lahko spremenila običajno konkurenčno tržno strukturo, zaradi česar bi podjetje WAM SpA v primerjavi z dejanskimi ali potencialnimi konkurenti iz EU lažje izvažalo svoje izdelke na tuje trge, saj bi morali njegovi konkurenti program za uveljavitev izvozne dejavnosti financirati iz lastnih sredstev.

(90)

Drugič, podjetje WAM SpA je prejelo pomoč za vzpostavitev programa uveljavitve na trgu in s tem prihranilo nekaj sredstev. Ker je podjetje WAM SpA investiralo v uveljavitev na tujih trgih z namenom izvažanja svojih izdelkov, bi mu ti prihranki lahko posledično omogočili, da bi izdelke, izdelane v EU, izvažalo na trge zunaj EU po nižjih cenah ali z višjo maržo.

(91)

Tretjič, ker je denar zamenljiv, bi lahko podjetje dobiček iz te dejavnosti ponovno investiralo znotraj EU. Druga možnost je ta, da podjetje WAM SpA, ker je prejelo pomoč, ni imelo stroškov za uveljavitev na tujih trgih in je lahko denar, privarčevan za okrepitev svojega položaja na trgu EU, uporabilo za druge namene (27). Poleg tega bi lahko podjetje po izvedenem izvozu dobiček iz te dejavnosti ponovno investiralo znotraj EU.

(92)

V vseh treh primerih bi pomoč imela neposreden vpliv na trg EU in škodljiv učinek na konkurente podjetja WAM SpA v EU.

(93)

Podobno je ustaljena sodna praksa, da „se, kadar pomoč države članice okrepi položaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurenčnih podjetij v trgovini znotraj EU, šteje, da pomoč vpliva na ta podjetja“ (28). Ker je pomoč, ki jo je Italija dodelila podjetju WAM SpA, okrepila njegov položaj v razmerju do njegovih dejanskih ali potencialnih konkurentov v EU, kakor je pojasnjeno zgoraj, je imela ta pomoč tudi vpliv na trgovino znotraj EU.

(94)

V zvezi z zneskom pomoči je Evropsko sodišče v zadevah Philip Morris proti Komisiji  (29) in Francija proti Komisiji  (30) odločilo, da kljub relativno nizkemu znesku pomoči ali majhnosti podjetja še vedno obstaja možnost, da pomoč škodljivo vpliva na trgovino znotraj EU. V enakem smislu je Sodišče prve stopnje v zadevi Vlaams Gewest proti Komisiji  (31) navedlo, da „lahko celo relativno majhen znesek škodljivo vpliva na trgovino med državami članicami, če obstaja močna konkurenca v sektorjih, v katerih so podjetja dejavna“. Poleg tega je Evropsko sodišče v zadevi Heiser  (32) navedlo, da ne obstaja prag ali odstotek, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni prizadeta.

(95)

V zadevnem primeru torej relativno nizek znesek pomoči ne nasprotuje ugotovitvi, da lahko obstaja vpliv na trgovino znotraj EU in na konkurenco. Čeprav je znesek pomoči precej nizek, zaradi intenzivne narave obstoječe in tudi potencialne konkurence v sektorju, v katerem deluje podjetje WAM SpA, obstaja tveganje, da bi bila konkurenca izkrivljena, trgovina znotraj EU pa prizadeta.

(96)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče skleniti, da je zelo verjetno, da bo pomoč, ki jo je Italija dodelila podjetju WAM SpA, škodljivo vplivala na trgovino in izkrivljala konkurenco na notranjem trgu.

(97)

Sledi, da javna podpora, dana podjetju WAM SpA, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(98)

V skladu z načelom tempus regis actum je treba pri sprejemanju sklepa za nepriglašeno pomoč uporabiti veljavna postopkovna pravila, razen če je izrecno določeno drugače (33).

(99)

Ker pravila o izjemah (tudi pravila de minimis) določene ukrepe pomoči izvzemajo iz obveznosti proglasitve in centralizirani sistem nadzora državnih pomoči nadomeščajo z decentraliziranim sistemom nadzora državnih pomoči, se šteje, da so postopkovne narave.

