23.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 330/2010

z dne 20. aprila 2010

o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe št. 19/65/EGS Sveta z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj (1) in zlasti člena 1 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) za nekatere skupine vertikalnih sporazumov in ustreznih usklajenih ravnanj, ki spadajo pod člen 101(1) Pogodbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (3) opredeljuje skupino vertikalnih sporazumov, za katere je Komisija navadno štela, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Zaradi splošne pozitivne izkušnje z uporabo navedene uredbe, ki preneha veljati 31. maja 2010 ter ob upoštevanju dodatnih izkušenj, pridobljenih od njenega sprejetja, je smiselno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(3)

Skupina sporazumov, za katere se navadno šteje, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe, vključuje vertikalne sporazume za nakup ali prodajo blaga ali storitev, če take sporazume sklenejo podjetja, ki si ne konkurirajo, nekateri konkurenti ali nekatera združenja trgovcev na drobno. Vključuje tudi vertikalne sporazume, ki vsebujejo pomožne določbe o prenosu in uporabi pravic intelektualne lastnine. Izraz „vertikalni sporazumi“ naj vključuje ustrezna usklajena ravnanja.

(4)

Za uporabo člena 101(3) Pogodbe na podlagi uredbe ni treba opredeliti tistih vertikalnih sporazumov, ki lahko spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo trga na strani ponudbe in povpraševanja.

(5)

Ugodnost skupinske izjeme, določene s to Uredbo, naj bo omejena na vertikalne sporazume, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe.

(6)

Določene vrste vertikalnih sporazumov lahko izboljšajo ekonomsko učinkovitost v proizvodni ali distribucijski verigi, tako da omogočajo boljšo usklajenost med udeleženimi podjetji. Zlasti lahko povzročijo zmanjšanje transakcijskih in distribucijskih stroškov strank ter optimizacijo njihove prodaje in naložb.

(7)

Verjetnost, da bodo taki vplivi izboljšanja učinkovitosti prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev, vsebovanih v vertikalnih sporazumih, je odvisna od stopnje tržne moči pogodbenic sporazuma, s tem pa tudi od stopnje izpostavljenosti teh podjetij konkurenci drugih dobaviteljev blaga ali storitev, ki jih imajo njihove stranke zaradi značilnosti proizvodov, njihovih cen in namena uporabe za zamenljive ali medsebojno nadomestljive.

(8)

Domnevati je mogoče, da v primeru, ko tržni delež vsakega od v sporazumu udeleženih podjetij na upoštevnem trgu ne presega 30 %, vertikalni sporazumi, ki ne vsebujejo nekaterih vrst hudega omejevanja konkurence, na splošno povzročajo izboljšanje proizvodnje ali distribucije in potrošnikom omogočajo pravičen delež doseženih koristi.

(9)

Nad mejnim 30% tržnim deležem ni mogoče domnevati, da bodo imeli vertikalni sporazumi, ki spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe, običajno objektivne pozitivne učinke take vrste in obsega, da bi upravičili negative učinke, ki jih imajo za konkurenco. Obenem ni mogoče domnevati, da so ti vertikalni sporazumi bodisi zajeti v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe bodisi da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe.

(10)

Ta uredba ne izvzema vertikalnih sporazumov, ki vsebujejo omejitve, ki bodo verjetno omejile konkurenco in škodile potrošnikom, ali ki niso nujne za doseganje izboljšanja učinkovitosti. Od ugodnosti skupinske izjeme, določene s to uredbo, je treba ne glede na tržni delež zadevnih podjetij izključiti zlasti vertikalne sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudega omejevanja konkurence, kot so minimalne in fiksne cene za nadaljnjo prodajo ter nekatere vrste ozemeljske zaščite.

(11)

Da se zagotovi dostop do upoštevnega trga ali prepreči tajno dogovarjanje na njem, je treba skupinski izjemi dodati nekatere pogoje. Zato mora biti izvzetje prepovedi konkurence omejeno na obveznosti, ki ne presegajo opredeljenega trajanja. Iz enakih razlogov mora biti iz ugodnosti te uredbe izvzeta vsaka neposredna ali posredna obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev.

