o spremembi Direktive Sveta 91/226/EGS in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju sistemov za preprečevanje škropljenja izpod koles za nekatere kategorije motornih in priklopnih vozil

ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (okvirna direktiva) (1), ter zlasti člena 39(2) Direktive,

V dodatkih 2 in 4 Priloge IV in Priloge XI k Direktivi 2007/46/ES se točka 43 nadomesti z naslednjim:

1. Države članice od 9. aprila 2011 iz razlogov, povezanih s preprečevanjem škropljenja izpod koles, ne zavrnejo podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije vozilu in sestavnemu delu, ki izpolnjuje zahteve Direktive 91/226/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.

2. Države članice od 9. aprila 2011 iz razlogov, povezanih s preprečevanjem škropljenja izpod koles, zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije vozilu in sestavnemu delu, ki ne izpolnjuje zahtev Direktive 91/226/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.

3. Za tipe vozil, katerim je bila podeljena nacionalna homologacija ali ES-homologacija, ki zajema naprave za preprečevanje škropljenja, se v času vloge za ES-homologacijo celotnega vozila v skladu z Direktivo 2007/46/ES ne zahteva skladnost z določbami Direktive 91/226/EGS o preprečevanju škropljenja.

1. Države članice najpozneje do 8. aprila 2011 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

Seznam prilog k Direktivi 91/226/EGS se spremeni:

(a)	naslov Dodatka 3 k Prilogi II se nadomesti z naslednjim:

(b)

naslov Priloge III se nadomesti z naslednjim:

„Priloga III

Zahteve za ES-homologacijo vozila glede na vgradnjo sistemov za preprečevanje škropljenja izpod koles

Dodatek 1	:	Opisni list za ES-homologacijo vozila
Dodatek 2	:	Vzorec certifikata o ES-homologaciji vozila“;

(c)

vrstica „SLIKE: (1 do 9)“ se nadomesti z naslednjim:

„Priloga V

Slike 1 do 9“

Priloga I k Direktivi 91/226/EGS se spremeni:

(a)

točke 9, 10 in 11 se nadomestijo z naslednjim:

„9. Dvižna os

‚Dvižna os‘ je os, kakor je opredeljena v točki 2.15 Priloge I k Direktivi 97/27/ES.

10. Neobremenjeno vozilo

‚Neobremenjeno vozilo‘ je vozilo, pripravljeno za vožnjo, kakor je opredeljeno v točki 2.6 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

11. Profil

“Profil” je del pnevmatike, kakor je opredeljen v točki 2.8 Priloge II k Direktivi 92/23/EGS.

(b)

dodajo se točke 13, 14 in 15:

„13. Sedlasti vlačilec

‚Sedlasti vlačilec‘ je vlečno vozilo, kakor je opredeljeno v točki 2.1.1.2.2 Priloge I k Direktivi 97/27/ES.

14. Največja tehnično dovoljena masa

‚Največja tehnično dovoljena masa‘ je največja masa vozila, kakor je opredeljena v točki 2.6 Priloge I k Direktivi 97/27/ES.

15. Tip vozila

‚Tip vozila‘pomeni v zvezi s preprečevanjem škropljenja izpod koles dokončana, nedodelana ali dodelana vozila, ki se med seboj ne razlikujejo v naslednjih vidikih:

—	tip (na vozilu nameščene) naprave za preprečevanje škropljenja,

—	proizvajalčevo oznako tipa sistema za preprečevanje škropljenja.“

Priloga II k Direktivi 91/226/EGS se spremeni:

(a)

točke od 2 do 3.4.3 se nadomestijo z naslednjim:

„2. Vloga za ES-homologacijo sestavnega dela

2.1 Vlogo za podelitev ES-homologacije sestavnega dela na podlagi člena 7 Direktive 2007/46/ES za tip naprave za preprečevanje škropljenja vloži proizvajalec.

2.2 V Dodatku 3 je prikazan vzorec opisnega lista.

2.3 Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predložijo:

štirje vzorci, od katerih so trije namenjeni za preskuse, četrti pa ostane v preskuševalnem laboratoriju zaradi poznejših preverjanj. Preskuševalni laboratorij lahko zahteva dodatne vzorce.