(100)

Čeprav je Komisija v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave izrazila dvom glede možnosti izvzetja pomoči v skladu z uredbama Komisije (ES) št. 69/2001 in (ES) št. 70/2001, je treba v zadevnem primeru uporabiti ustrezna pravila, ki so veljala v času sklepa, tj. Uredbo (ES) št. 1998/2006 (34). Podobno Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (35) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008) velja za posamezno pomoč, dodeljeno pred njenim začetkom veljavnosti, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, razen člena 9.

(101)

Italijanske oblasti so v dopisu z dne 11. oktobra 1999 izjavile, da je bila pravna podlaga za pomoč, odobreno podjetju WAM SpA, in sicer zakon št. 394 z dne 29. junija 1981, Komisiji in Svetovni trgovinski organizaciji (STO) priglašena v skladu s členom 25 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih (WTO-GATT 1994) (36).

(102)

Komisija opozarja, da želijo italijanske oblasti kot priglasitev označiti obvestilo z zelo jedrnatimi podatki, vsaj od šestega poročila (1996) dalje, ki se nanašajo na shemo v razporedu pomoči, ki je bil predložen Komisiji bodisi za namen prenosa Odboru STO za subvencije ali za namen letnega poročila o državni pomoči v EU. Komisija je bila obveščena tudi o obstoju sheme v okviru raziskave o nacionalnih shemah podpor za tuje neposredne naložbe zunaj EU, ki obstajajo v državah članicah.

(103)

Vendar pa takšnih obvestil ni mogoče šteti za skladne s členom 88(3) Pogodbe ES, zdaj členom 108(3) PDEU, ki navaja, da „mora biti Komisija obveščena o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe“.

(104)

Ker navedena shema pomoči, kar se tiče združljivosti s pravili glede državnih pomoči, ni bila predhodno priglašena Komisiji, je bila izvedena v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES, zdaj členom 108(3) PDEU, in je zato nezakonita. Ker je bila pomoč za podjetje WAM SpA dodeljena po tej shemi, je zato nezakonita, razen skupinsko izvzete pomoči.

(105)

Komisija mora preveriti, ali je mogoče pomoč, dodeljeno podjetju WAM SpA, izvzeti na podlagi pravil de minimis.

(106)

V enakem smislu, po ugotovitvi, da ukrepi iz pregleda pomenijo državno pomoč v okviru člena 107(1) PDEU, je treba to pomoč oceniti z vidika združljivosti v skladu z zadevnimi pravili glede državnih pomoči.

(107)

Italijanska vlada je predložila dokaze, da je podjetje WAM SpA v času, ko mu je bilo odobreno prvo posojilo (1995), izpolnjevalo vse zahteve za obravnavo kot MSP v smislu Priporočila Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi majhnih in srednje velikih podjetij (37). Natančneje, podjetje WAM SpA je bilo srednje veliko podjetje, saj je zaposlovalo 163 ljudi, imelo 16,8 milijona EUR letnega prometa, njegov bilančni rezultat pa je bil 20,1 milijona EUR. Nadzorovali sta ga dve finančni družbi, ki sta bili v smislu zgoraj navedenega priporočila sami MSP.

(108)

V zadevnem primeru analiza Komisije temelji na dejanskih izdatkih, upoštevanih pri dodelitvi posojila (glej preglednico v uvodni izjavi 44).

(109)

Ob upoštevanju, da je bil namen posojilne pogodbe subvencionirati program uveljavitve na trgu in zlasti subvencionirati izvozna podjetja, ki prodirajo na trge zunaj Evropske unije, je zadevno pomoč treba označiti kot izvozno pomoč, tj. kot pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, saj je neposredno povezana z vzpostavljanjem in delovanjem distribucijskega omrežja oziroma z drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Podobno je bil glavni cilj programa uveljavitve na trgu prodaja izdelkov podjetja WAM SpA na japonskem trgu. To je še en razlog, zakaj pomoči ni mogoče označiti kot povezane z neposrednimi tujimi naložbami.

(110)

Uredba (ES) št. 1998/2006 iz svojega področja uporabe izključuje izvozno pomoč. Člen 1(d) _Uredbe pravzaprav določa, da ta uredba ne velja za „pomoči za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo“.