(12)

Omejitev tržnega deleža, izključitev nekaterih vertikalnih sporazumov iz skupinske izjeme in pogoji iz te uredbe navadno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov.

(13)

Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (4) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v konkretnem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe.

(14)

Organ države članice, pristojen za konkurenco, lahko umakne ugodnost iz te uredbe v skladu s členom 29(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 za ozemlje te države članice ali del njenega ozemlja, če ima v konkretnem primeru sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju te države članice ali delu njenega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(15)

Pri odločanju o tem, ali naj se v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 umakne ugodnost iz te uredbe, so zlasti pomembni učinki omejevanja konkurence, ki lahko izhajajo iz obstoja vzporednih mrež vertikalnih sporazumov s podobnimi učinki, ki bistveno omejujejo dostop do upoštevnega trga ali konkurenco na njem. Do takšnih skupnih učinkov lahko pride na primer pri selektivni distribuciji ali prepovedi konkurence.

(16)

Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne učinke omejevanja konkurence in pokrivajo več kakor 50 % določenega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume, ki vključujejo določene omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 101 Pogodbe za take sporazume –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„vertikalni sporazum“ pomeni sporazum ali usklajeno ravnanje med dvema ali več podjetij, od katerih za namene sporazuma ali usklajenega ravnanja vsako posluje na različni stopnji proizvodne ali distribucijske verige, in ki se nanaša na pogoje, po katerih lahko udeležena podjetja kupujejo, prodajajo ali preprodajajo določeno blago ali storitve;

(b)

„vertikalna omejitev“ pomeni omejitev konkurence v vertikalnem sporazumu, ki spada v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe;

(c)

„konkurenčna podjetja“ pomenijo dejanske ali potencialne konkurente; „dejanski konkurent“ pomeni podjetje, dejavno na istem upoštevnem trgu; „potencialni konkurent“ pomeni podjetje, za katero je mogoče realno in ne samo na podlagi teoretičnih možnosti domnevati, da bi brez vertikalnega sporazuma pri majhnem a stalnem zviševanju relativnih cen v kratkem času izvedlo potrebne dodatne naložbe ali prevzelo druge potrebne stroške prehoda za vstop na upoštevni trg;

(d)

„prepoved konkurence“ pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam, ali vsako neposredno ali posredno obveznost kupca, da mora od dobavitelja ali drugega podjetja, ki ga določi dobavitelj, kupiti za več kakor 80 % vseh svojih nakupov pogodbenega blaga ali storitev in njihovih nadomestkov na upoštevnem trgu, izračunano na podlagi vrednosti ali, če je taka splošna praksa v gospodarski dejavnosti, obsega njegovih nakupov v prejšnjem koledarskem letu;

(e)

„sistem selektivne distribucije“ pomeni distribucijski sistem, pri katerem se dobavitelj zaveže, da bo prodajal pogodbeno blago ali storitve, bodisi neposredno bodisi posredno, samo distributerjem, izbranim na podlagi določenih meril, ti pa se zavežejo, da takega blaga ali storitev ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem na ozemlju, ki ga je dobavitelj določil za uporabo tega sistema;

(f)

„pravice intelektualne lastnine“ vključujejo pravice industrijske lastnine, tehnično znanje in izkušnje, avtorske in sorodne pravice;

(g)

„tehnično znanje in izkušnje“ pomenijo sveženj nepatentiranih uporabnih informacij, ki izhajajo iz dobaviteljevih izkušenj in preizkušanja ter so zaupne, bistvene in določene; v zvezi s tem „zaupne“ pomeni, da tehnično znanje in izkušnje niso splošno znani ali zlahka dostopni; „bistvene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje za kupca pomembni in koristni pri uporabi, prodaji ali nadaljnji prodaji pogodbenega blaga ali storitev; „določene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje opisani dovolj razumljivo, da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merili zaupnosti in bistvenosti;

(h)

„kupec“ vključuje podjetje, ki na podlagi sporazuma, ki spada pod člen 101(1) Pogodbe, prodaja blago ali storitve v imenu drugega podjetja;

(i)

„odjemalec kupca“ pomeni podjetje, ki ni stranka sporazuma in kupuje pogodbeno blago ali storitve od kupca, ki je stranka sporazuma.