2.4 Oznake

Na vsakem vzorcu morata biti jasno in neizbrisno navedena trgovsko ime ali blagovna znamka in oznaka tipa. Dovolj prostora mora biti tudi za oznako ES-homologacije.

3. Podelitev ES-homologacije za sestavni del

3.1 Če so ustrezne zahteve izpolnjene, se ES-homologacija podeli v skladu s členom 10 Direktive 2007/46/ES.

3.2 V Dodatku 4 je prikazan vzorec certifikata o ES-homologaciji.

3.3 Vsak tip homologirane naprave za preprečevanje škropljenja dobi homologacijsko številko v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2007/46/ES. Država članica ne sme podeliti iste številke drugemu tipu naprave za preprečevanje škropljenja.

3.4 Vsaka naprava za preprečevanje škropljenja, ki je skladna s tipom, homologiranim v skladu s to direktive, mora imeti oznako ES homologacije za sestavni del, ki je nameščena tako, da je neizbrisna in jasno čitljiva tudi po vgradnji naprave na vozilo.

3.5 Homologacijski oznaki se v skladu s točko 1.3 Dodatka k Prilogi VII k Direktivi 2007/46/ES doda simbol ‚A‘ za napravo absorpcijskega tipa ali črka ‚S‘ za napravo, ki ločuje vodo od zraka.“;

(b)

dodatki od 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„

Dodatek 1

Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja absorpcijskega tipa

1. Princip

S tem preskusom se s pomočjo količine ugotavlja sposobnost naprave, da zadrži vodo, ki brizga nanjo iz niza šob. Namen postavitve pri preskusu je, da simulira razmere, v katerih naprava deluje, ko je vgrajena na vozilu ter je izpostavljena taki količini in hitrosti vode, kot jo kolesa dvignejo s tal med vožnjo.

2. Oprema

Namestitev elementov pri preskusu je prikazana na sliki 8 v Prilogi V.

3. Preskusni pogoji

3.1	Preskuse je treba opraviti v zaprtem prostoru z mirujočo atmosfero (brez prepiha).

3.2	Temperatura okolja in vzorcev mora biti 21 °C (± 3) °C.

3.3	Uporabiti je treba deionizirano vodo.

3.4	Vzorce je treba za vsak preskus pripraviti z obrizganjem.

4. Postopek

4.1	Vzorec, širok 500 mm (+ 0/– 5 mm) in visok 750 mm, se pritrdi na navpično ploščo preskuševalne naprave tako, da je v mejah tlorisa zbiralne posode in da ni ovire, ki bi odklanjala curek vode pred stikom s preskušancem ali po njem.

4.2	Preskušanec se obrizga z najmanj 90 l in največ 120 l vode s pretokom 0,675 l/s (+/– 0,01 l/s) iz vodoravne oddaljenosti 500 mm (+/– 2 mm) (slika 8 v Prilogi V).

4.3	Voda naj po vzorcu steče v zbiralno posodo. Izračuna se delež vode v zbiralni posodi glede na količino izbrizgane vode.

4.4	Preskus na vzorcu se izvede petkrat v skladu s točkama 4.2 in 4.3. Izračuna se povprečni delež v seriji petih preskusov.

5. Rezultati

5.1	Povprečni delež, izračunan v točki 4.4, mora biti 70 % ali več.

5.2

Če v seriji petih preskusov največja in najmanjša količina zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 %, je treba serijo petih preskusov ponoviti.

Če v drugi seriji petih preskusov največji in najmanjši delež zajete vode znova odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 % in če manjša vrednost ne izpolnjuje zahtev iz točke 5.1, se homologacija zavrne.

5.3

Preveri se, ali navpični položaj naprave vpliva na dobljene rezultate. Če vpliva, se postopek, opisan v točkah od 4.1 do 4.4, ponovi v položajih, v katerih se zajame največ in najmanj vode; tudi pri tem veljajo zahteve iz točke 5.2.

Povprečje posameznih rezultatov se nato upošteva za izračun povprečnega deleža. Ta povprečni delež mora biti 70 % ali več.

Dodatek 2

Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka

1. Princip

S tem preskusom se ugotavlja učinkovitost poroznega materiala pri zadrževanju vode, s katero se obrizga iz tlačnega razpršilnika zraka/vode.