(111)

Vendar pa člen 5 Uredbe (ES) št. 1998/2006 določa, da se pomoč, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 1, oceni v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

(112)

Ker je bila pomoč dodeljena leta 1995, ko so veljale smernice za MSP iz leta 1992, je treba uporabiti te smernice (38). Te smernice iz področja uporabe niso izrecno izključile izvozne pomoči. Vendar ker v zadevnem primeru del pomoči presega dovoljeni prag de minimis (50 000 EUR), je treba celotno pomoč označiti kot pomoč, ki ne spada v izjemo de minimis, in zato je treba pomoč obravnavati kot državna pomoč (39).

(113)

Po ugotovitvi, da je ukrep državna pomoč, je treba ugotoviti, ali je ta pomoč združljiva z notranjim trgom v skladu s pravili o državni pomoči.

(114)

Člen 44(2) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 določa, da je treba vsako pomoč, dodeljeno pred začetkom veljavnosti Uredbe, ki ne izpolnjuje niti pogojev iz Uredbe niti pogojev iz uredb Komisije (ES) št. 68/2001 (40), (ES) št. 70/2001, (ES) št. 2204/2002 (41) ali (ES) št. 1628/2006 (42), oceniti v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili, ki so veljala v času dodelitve pomoči.

(115)

V zadevnem primeru Uredba o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 ne velja, saj uvaja dodaten ukrep – preverjanje spodbujevalnega učinka projekta ali dejavnosti še pred njenim začetkom – česar pa Italija ni izvedla. Zato na podlagi člena 8(6) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 celotnega ukrepa pomoči ni mogoče izvzeti na podlagi zadevne uredbe. Poleg tega stroškov iz preglednice v uvodni izjavi 44 in uvodne izjave 118 ni mogoče skupinsko izvzeti na podlagi uredb (ES) št. 68/2001, (ES) št. 70/2001, (ES) št. 2204/2002 ali (ES) št. 1628/2006, saj pogoji iz teh uredb niso izpolnjeni.

(116)

Ker noben od teh instrumentov ne utemeljuje združljivosti pomoči, je treba pomoč oceniti na podlagi smernic za MSP iz leta 1992, saj te smernice vsebujejo materialna pravila, ki so veljala v času dodelitve pomoči leta 1995 (43).

(117)

Del pomoči je mogoče označiti kot združljivega z notranjim trgom na podlagi smernic za MSP iz leta 1992. Zlasti je kot združljivo mogoče označiti pomoč za svetovalne storitve (29,43 milijona ITL) in tržne raziskave (40,95 milijona ITL), saj je ta pomoč skladna s točko 4.3 „Pomoč za svetovalno pomoč, usposabljanje in razširjanje znanja“. Pomoč za udeležbo na sejmih in razstavah (12,19 milijona ITL) je mogoče obravnavati kot združljivo s smernicami za MSP iz leta 1992 na podlagi točke 4.5 „Pomoč za druge namene“, saj jo je mogoče označiti kot pomoč za druge načine spodbujanja MSP, kot je npr. spodbujanje sodelovanja. Preostale pomoči (glej preglednico v uvodni izjavi 44) ni mogoče šteti za združljivo, saj ta pomoč ni bila namenjena podpori produktivnim naložbam niti kateremu koli drugemu dopustnemu cilju iz smernic za MSP iz leta 1992, tj. pomoč za splošne naložbe zunaj in znotraj nacionalnih območij, ki prejemajo pomoč, pomoč za naložbe v varstvo okolja ter pomoč za raziskave in razvoj.

(118)

V skladu s tem Komisija meni, da večino upravičenih stroškov, namenjenih ustanovitvi trajnih struktur v tujini, ki jih je italijanska vlada upoštevala pri odobritvi prvega subvencioniranega posojila podjetju WAM SpA v letu 1995, nikakor ni mogoče obravnavati kot produktivno naložbo; nasprotno, to pomoč je treba označiti kot pomoč za tekoče poslovanje. Upravičeni stroški: najemnina za prostore, zavarovanje in stroški objektov (122,56 milijona ITL) in stroški poslovanja, kot so stroški za osebje, pohištvo in opremo za prostore (556,94 milijona ITL), so stroški, ki bi jih podjetje moralo kriti samo; enako velja za vzorce in nadomestne dele za poprodajne storitve (38,23 milijona ITL). Podobno, v zvezi z upravičenimi stroški, namenjenimi podpori pospeševanja prodaje, Komisija meni, da stroški skladiščenja blaga (456,28 milijona ITL) niso skladni s smernicami za MSP iz leta 1992, saj jih ni mogoče šteti za začetno naložbo; s smernicami niso skladni niti stroški za oglaševanje (94,39 milijona ITL) in poslovna potovanja (7,52 milijona ITL)