2.   V tej uredbi pojmi „podjetje“, „dobavitelj“ in „kupec“ vključujejo povezana podjetja vsakega od njih.

„Povezana podjetja“ so:

(a)

podjetja, v katerih lahko pogodbenica sporazuma neposredno ali posredno:

(i)

uveljavlja več kot polovico glasovalnih pravic, ali

(ii)

imenuje več kakor polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje, ali

(iii)

ima pravico upravljati posle podjetja;

(b)

podjetja, ki imajo nad pogodbenico sporazuma, neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila iz točke (a);

(c)

podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b), neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila iz točke (a);

(d)

podjetja, v katerih ima pogodbenica sporazuma skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c), ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj pravice ali pooblastila iz točke (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:

(i)

pogodbenice sporazuma ali povezana podjetja vsake od njih iz točk (a) do (d), ali

(ii)

ena ali več pogodbenic sporazuma ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) in ena ali več tretjih oseb.

Člen 2

Izjema

1.   V skladu s členom 101(3) Pogodbe in ob upoštevanju določb te uredbe, se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za vertikalne sporazume.

Ta izjema se uporablja, če taki sporazumi vsebujejo vertikalne omejitve.

2.   Izjema iz odstavka 1 se uporablja za vertikalne sporazume, sklenjene med podjetniškim združenjem in njegovimi člani ali med tem združenjem in njegovimi dobavitelji, samo če so vsi njegovi člani trgovci na drobno in če noben član združenja, skupaj s povezanimi podjetji, nima skupnega letnega prometa, ki presega 50 milijonov EUR. Ta uredba se uporablja za vertikalne sporazume, ki jih sklenejo taka združenja, in ne vpliva na uporabo člena 101 Pogodbe za horizontalne sporazume, sklenjene med člani združenja, ali sklepe, ki jih sprejme združenje.

3.   Izjema iz odstavka 1 se uporablja za vertikalne sporazume, ki vsebujejo določbe o prenosu pravic intelektualne lastnine kupcu ali o kupčevi uporabi pravic intelektualne lastnine, če te določbe niso temeljni namen takih sporazumov in so neposredno povezane z uporabo, prodajo ali preprodajo blaga ali storitev s strani kupca ali njegovih odjemalcev. Izjema se uporablja, če navedene določbe v zvezi s pogodbenim blagom ali storitvami ne vsebujejo omejitev konkurence, ki imajo enak cilj kot vertikalne omejitve, ki po tej uredbi niso izvzete.

4.   Izjema iz odstavka 1 se ne uporablja za vertikalne sporazume, sklenjene med konkurenčnimi podjetji. Kljub temu se uporablja, če konkurenčna podjetja sklenejo enostranski vertikalni sporazum in:

(a)

je dobavitelj proizvajalec in distributer blaga, kupec pa je distributer in ne konkurenčno podjetje na ravni proizvodnje; ali

(b)

je dobavitelj ponudnik storitev, ki deluje na več stopnjah trgovine, medtem ko kupec ponuja blago ali storitve na maloprodajni stopnji in ni konkurenčno podjetje na stopnji trgovine, na kateri kupuje pogodbene storitve.

5.   Ta uredba se ne uporablja za vertikalne sporazume, katerih predmet spada v področje uporabe katere koli druge uredbe o skupinski izjemi, razen če je v zadevni uredbi o skupinski izjemi navedeno drugače.

Člen 3

Mejni tržni delež

1.   Izjema iz člena 2 se uporablja, če tržni delež dobavitelja ne presega 30 % upoštevnega trga, na katerem prodaja pogodbeno blago ali storitve, tržni delež kupca pa ne presega 30 % upoštevnega trga, na katerem kupuje pogodbeno blago ali storitve.