Oprema, ki se uporablja za ta preskus, mora simulirati razmere, katerim je izpostavljen material na vozilu glede na količino in hitrost vode, ki jo pnevmatike dvignejo s tal med vožnjo.

2. Oprema

Namestitev elementov pri preskusu je prikazana na sliki 9 v Prilogi V.

3. Preskusni pogoji

3.1	Preskusi se morajo opraviti v zaprtem prostoru z mirujočo atmosfero (brez prepiha).

3.2	Temperatura okolja in vzorcev mora biti 21 °C (± 3) °C.

3.3	Uporabiti je treba deionizirano vodo.

3.4	Vzorci se za vsak preskus pripravijo z obrizganjem.

4. Postopek

4.1	Vzorec 305 × 100 mm se pritrdi navpično, pri čemer se pazi, da je vzorec tesno ob zgornji zakrivljeni plošči in da je zbiralna posoda pravilno nameščena. V posodo razpršilnika se nalije 1 l (± 0,005 l) vode in postavi, kot je prikazano na sliki.

4.2

Razpršilnik mora biti nastavljen, kakor sledi:

tlak (na razpršilniku): 5 bar + 10 %/– 0 %

pretok: 1 l/min ± 5 s

razprševanje: krožno, v premeru 50 mm ± 5 mm pri oddaljenosti od vzorca 200 mm ± 5 mm, premer šobe 5 mm ± 0,1 mm.

4.3

Razpršuje se, dokler ne zmanjka vodne megle, nato se zapiše porabljeni čas. Voda naj 60 sekund prosto odteka s preskušanca v zbiralno posodo, nato se izmeri količina zajete vode. Izmeri se količina vode, ki je ostala v posodi razpršilnika. Izračuna se delež zajete vode glede na količino razpršene vode.

4.4	Preskus se izvede petkrat, nato se izračuna povprečni delež zajete vode. Pred vsakim preskusom se preveri, ali so zbiralna posoda, posoda razpršilnika in merilna posoda suhe.

5. Rezultati

5.1	Povprečni delež, izračunan v točki 4.4, mora znašati najmanj 85 %.

5.2

Če v seriji petih preskusov največji in najmanjši delež zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 %, je treba serijo petih preskusov ponoviti. Če v drugi seriji petih preskusov največji in najmanjši delež zajete vode spet odstopata od povprečnega deleža za več od 5 % in če manjša vrednost ne izpolnjuje zahtev iz točke 5.1, se homologacija zavrne.

5.3	Če navpična namestitev preskušanca vpliva na dobljene rezultate, se postopek, opisan v točkah 4.1 do 4.4, ponovi v položajih, v katerih se zajame največ in najmanj vode; tudi pri tem veljajo zahteve iz točke 5.2. Zahteva iz točke 5.1 velja še naprej za navedbo rezultatov vsakega preskusa.

Dodatek 3

Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo sestavnega dela za naprave za preprečevanje škropljenja (Direktiva 91/226/EGS)

Naslednji podatki, če so potrebni, se predložijo v trojniku skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Če so priložene fotografije, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

Če se sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljajo elektronsko, je treba predložiti informacije o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1	Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip:

0.5	Ime in naslov proizvajalca:

0.7	Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:

0.8	Naslov proizvodne tovarne (naslovi proizvodnih tovarn):

1. OPIS NAPRAVE

1.1	Tehnični opis naprave za preprečevanje škropljenja z navedbo fizikalnega principa njenega delovanja in preskusa, ki ga je treba opraviti:

1.2	Uporabljeni materiali:

1.3	Dovolj podrobna risba ali risbe v primernem merilu, da jo ali jih je mogoče prepoznati. Risbe morajo prikazovati mesto, ki je namenjeno oznaki EGS-homologacije za sestavni del: Datum Podpis

Dodatek 4

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. … v zvezi s homologacijo sestavnega dela za naprave za preprečevanje škropljenja izpod koles v skladu z Direktivo 91/226/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjeno z Direktivo 2010/19/EU

1. Dodatni podatki

1.1	Princip delovanja naprave: absorpcija energije brizgajoče vode/ločevanje vode in zraka (2):

1.2	Značilnosti naprave za preprečevanje škropljenja (kratek opis, blagovna znamka ali trgovsko ime, številka(-e)):

5.	Pripombe (po potrebi):

“

Priloga III k Direktivi 91/226/EGS se spremeni:

(a)

točki 0.1 in 0.2 se nadomestita z naslednjim:

„PODROČJE UPORABE

0.1

Vozila kategorij N in O, razen terenskih vozil, kakor je opredeljeno v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, so tako zasnovana in/ali opremljena s sistemi za preprečevanje škropljenja izpod koles, da izpolnjujejo zahteve te priloge. Za vozila s podvozjem/kabino se te zahteve lahko uporabljajo samo za kolesa, ki jih pokriva kabina.