(119)

Na podlagi zgornje ocene je Komisija sklenila naslednje:

(120)

Leta 2000, ko je bil dodeljen drugi znesek pomoči, je bilo podjetje WAM SpA, kakor so priznale tudi italijanske oblasti, veliko podjetje. Poleg tega se podjetje ni nahajalo v regiji prejemnici pomoči.

(121)

Posojilo iz leta 2000 je mogoče obravnavati tudi kot izvozno pomoč podjetju WAM SpA, saj je bil cilj tega posojila enak cilju posojila iz leta 1995, namenjeno pa je bilo prodoru in izvozu na tuje trge (natančneje na kitajski trg). Jasno je, da pomoč za tehnično pomoč, prostore za delavnice in osebje v tujini (en vodja prodaje, en generalni direktor, štirje zaposleni in šest tehnikov) ni bila namenjena za nič drugega kot za komercialne dejavnosti. Zato argumenti, uporabljeni za posojilo iz leta 1995, veljajo tudi za posojilo iz leta 2000.

(122)

Poleg tega je bilo besedilo, uporabljeno za opredelitev prvega posojila za podjetje WAM SpA kot spodbude za izvedbo programov uveljavitve na trgu, uporabljeno tudi v pogodbi za dodelitev pomoči leta 2000. Treba je tudi poudariti, da bi morala ta program skupaj izvajati podjetje WAM SpA in lokalno podjetje WAM Bulk Handling Machinery Shangai Co Ltd, ki je v izključni lasti podjetja WAM SpA. To dokazuje, da je podjetje WAM SpA na tem trgu že prisotno.

(123)

Ker je zadevna pomoč izvozna pomoč, Uredba (ES) št. 1998/2006, kakor je bilo navedeno zgoraj, ne velja.

(124)

Zato je treba oceniti združljivost pomoči z notranjim trgom. Komisija meni, da postopkovno pravilo, veljavno v času sprejetja sklepa, tj. Uredba o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008, ne velja za zadevni primer. Ta uredba uvaja dodaten ukrep – preverjanje spodbujevalnega učinka projekta ali dejavnosti, še preden se ta začne – česar pa Italija ni storila. Zato na podlagi člena 8(6) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 celotnega ukrepa pomoči ni mogoče izvzeti na podlagi zadevne uredbe. V skladu s členom 44(2) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 je treba oceniti združljivost pomoči z uredbami (ES) št. 68/2001, (ES) št. 70/2001, (ES) št. 2204/2002 in (ES) št. 1628/2006.

(125)

Komisija meni, da je stroške za usposabljanje, podrobneje opisane v dopisu z dne 22. julija 2003 (25 240 EUR od celotnega posojila v višini 1,8 milijona EUR) (kakor je prikazano v preglednici iz uvodne izjave 65), mogoče izvzeti na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 68/2001 in so zato združljivi z notranjim trgom v skladu s členom 87(3) Pogodbe ES, zdaj členom 107(3) PDEU, ne glede na to, ali ocena temelji na členu 4(2) (posebno usposabljanje) ali členu 4(3) (splošno usposabljanje).

(126)

Vendar pa preostanka zadevne pomoči ni mogoče šteti za združljivega na podlagi uredb (ES) št. 70/2001, (ES) št. 2204/2002 ali (ES) št. 1628/2006 oziroma na kateri koli drugi pravni podlagi, saj ne podpira nobenega drugega horizontalnega cilja Evropske unije v smislu člena 107(3)(c) PDEU, kot so npr. raziskave in razvoj, zaposlovanje, okolje ali reševanje in prestrukturiranje v smislu zadevnih smernic, okvirov in uredb.