2.   Kadar v primeru sporazuma med več pogodbenicami zadevno podjetje kupuje pogodbeno blago ali storitve od enega podjetja pogodbenika in prodaja pogodbeno blago ali storitve drugemu podjetju pogodbeniku, se izjema iz člena 2 uporabi le, če tržna deleža prvega podjetja kot kupca in kot dobavitelja zadostita pogojem o mejnem tržnem deležu iz prvega odstavka.

Člen 4

Omejitve, zaradi katerih se odvzame ugodnost skupinske izjeme – nedopustne omejitve

Izjema iz člena 2 se ne uporablja za vertikalne sporazume, katerih namen je, neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom pogodbenic:

(a)

omejitev možnosti kupca, da določi svojo prodajno ceno, ne glede na možnost dobavitelja, da določi maksimalno prodajno ceno ali priporoči prodajno ceno, če to ne povzroča fiksnih ali minimalnih prodajnih cen zaradi pritiska ali spodbud katere koli pogodbenice;

(b)

omejitev ozemlja, na katero lahko kupec, ki je pogodbenica sporazuma, prodaja pogodbeno blago ali storitve, ali omejitev odjemalcev, ki jim jih lahko prodaja, brez poseganja v omejitev sedeža njegovega podjetja, razen:

(i)

omejitve aktivne prodaje na izključno ozemlje ali izključni skupini odjemalcev, ki si jo je pridržal dobavitelj ali ki jo je dobavitelj dodelil drugemu kupcu, če ta omejitev kupčevim odjemalcem ne omejuje prodaje,

(ii)

omejitve prodaje končnim uporabnikom, naložene kupcu, ki deluje na veleprodajni stopnji trgovine,

(iii)

omejitve prodaje nepooblaščenim distributerjem s strani članov sistema selektivne distribucije na ozemlju, ki ga je dobavitelj določil za uporabo tega sistema, in

(iv)

omejitve možnosti kupcu, da prodaja sestavne dele, dobavljene za vgradnjo, odjemalcem, ki bi jih uporabili za proizvodnjo blaga enake vrste, kakršno proizvaja dobavitelj;

(c)

omejitev, da bi končnim uporabnikom aktivno ali pasivno prodajali člani sistema selektivne distribucije, ki deluje na maloprodajni stopnji trgovine, ne glede na možnost prepovedi članu sistema, da bi posloval z nepooblaščenega sedeža podjetja;

(d)

omejitev navzkrižnih dobav med distributerji znotraj sistema selektivne distribucije, tudi med distributerji, ki poslujejo na različni stopnji trgovine;

(e)

omejitev, o kateri sta se dogovorila dobavitelj sestavnih delov in kupec, ki te sestavne dele vgrajuje, in ki dobavitelju omejuje možnost, da bi sestavne dele prodajal kot nadomestne dele končnim uporabnikom ali serviserjem ali drugim ponudnikom storitev, ki jim kupec ni zaupal popravila ali servisiranja svojega blaga.

Člen 5

Izvzete omejitve

1.   Izjema iz člena 2 se ne uporablja za naslednje obveznosti v vertikalnih sporazumih:

(a)

vsako neposredno ali posredno prepoved konkurence, katere trajanje je nedoločeno ali daljše od petih let;

(b)

vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec po prenehanju sporazuma ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev;

(c)

vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev.

Za namene točke (a) tega odstavka se šteje, da je bila prepoved konkurence, ki se molče podaljša za več kot pet let, dogovorjena za nedoločen čas.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(a) časovna omejitev petih let ne velja, če kupec prodaja pogodbeno blago in storitve iz poslovnih prostorov in z zemljišča, ki je v dobaviteljevi lasti ali ga dobavitelj najame od tretjih oseb, nepovezanih s kupcem, pod pogojem, da trajanje prepovedi konkurence ni daljše od obdobja, v katerem kupec zaseda poslovne prostore in zemljišče.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1(b) se izjema iz člena 2 uporablja za vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec po prenehanju sporazuma ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

obveznost je povezana z blagom ali storitvami, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam;

(b)

obveznost je omejena na poslovne prostore in zemljišče, s katerega je kupec posloval v obdobju veljavnosti pogodbe;

(c)

obveznost je nujna za zaščito tehničnega znanja in izkušenj, ki jih je dobavitelj prenesel na kupca;

(d)

trajanje obveznosti je omejeno na eno leto po prenehanju sporazuma.

