ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega odstavka člena 172 Pogodbe,

1. Namen tega sklepa je določiti smernice, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov, predvidenih na področju vseevropskega prometnega omrežja. Te smernice opredeljujejo projekte v skupnem interesu, katerih izvajanje naj bi prispevalo k razvoju omrežja po vsej Uniji.

2. Smernice iz odstavka 1 sestavljajo splošni okvir napotil, ki je namenjen spodbujanju držav članic in, kjer je primerno, tudi Unije pri izvajanju projektov v skupnem interesu, katerih namen je zagotoviti kohezijo, medsebojno povezavo in interoperabilnost vseevropskega prometnega omrežja kakor tudi dostop do tega omrežja. Namen teh smernic je tudi omogočiti lažjo vključitev zasebnega sektorja.

3. Bistvene zahteve v zvezi z interoperabilnostjo vseevropskega prometnega omrežja, prometno telematiko in pomožnimi storitvami so v skladu s Pogodbama opredeljene v Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (10) in ločeno od tega sklepa.

1. Vseevropsko prometno omrežje se vzpostavi postopoma do leta 2020 s povezovanjem infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v celotni Uniji v skladu s shemami, prikazanimi na zemljevidih v Prilogi I in/ali specifikacijah v Prilogi II.

1. Vseevropsko omrežje obsega prometno infrastrukturo, sisteme za upravljanje prometa ter sisteme za določanje položaja in navigacijo.

2. Prometna infrastruktura obsega cestna in železniška omrežja ter omrežja celinskih plovnih poti, morske avtoceste, pomorska pristanišča in pristanišča na celinskih plovnih poteh, letališča ter druge povezovalne točke med različnimi omrežji.

3. Sistemi za upravljanje prometa ter sistemi za določanje položaja in navigacijo vključujejo potrebne tehnične naprave ter informacijske in telekomunikacijske sisteme za zagotavljanje usklajenega delovanja omrežja in učinkovitega upravljanja prometa.

Prednostne naloge ob upoštevanju ciljev, določenih v členu 2(2), in splošne zasnove ukrepov iz člena 4, so:

Spodbujanje projektov v skupnem interesu in medsebojnega povezovanja omrežij ter interoperabilnosti s strani Unije za zagotovitev združljivosti omrežij tretjih držav z vseevropskim prometnim omrežjem se določi za vsak primer posebej v skladu z ustreznimi postopki iz Pogodb.

1. Projekti tvorijo skupni cilj, katerega izvajanje je odvisno od njihove stopnje zrelosti in od razpoložljivosti finančnih sredstev, in ne posegajo v finančne obveznosti države članice ali Unije.

2. V skladu s pravili iz Pogodb, še zlasti glede konkurenčnih vprašanj, velja, da je v skupnem interesu vsak projekt, ki:

3. Projekti se nanašajo na del omrežja, ki je opisano v členih od 9 do 18, in še zlasti:

4. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe v okviru načel, določenih v členu 1(2).

1. Pri načrtovanju in izvajanju projektov morajo države članice upoštevati varstvo okolja tako, da v skladu z Direktivo 85/337/EGS izvedejo presojo o tem, kako projekti v skupnem interesu, ki jih je treba izvesti, vplivajo na okolje, in da uporabijo direktivi 92/43/EGS in 2009/147/ES.

Po 21. juliju 2004 morajo države članice v skladu z Direktivo 2001/42/ES izvesti presojo vplivov načrtov in programov, namenjenih projektom v skupnem interesu, zlasti kadar le-ti zadevajo gradnjo novih cest ali razvoj druge pomembne infrastrukture.

Države članice rezultate takšne presoje upoštevajo pri pripravi zadevnih načrtov in programov v skladu s členom 8 Direktive 2001/42/ES.

2. Pred 21. julijem 2004 Komisija v soglasju z državami članicami razvije ustrezne metode za strateško vrednotenje vplivov, da bi med drugim zagotovila ustrezno uskladitev, se izognila podvajanju prizadevanj in dosegla enostavnejše ter hitrejše postopke pri načrtovanju čezmejnih projektov in koridorjev.