(127)

Zato je treba zaključiti, da pomoč, dodeljena z drugim posojilom, ni združljiva z notranjim trgom, razen združljivega dela pomoči za usposabljanje, kakor je opisano zgoraj, in sicer zato, ker so dejavnosti, povezane z izvozom, izvzete iz uporabe Uredbe (ES) št. 1998/2006 in jih ni mogoče šteti za združljive s členom 107(3)(c) PDEU ali katero koli drugo pravno podlago.

(128)

Italijanske oblasti so v zvezi s spremembo obrestne mere v obdobju odplačevanja trdile, da v okviru italijanskega pravnega sistema dejansko obstajajo splošna pravila, ki dovoljujejo takšno znižanje. Vendar pa se ministrski odlok z dne 31. marca 2000, ki je edina pravna podlaga, navedena v ta namen, nanaša samo na pobude, financirane z zakonoma št. 394/81 in 304/1990, in je zato zelo omejevalen. Treba je tudi poudariti, da ni bil predložen noben drug dokaz, da je bila obrestna mera v zvezi z zadevno pomočjo spremenjena (44).

(129)

Italijanske oblasti trdijo, da je treba pri obeh posojilih od njunih zneskov odšteti stroške obvezne bančne garancije, ki se zahteva pred odobritvijo posojil. Komisija meni, da bi, prvič, takšno garancijo oziroma njeno ustreznico običajno zahtevala tudi zasebna kreditna institucija, ki dodeljuje posojila v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. Drugič, specifikacije, priložene pogodbi, določajo, da prekrivanje pomoči za isti program ni dovoljeno, z izjemo pomoči, povezane z garancijo, ki se zato sama šteje za upravičeno do pomoči.

(130)

Komisija ugotavlja, da izjeme iz člena 107(2) (a) do (c) (45) PDEU ne veljajo za zadevni posojili, saj nista namenjeni za nobenega od ciljev, navedenih v tem členu, pa tudi italijanska vlada ne trdi, da sta.

(131)

Zadevni posojili nista namenjeni spodbujanju gospodarskega razvoja določenih regij ali spodbujanju izvajanja pomembnega projekta, ki bi bil v skupnem evropskem interesu, ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, niti nista namenjeni pospeševanju kulture in ohranjanju kulturne dediščine. Komisija zato meni, da v primeru zadevnih posojil ne veljajo niti člen 107(3)(a) PDEU (46), člen 107(3)(b) PDEU (47) niti člen 107(3)(d) PDEU (48).

(132)

Obe posojili za podjetje WAM SpA sta bili dodeljeni brez predhodne priglasitve Komisiji. Posojilo iz leta 1995 je bilo dodeljeno 24. novembra 1995, posojilo iz leta 2000 pa 9. novembra 2000. Komisija zato ugotavlja, da sta bili posojili upravičencu dodeljeni nezakonito, razen skupinsko izvzetega združljivega dela pomoči, saj sta pri izvedbi kršili člen 88(3) Pogodbe ES, zdaj člen 108(3) PDEU.

(133)

Pomoč, ki jo je Italija podjetju WAM SpA dodelila 24. novembra 1995 v obliki subvencionirane obrestne mere, predstavlja državno pomoč. Del pomoči, ki ustreza upravičenim stroškom za svetovalne storitve, udeležbo na sejmih in razstavah in tržne raziskave, predstavlja državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom.

(134)

Ker zadeva skupni ekvivalent dotacije zadevne pomoči, se je upoštevalo, da je bilo posojilo upravičencu dano na voljo v treh obrokih (24. aprila 1996, 23. julija 1997 in 24. aprila 1998) ter da je zato podaljšani plačilni rok trajal od 0 do 2 leti. Upoštevana je bila obrestna mera, ki jo določa posojilna pogodba (4,4 %) glede na referenčno mero, ki jo Komisija periodično določa (49), veljavno v času, ko je bilo posojilo odobreno (11,35 %). Element pomoči se izračuna kot razlika med obrestno mero, določeno v pogodbi, in referenčno mero, ki velja v času dodelitve posojila. Na podlagi tega izračuna je ekvivalent dotacije, diskontiran dne 24. aprila 1996 (ko je podjetje WAM SpA prejelo prvi obrok posojila), enak 108 165,10 EUR.