Odstavek 1(b) ne posega v možnost nalaganja časovno neomejene omejitve glede uporabe ter razkritja tehničnega znanja in izkušenj, ki niso splošno znani.

Člen 6

Neuporaba te uredbe

Če vzporedne mreže s podobnimi vertikalnimi omejitvami pokrivajo več kot 50 % upoštevnega trga, lahko Komisija na podlagi člena 1a Uredbe št. 19/65/EGS z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume z določenimi omejitvami, ki se nanašajo na navedeni trg.

Člen 7

Uporaba mejnega tržnega deleža

Za uporabo mejnih tržnih deležev iz člena 3 veljajo naslednja pravila:

(a)

tržni delež dobavitelja se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti prodaje na trgu, tržni delež kupca pa se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti nakupa na trgu. Če podatki o vrednosti prodaje na trgu ali podatki o vrednosti nakupa na trgu niso na voljo, je mogoče za določitev tržnega deleža zadevnega podjetja uporabiti ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno z obsegom fizične prodaje in nakupa;

(b)

tržni deleži se izračunajo na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto;

(c)

tržni delež dobavitelja vključuje vse blago ali storitve, dobavljene vertikalno povezanim distributerjem zaradi prodaje;

(d)

če tržni delež prvotno ne presega 30 %, nato pa se poveča nad to raven, ne da bi presegel 35 %, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja za obdobje dveh zaporednih koledarskih let po letu, v katerem je bil prvič presežen 30-odstotni mejni tržni delež;

(e)

če tržni delež prvotno ne presega 30 %, nato pa se poveča nad 35 %, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja za eno koledarsko leto po letu, v katerem je bil prvič presežen 35-odstotni mejni tržni delež;

(f)

ugodnosti iz točk (d) in (e) ni mogoče kombinirati tako, da bi presegli obdobje dveh koledarskih let;

(g)

tržni delež, ki ga imajo podjetja iz točke (e) drugega pododstavka člena 1(2), se po enakih delih dodeli vsakemu podjetju, ki ima pravice ali pooblastila iz točke (a) drugega pododstavka člena 1(2).

Člen 8

Uporaba praga prometa

1.   Za izračun skupnega letnega prometa v smislu člena 2(2) je treba sešteti promet, ki ga je v prejšnjem poslovnem letu dosegla zadevna pogodbenica vertikalnega sporazuma, in promet, ki so ga dosegla njena povezana podjetja v zvezi z vsem blagom in storitvami, brez vseh davkov in drugih dajatev. V ta namen se ne upoštevajo posli med pogodbenico vertikalnega sporazuma in njenimi povezanimi podjetji ali med njenimi povezanimi podjetji.

2.   Izjema iz člena 2 se še naprej uporablja, če se v katerem koli obdobju dveh zaporednih poslovnih let prag skupnega letnega prometa ne preseže za več kakor 10 %.

Člen 9

Prehodno obdobje

Prepoved iz člena 101(1) Pogodbe se v obdobju od 1. junija 2010 do 31. maja 2011 ne uporablja za sporazume, veljavne na dan 31. maja 2010, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme iz te uredbe, vendar pa so 31. maja 2010 izpolnjevali pogoje za uporabo izjeme iz Uredbe (ES) št. 2790/1999.

Člen 10

Veljavnost

Ta uredba začne veljati 1. junija 2010.

Veljati preneha 31. maja 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. aprila 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL 36, 6.3.1965, str. 533.

(2)  Člen 81 Pogodbe ES je z učinkom od 1. decembra 2009 postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena sta vsebinsko istovetna. Kadar je to primerno, se v tej Uredbi sklicevanja na člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumejo kot sklicevanja na člen 81 Pogodbe ES.

(3)  UL L 336, 29.12.1999, str. 21.

(4)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.