Rezultate tega dela in presoje vplivov projektov vseevropskega omrežja, ki jih države članice izvajajo v skladu z Direktivo 2001/42/ES, Komisija upošteva v svojem poročilu o smernicah in možnih spremljajočih zakonskih predlogih za spremembo smernic, predvidenih v členu 22 tega sklepa.

1. Vseevropsko cestno omrežje obsega avtoceste in ceste visoke kakovosti, ne glede na to, ali obstajajo, so nove ali jih je treba prilagoditi, ki:

2. Omrežje uporabnikom zagotavlja visoko, enotno in trajno raven storitev, udobja in varnosti.

3. Omrežje obsega tudi infrastrukturo za upravljanje prometa, obveščanje uporabnikov o dogodkih, nujnih primerih ter elektronskem plačevanju pristojbin, ki temelji na aktivnem sodelovanju med sistemi za upravljanje prometa na evropski, nacionalni in regionalni ravni in službami, ki nudijo informacije o potovanju in prometu ter dajatvah na dodano vrednost, kar bo zagotovilo potrebno dopolnitev z napravami/povezavami, katerih razvoj je omogočil program vseevropskega telekomunikacijskega omrežja.

1. Železniško omrežje obsega železniške proge za visoke hitrosti in železniške proge za konvencionalne hitrosti.

2. Omrežje železniških prog za visoke hitrosti, ki obratuje z uporabo obstoječe ali nove tehnologije, obsega:

Omrežje železniških prog za visoke hitrosti obsega proge, ki so navedene v oddelku 3 Priloge I. Bistvene zahteve in tehnične značilnosti glede interoperabilnosti, ki veljajo za železniške proge za visoke hitrosti, ki obratujejo z uporabo obstoječe tehnologije, se opredelijo v skladu z Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (11). Države članice Komisijo predhodno obvestijo o odprtju vsake železniške proge za visoke hitrosti in o njenih tehničnih značilnostih.

3. Omrežje železniških prog za konvencionalne hitrosti obsega proge za konvencionalni železniški prevoz potnikov in tovora, skupaj z železniškim deli vseevropskega omrežja za kombinirani promet iz člena 15, povezavami do morskih pristanišč in pristanišč na celinskih vodah, ki so v skupnem interesu, in do tistih tovornih ploščadi, ki so odprte za vse operatorje. Bistvene zahteve in tehnične značilnosti glede interoperabilnosti, ki veljajo za konvencionalne železniške proge, so opredeljene v skladu z Direktivo 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (12).

4. Železniško omrežje obsega infrastrukturo in naprave, ki omogočajo povezavo železniških in cestnih storitev in kjer je to primerno, storitve pomorskega in zračnega prometa. V tem smislu je treba nameniti posebno pozornost povezavam regionalnih letališč z omrežjem.

6. Omrežje zagotavlja uporabnikom visoko raven kakovosti in varnosti prek neprekinjenega obratovanja in postopnega izvajanja njegove interoperabilnosti, ki se doseže zlasti s tehničnim usklajevanjem in usklajenim sistemom za krmiljenje in nadzor (ERTMS), ki se priporoča za evropsko železniško omrežje. V ta namen Komisija v posvetovanju z državami članicami oblikuje razvojni načrt, ki bo usklajen z nacionalnimi načrti.

1. Vseevropsko omrežje celinskih plovnih poti obsega reke, kanale ter različne vrste rečnih rokavov in drugih povezav med njimi. Zlasti omogoča povezavo med industrijskimi območji in glavnimi mestnimi aglomeracijami ter jih povezuje s pristanišči.

2. Minimalne tehnične značilnosti za plovne poti, ki tvorijo del omrežja, so tiste, določene za plovno pot razreda IV, ki omogoča prehod plovila ali sestava potiskanih plovil dolžine od 80 do 85 m in širine 9,50 m. Kadar je plovna pot, ki tvori del omrežja, posodobljena ali zgrajena, bi morale tehnične specifikacije ustrezati vsaj razredu IV in omogočati naknadno izpolnitev pogojev za razred Va/Vb in vzpostaviti zadovoljiv prehod plovil, ki se uporabljajo v kombiniranem prometu. Razred Va omogoča prehod plovila ali sestava potiskanih plovil dolžine 110 m in širine 11,40 m. Razred Vb omogoča prehod sestava potiskanih plovil dolžine od 172 do 185 m in širine 11,40 m.