Za vozila kategorij N1 in N2 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, se na zahtevo proizvajalca lahko namesto določb te direktive uporabijo določbe Direktive 78/549/EGS (3).

0.2

Določbe iz te priloge v zvezi z napravami za preprečevanje škropljenja, kakor so opredeljene v točki 4 Priloge I, niso obvezne za vozila kategorij N, O1 in O2 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, vozila s podvozjem/kabino, vozila brez nadgradnje ali vozila, pri katerih bi bile naprave za preprečevanje škropljenja nezdružljive z uporabo teh vozil. Če pa so naprave za preprečevanje škropljenja kljub temu vgrajene na ta vozila, morajo biti skladne z določbami te direktive.

(b)	točka 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Namestitev zunanjega zaslona Razdalja ‚c‘ med tangencialno vzdolžno ravnino zunanje stene pnevmatike ne glede na izboklino pnevmatike nad naležno površino in notranjim robom zaslona ne sme biti večja od 100 mm (sliki 1a in 1b v Prilogi V).“;

(c)	točki 4.1 in 4.2 se črtata;

(d)

točka 7.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„7.1.1

Blatniki morajo pokrivati prostor neposredno nad pnevmatiko ali pnevmatikami, pred njo ali njimi in za njo ali njimi, kakor sledi:

(a)	pri enojnih ali večkratnih oseh mora prednji rob (C) segati tako daleč naprej, da doseže premico O–Z, pri čemer kot θ (theta) ni več kot 45° nad vodoravno ravnino. Zadnji rob (slika 2 v Prilogi V) mora segati navzdol tako, da je največ 100 mm nad vodoravno premico, ki poteka skozi središče kolesa;

(b)	pri večkratnih oseh se kot θ nanaša samo na sprednjo os, določba o višini zadnjega roba pa se nanaša samo na zadnjo os;

(c)

blatnik mora imeti zadostno skupno širino ‚q‘ (slika 1a v Prilogi V), da lahko pokrije vsaj širino pnevmatike ‚b‘ ali pri dvojnih kolesih celotno širino obeh pnevmatik ‚t‘, pri čemer je treba upoštevati največje zunanje mere pnevmatike in kolesa, kakor jih je določil proizvajalec. Vrednosti ‚b‘ in ‚t‘ se izmerita na višini pesta, pri tem pa se ne upoštevajo oznake, rebra, zaščitni obročki in podobno na stenah pnevmatike.“;

(e)

tTočka 7.1.3 se nadomesti z naslednjim:

„7.1.3

Če so blatniki sestavljeni iz več delov, po vgradnji ne smejo imeti nobene odprtine, ki bi med vožnjo omogočala škropljenje izpod koles. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če pri obremenjenem ali neobremenjenem vozilu morebiten radialni curek, ki teče od sredine kolesa navzven po celotni širini tekalne površine pnevmatike in znotraj območja, ki ga pokriva blatnik, vedno zadene ob del sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles.“;

(f)

točke 7.2.1, 7.2.2 in 7.2.3 se nadomestijo z naslednjim:

„7.2.1

Spodnji rob zunanjega zaslona pri enojnih oseh ne sme biti zunaj naslednjih razdalj in polmerov, izmerjenih od središča kolesa, razen na najnižjih točkah, kjer je lahko zaobljen (slika 2 v Prilogi V).