(135)

Vendar je treba znesek pomoči prilagoditi za združljiv del državne pomoči.

(136)

Ker je bil del zadevnega posojila označen za združljivega, je treba ta znesek odšteti od komponente državne pomoči posojila iz leta 1995, tj. 108 165,10 EUR. Ker ni mogoče vzpostaviti povezave med posameznim obrokom posojila in določenimi specifičnimi stroški, velja za skupni ekvivalent dotacije odstotek, kakor ga predstavljajo združljive postavke glede na celotno posojilo (82,57 milijona ITL od 1 358,51 milijona ITL, to je 6 %). Ker je 6 % od 108 165,10 EUR 6 489,906 EUR, se ta znesek upošteva kot združljiv del pomoči.

(137)

Zato se ekvivalent dotacije dela državne pomoči, ki ni združljiv z notranjim trgom, oceni na 101 675,194 EUR.

(138)

Pomoč, dodeljena podjetju WAM SpA v letu 2000, razen združljivega dela, ki podpira dejavnosti usposabljanja in znaša 25 240 EUR, ni združljiva z notranjim trgom.

(139)

V tem primeru je bilo posojilo podjetju WAM SpA dano na razpolago v petih obrokih (12. februarja 2001, 28. septembra 2001, 26. aprila 2002, 27. septembra 2002 in 22. januarja 2003); zato je tudi v tem primeru, tako kot pri prvem posojilu, podaljšani plačilni rok trajal od nič do 2 leti. Tudi v tem primeru je Komisija za izračun ekvivalenta dotacije upoštevala obrestno mero, določeno v posojilni pogodbi (2,32 %) glede na referenčno obrestno mero, ki jo Komisija periodično določa, veljavno v času, ko je bila zadevna pomoč odobrena (5,70 %). Vračilo celotnega posojila, vključno z glavnico in obrestmi, naj bi bilo zaključeno 20. februarja 2008. V skladu s tem bi bil ekvivalent dotacije dela pomoči celotnega zadevnega posojila z dne 12. februarja 2001 (datum, ko je bilo podjetju WAM SpA dan na razpolago pri obrok zadevnega posojila) 176 329 EUR, v kolikor se vračila izvajajo po načrtu odplačevanja.

(140)

V zvezi z združljivim delom posojila je od ekvivalenta dotacije pomoči treba odšteti odstotek združljivega dela posojila glede na celoto (1,35 %). V skladu s tem je bil ekvivalent dotacije drugega posojila izračunan v višini 173 948,56 EUR (176 329 EUR – 2 380,44 EUR), v kolikor se vračila izvajajo po načrtu odplačevanja.

(141)

Že dolgo veljavna praksa Komisije je, da od prejemnika v skladu s členom 107 PDEU zahteva povračilo pomoči, ki je bila v okviru tega člena nezakonito dodeljena in ni združljiva z notranjim trgom, pod pogojem, da ni zajeta v pravilih de minimis. Takšno prakso potrjuje člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(142)

Ob upoštevanju člena 14(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 je pomoč, ki se vrne na podlagi odločbe o vračilu, vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se plačajo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč na razpolago, do datuma vračila, za obdobje, za katerega je bila pomoč na razpolago podjetju.

(143)

Način uporabe obrestne mere je določen v poglavju V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (50) (v nadaljnjem besedilu Uredba (ES) št. 794/2004) in v Uredbi Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (51) (v nadaljnjem besedilu Uredba (ES) št. 271/2008).

(144)

Komisija opozarja, da ta sklep ne posega v združljivost nacionalnega okvira, tj. zakona št. 394/81, ki je pravna podlaga za državno pomoč, odobreno podjetju WAM SpA, v zvezi s katerim se Komisiji v tem primeru, v skladu s sodno prakso Sodišča prve stopnje (52), ni zdelo potrebno, da začne postopek. To pa ne pomeni, da postopka ne more začeti kasneje –

(a)

skupni znesek (glavnico in obresti), ki ga je treba izterjati od upravičenca, podjetja WAM SpA;

(b)

podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca, podjetja WAM SpA, zahtevalo vračilo pomoči.