3. Pristanišča na celinskih vodah oblikujejo del omrežja zlasti kot prometna križišča med celinskimi plovnimi potmi, navedenimi v odstavku 2 in členu 15, in drugimi načini prevoza.

Pristanišča v omrežju celinskih plovnih poti iz točke (d) so prikazana v Prilogi I.

5. Omrežje vključuje tudi infrastrukturo za upravljanje prometa. Ta zlasti obsega vzpostavitev interoperabilnega, inteligentnega prometnega in prevoznega sistema, znanega pod imenom „River Information Services“, z namenom optimizirati obstoječe zmogljivosti in varnost omrežja celinskih plovnih poti in izboljšati interoperabilnost z drugimi načini prevoza.

1. Morska pristanišča omogočajo razvoj pomorskega prometa in so izhodišča za ladijske povezave do otokov ter vozlišča za povezave med pomorskim prevozom in drugimi načini prevoza. Prevoznikom zagotavljajo opremo in storitve. Njihova infrastruktura zagotavlja vrsto storitev za prevoz potnikov in blaga, skupaj s trajektnimi prevozi in plovbo na kratke in dolge razdalje ter z obalno plovbo v Uniji ter med Unijo in tretjimi državami.

2. Morska pristanišča, vključena v vseevropsko prometno omrežje, sodijo v eno od kategorij A, B ali C, opredeljenih spodaj:

Morska pristanišča iz kategorije A se prikažejo na označenih zemljevidih v preglednih načrtih v oddelku 5 Priloge I na podlagi najnovejših podatkov o pristaniščih.

3. Poleg meril iz člena 7 morajo projekti morskih pristanišč skupnega interesa, ki se nanašajo na morska pristanišča, vključena v vseevropsko omrežje morskih pristanišč, izpolnjevati merila in specifikacije iz Priloge II.

1. Namen vseevropskega omrežja morskih avtocest je skoncentrirati pretok tovora na logistične morske poti, tako da se izboljšajo obstoječe pomorske povezave ali vzpostavijo nove, funkcionalne, redne in pogoste pomorske povezave za prevoz blaga med državami članicami in s tem zmanjšajo zastoji na cestah in/ali izboljša dostop do obrobnih in otoških regij ter držav. Na morskih avtocestah bi bilo treba dopustiti tudi kombinirani prevoz oseb in blaga, pod pogojem, da blago prevladuje.

2. Vseevropsko omrežje morskih avtocest obsega naprave in infrastrukturo, ki zadevajo najmanj dve pristanišči v dveh različnih državah članicah. Naprave in infrastruktura vključujejo elemente v najmanj eni državi članici kot so pristaniške naprave, elektronski sistemi za logistično upravljanje, postopki v zvezi z varnostjo in varovanjem, upravni in carinski postopki, kakor tudi infrastruktura za neposredno povezavo med celino in morjem, vključno z načini, ki omogočajo celoletno plovbo, zlasti razpoložljive naprave za poglabljanje dna in ledolomilci za dostop v zimskem času.

3. Plovne poti ali kanali, kot so opredeljeni v oddelku 4 Priloge I, ki povezujejo dve evropski morski avtocesti ali dva njuna odseka in pomembno prispevajo k skrajšanju pomorskih poti, večji učinkovitosti in krajšemu času odpreme, so sestavni del vseevropskega omrežja morskih avtocest.

4. Projekte v skupnem interesu v okviru vseevropskega omrežja morskih avtocest predlagata najmanj dve državi, prilagojeni pa so dejanskim potrebam. Predlagani projekti na splošno vključujejo javni in zasebni sektor v skladu s postopki, ki - preden se dodeljena pomoč iz državnih proračunov po potrebi dopolni s pomočjo Unije - predvidevajo javni razpis v eni od naslednjih oblik:

5. Za projekte v skupnem interesu v okviru vseevropskega omrežja morskih avtocest veljajo projekti, ki:

6. Projekti v skupnem interesu v okviru vseevropskega omrežja morskih avtocest se predložijo Komisiji v odobritev.

7. Komisija v roku treh let odboru iz člena 21(1) predloži začetni seznam specifičnih projektov v skupnem interesu, s čimer pojmu morskih avtocest da dejansko obliko.