Zračno vzmetenje:

(a)

osi s krmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi:

od sprednjega roba (proti sprednjemu delu vozila) (vrh C)

do zadnjega roba (proti zadnjemu delu vozila) (vrh A)

Rv ≤ 1,5 R

(b)

osi z nekrmiljenimi kolesi:

od sprednjega roba (vrh C)

do zadnjega roba (vrh A)

Rv ≤ 1,25 R

Mehansko vzmetenje

(a)	za splošne primere } Rv ≤ 1,8 R

(b)	za nekrmiljena kolesa vozil z tehnično dovoljeno maso več kot 7,5 t } Rv ≤ 1,5 R kjer je R polmer pnevmatike, nameščene na vozilo, Rv pa radialna oddaljenost, na kateri je spodnji rob zunanjega zaslona.

7.2.2

Pri večkratnih oseh se zahteve iz točke 7.2.1 ne uporabljajo med navpičnimi prečnimi ravninami, ki potekajo skozi središči prve in zadnje osi, pri čemer je zunanji zaslon lahko raven, da se zagotovi neprekinjenost delovanja sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles (slika 4 v Prilogi V).

7.2.3

Razdalja med najvišjo in najnižjo točko sistema za preprečevanje škropljenja (blatnik in zunanji zaslon), izmerjena na katerem koli preseku, pravokotnem na blatnik (glej sliki 1b in 2 v Prilogi V), mora na vseh točkah za navpično premico, ki poteka skozi središče kolesa ali središče prvega kolesa pri večkratnih oseh znašati vsaj 45 mm. Ta razdalja se lahko pred to premico postopoma zmanjšuje.“;

(g)

vstavita se točki 7.2.5 in 7.2.6:

„7.2.5

Zahteve iz točk 7.2.3 in 7.2.4 se lokalno morda ne bodo upoštevale, če je zaslon sestavljen iz različnih elementov, ki se med seboj neodvisno premikajo.

7.2.6

Vlečna vozila za polpriklopnike s spuščenim podvozjem (opredeljena v točki 6.20 standarda ISO 612 iz leta 1978), torej tista, pri katerih je višina priklopnega sornika glede na tla enaka ali manjša od 1 100 mm, smejo biti zasnovana tako, da so izvzeta iz zahtev iz točk 7.1.1.a, 7.1.3 in 7.2.4. V zvezi s tem se lahko zgodi, da blatniki in zasloni ne pokrivajo območja neposredno nad pnevmatikami zadnjih osi, ko so ta vlečna vozila spojena s polpriklopnikom, zato da se sistem za preprečevanje škropljenja izpod koles ne uniči. Vendar pa morajo blatniki in zasloni teh vozil ustrezati zahtevam iz zgornjih točk na območjih več kot 60° od navpične premice, ki poteka skozi središče kolesa, pred pnevmatikami in za njimi.

Navedena vozila morajo biti zato zasnovana tako, da izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka, kadar se uporabljajo brez polpriklopnika.

Da bi vozila lahko izpolnjevala te zahteve, imajo lahko blatniki in zasloni na primer odstranljive dele.“;

(h)

točka 7.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„7.3.1

Za širino zavesice velja predpis za ‚q‘ iz točke 7.1.1(c), razen če je zavesica znotraj blatnika, pri čemer mora imeti širino vsaj enako profilu pnevmatike.

Širina dela zavesice, ki je nameščen pod blatnikom, mora izpolnjevati pogoj iz tega odstavka, pri čemer je dovoljeno odstopanje 10 mm na vsaki strani.“;

(i)

točka 7.3.3 se nadomesti z naslednjim:

„7.3.3

Spodnji rob je lahko od tal oddaljen največ 200 mm (slika 3 v Prilogi V).

Ta razdalja se pri zadnji osi poveča na 300 mm, če radialna oddaljenost spodnjega roba zunanjega zaslona (Rv) ni večja od polmera pnevmatik na kolesih na navedeni osi.

Največja višina spodnjega roba zavesice glede na tla se lahko poveča na 300 mm, če proizvajalec meni, da je to tehnično ustrezno glede na značilnosti vzmetenja.“;

(j)	v točki 7.3.5 se sklicevanje na „sliko 4b“ nadomesti s sklicevanjem na „sliko 4 v Prilogi V“;

(k)

točka 9.3.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„9.3.2.1

Spodnji rob naprave za preprečevanje škropljenja ne sme biti od tal oddaljen več kot 200 mm.

Največja višina spodnjega roba zavesice glede na tla se lahko poveča na 300 mm, če proizvajalec meni, da je to tehnično ustrezno glede na značilnosti vzmetenja.“;

(l)

doda se točka 10:

„10.	Pri večkratnih oseh ni nujno, da sistem za preprečevanje škropljenja na osi, ki ni čisto zadnja, pokriva celotno širino tekalne površine pnevmatike, če lokalno obstaja možnost motenj med sistemom za preprečevanje škropljenja in zgradbo osi, vzmetenja ali podvozja.“;

(m)	Dodatek se črta;

(n)

dodata se dodatka 1 in 2:

„

Dodatek 1

OPISNI LIST ŠT. […] V ZVEZI Z ES-HOMOLOGACIJO VOZILA GLEDE NA VGRADNJO SISTEMOV ZA PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA IZPOD KOLES (DIREKTIVA 91/226/EGS, KAKOR JE BILA NAZADNJE SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2010/19/EU) (4)

(Prosimo, da pojasnila k obrazcu poiščete v Prilogi I k Direktivi 2007/46/ES)

Naslednje podatke, če so potrebni, je treba predložiti v trojniku skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Če so priložene fotografije, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

Če se sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljajo elektronsko, je treba predložiti informacije o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2 Tip:

0.2.1

Trgovsko ime (če obstaja):

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (b)

0.3.1

Mesto oznake:

0.4 Kategorija vozila (c):

0.5 Ime in naslov proizvajalca:

0.8 Naslov proizvodne tovarne (naslovi proizvodnih tovarn):

1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

1.1 Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:

1.3 Število osi in koles:

1.3.1

Število in lega osi z dvojnimi kolesi:

1.3.2

Število in lega krmiljenih osi

2. MASE IN MERE (f) (g)

(v kg in mm) (po potrebi navesti sklic na risbo)

2.1 Medosna razdalja (medosne razdalje) (pri polni obremenitvi) (g) (l):

2.6 Masa vozila, pripravljenega za vožnjo (največja in najmanjša za vsako izvedenko)

Masa vozila, pripravljenega za vožnjo, z nadgradnjo in vlečno napravo, če jo je vgradil proizvajalec, pri vlečnih vozilih druge kategorije kot M1 ali masa šasije ali šasije s kabino, brez nadgradnje in/ali vlečne naprave, če proizvajalec ne montira nadgradnje in/ali vlečne naprave (vključno s tekočinami, orodjem, rezervnim kolesom, če je vgrajeno, in voznikom ter pri avtobusih tudi z enim članom posadke, če je v vozilu poseben sedež za posadko) (h) (največja in najmanjša za vsako izvedenko).

2.6.1

Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev na spojno točko (največja in najmanjša za vsako izvedenko):

2.8 Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca (i) (3):

9. NADGRADNJA

9.20 Sistem za preprečevanje škropljenja izpod koles

9.20.0

Obstaja: da/ne/nepopoln (1)

9.20.1

Kratek opis vozila glede na sistem za preprečevanje škropljenja izpod koles in njegove sestavne dele:

9.20.2

Podrobne risbe sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles in položaja tega sistema na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na slikah v Prilogi V k Direktivi 91/226/EGS, in ki upoštevajo kombinacije pnevmatika/platišče, ki štrlijo najbolj navzven:

9.20.3

Številka homologacije naprave (številke homologacije naprav) za preprečevanje škropljenja, če obstaja(-jo):

Datum, spis

Dodatek 2

Dopolnilo

K CERTIFIKATU O ES-HOMOLOGACIJI ŠT. […] V ZVEZI S HOMOLOGACIJO VOZILA V SKLADU Z DIREKTIVO 91/226/EGS, KAKOR JE BILA NAZADNJE SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2010/19/EU

1. Dodatni podatki

1.1	Značilnosti naprav za preprečevanje škropljenja (tip, kratek opis, blagovna znamka ali trgovsko ime, številke homologacij sestavnih delov):

5. Opombe (po potrebi)

“

(1) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.“;

(2) Neustrezno črtati.

(3) UL L 168, 26.6.1978, str. 45.“;

(4) Za vozila kategorije N1 in vozila kategorije N2 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, ki uporabljajo odstopanje iz točke 0.1 Priloge III k tej direktivi, se lahko uporabi opisni list iz Priloge II k Direktivi 78/549/EGS.