1. Vseevropsko omrežje letališč obsega letališča na ozemlju Unije, ki so odprta za komercialni zračni prevoz in izpolnjujejo merila, določena v oddelku 6 Priloge II. Ta letališča so različno razvrščena v skladu z obsegom in vrsto prometa, ki tam poteka, ter v skladu z njihovo funkcijo v omrežju. Omogočajo razvoj letalskih povezav in povezavo zračnega prevoza z drugimi načini prevoza.

2. Mednarodna vozlišča in vozlišča v Uniji sestavljajo jedro vseevropskega letališkega omrežja. Povezave med Unijo in ostalim svetom potekajo v glavnem preko mednarodnih vozlišč. Vozlišča v Uniji zagotavljajo predvsem povezave znotraj Unije, povezave zunaj Unije pa še vedno obsegajo majhen delež njihovega poslovanja. Regionalna vozlišča in točke dostopa omogočajo dostop do jedra omrežja ali pomagajo odpirati obrobne in izolirane regije.

3. Mednarodna vozlišča in vozlišča v Uniji se postopoma povežejo z omrežjem železniških prog za visoke hitrosti, kjer to ustreza. Omrežje obsega infrastrukturo in naprave, ki omogočajo povezavo storitev zračnega in železniškega prometa in, kjer je to primerno, storitev pomorskega prometa.

Vseevropsko omrežje za upravljanje zračnega prometa obsega zračni prostor, namenjen splošnemu letalstvu, letalske proge, letalska navigacijska sredstva, sistem za načrtovanje in upravljanje prometa ter sistem za nadzor zračnega prometa (kontrolni centri, naprave za nadzor in komunikacijo), ki so potrebni za varno in učinkovito letalstvo v evropskem zračnem prostoru.

Vseevropsko omrežje za določanje položaja in navigacijo obsega satelitske sisteme za določanje položaja in navigacijo ter sisteme, ki jih je treba opredeliti v prihodnjem Evropskem radio-navigacijskem načrtu. Ti sistemi zagotavljajo zanesljivo in učinkovito določanje položaja in navigacijo, ki se lahko uporablja pri vseh načinih prevoza.

1. Da bi pospešila usklajeno uvajanje nekaterih projektov, zlasti čezmejnih projektov ali odsekov čezmejnih projektov, vključenih med projekte, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu iz člena 25, lahko Komisija v soglasju z zadevnimi državami članicami in po posvetu z Evropskim parlamentom določi osebo, imenovano „evropski koordinator“.

2. Evropski koordinator se izbere zlasti na osnovi izkušenj glede evropskih institucij in poznavanja vprašanj v zvezi s financiranjem, socialno-ekonomsko in okoljsko presojo glavnih projektov.

3. V svojem sklepu o imenovanju evropskega koordinatorja Komisija določi način opravljanja nalog iz odstavka 5.

4. Evropski koordinator deluje v imenu in za račun Komisije. Naloge evropskega koordinatorja se običajno nanašajo na en projekt, zlasti v primeru čezmejnega projekta, vendar se lahko po potrebi razširijo in pokrivajo celotno glavno os. Evropski koordinator skupaj z zadevnimi državami članicami oblikuje delovni načrt svojih dejavnosti.

6. Zadevne države članice sodelujejo z evropskim koordinatorjem in mu posredujejo podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nalog iz odstavka 5.

7. Brez poseganja v veljavne postopke, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, Komisija lahko zaprosi evropskega koordinatorja za mnenje pri pregledu vlog za pridobitev sredstev Unije za projekte ali skupine projektov, ki so v njegovi pristojnosti.

Države članice Komisiji pošljejo povzetke nacionalnih načrtov in programov, ki jih pripravljajo za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, zlasti v zvezi s projekti, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu, navedenimi v členih 24 do 27. Ko države članice sprejmejo nacionalne načrte in programe, jih pošljejo Komisiji v vednost.

1. Komisiji pomaga Odbor za spremljanje smernic in izmenjavo podatkov, v nadaljevanju „odbor“, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Odbor izmenjuje informacije o načrtih in programih, ki jih sporočijo države članice, preuči pa lahko vsako vprašanje, ki je povezano z razvojem vseevropskega prometnega omrežja.

Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju smernic, opisanih v tem sklepu.

Kadar je potrebno, so poročilu dodani zakonodajni predlogi za spremembo smernic; ti zakonodajni predlogi lahko po potrebi obsegajo spremembe seznama prednostnih projektov v Prilogi III ali dodatek k temu seznamu projektov, ki so v skladu s členom 23(1). V spremembah je treba posebej upoštevati projekte, ki prispevajo k teritorialni koheziji Unije v skladu s členom 23(1)(e).

1. Prednostni projekti so projekti v skupnem interesu iz člena 7, pri katerih se s preiskavo ugotovi, da:

2. Prednostni projekti, na katerih se je delo pričelo pred letom 2010, njihovi odseki in dogovorjeni datumi za zaključek del, navedeni v odstavku 1(g), so določeni v Prilogi III.

3. Komisija do leta 2010 pripravi osnutek poročila o poteku in po potrebi predlaga spremembe seznama prednostnih projektov, opredeljenih v Prilogi III skladno zodstavkom 1.

Prednostni projekti, opredeljeni v Prilogi III, se razglasijo za projekte v evropskem interesu. Ta izjava je oblikovana izključno v skladu s postopkom, ki je določen v Pogodbah in na njih temelječih pravnih aktih.

1. Ne glede na pravno podlago zadevnega finančnega instrumenta Unije države članice:

2. Ne glede na pravno podlago navedenega finančnega instrumenta Unije Komisija:

3. Pri napovedi svojih finančnih potreb Komisija nameni prednost projektom, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu.

1. Če pride na enem od projektov, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu, ob začetku del do znatne zamude glede na rok 2010, Komisija zaprosi vpletene države članice, da v roku treh mesecev navedejo vzroke za zamudo. Na osnovi prejetega odgovora se Komisija posvetuje z vsemi zadevnimi državami članicami o rešitvi težave, ki je povzročila zamudo.

Po posvetu z odborom in v okviru aktivnega spremljanja izvajanja projekta, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, ter ob upoštevanju načela sorazmernosti se Komisija lahko odloči sprejeti ustrezne ukrepe. Državam članicam, ki jih to zadeva, se pred sprejetjem takšnih ukrepih omogoči, da predložijo svoje pripombe.

Pri sprejemanju teh ukrepov Komisija upošteva delež odgovornosti vsake vpletene države članice za zamudo in se vzdrži sprejetja ukrepov, ki bi vplivali na izvedbo projekta v državah članicah, ki niso odgovorne za zamudo.

2. Če projekt, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, ni v glavnem končan v razumnem roku po predvidenem datumu za njegov zaključek, ki je naveden v Prilogi III, in so vse zadevne države članice odgovorne za zamudo, Komisija projekt ponovno pregleda v skladu s postopkom iz odstavka 1 z namenom, da na podlagi postopka za spremembo iz člena 22 umakne njegovo uvrstitev med projekte, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu.

V vsakem primeru Komisija projekt ponovno pregleda ob izteku 15-letnega roka po razglasitvi projekta za projekt v evropskem interesu v smislu tega sklepa.

1. Pet let po zaključku projekta, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, ali enega od njegovih odsekov, zadevne države članice izvedejo presojo njegovega socialno-ekonomskega vpliva in vpliva na okolje, vključno z vplivom na trgovino in prosto gibanje oseb in blaga med državami članicami, na teritorialno kohezijo in na trajnostni razvoj. Države članice Komisijo obvestijo o rezultatih te presoje.

2. Če projekt, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, vključuje čezmejni odsek, ki ga tehnično in finančno ni mogoče razdeliti, zadevne države članice uskladijo postopke za presojo njegovega socialno-ekonomskega vpliva in si kar najbolj prizadevajo za izvedbo nadnacionalne poizvedbe pred izdajo gradbenega dovoljenja in v obstoječem okviru.

3. Druge odseke projektov v evropskem interesu države članice uskladijo od primera do primera na dvostranski ali večstranski ravni.

4. Usklajeni ukrepi ali nadnacionalne poizvedbe iz odstavka 2 veljajo brez poseganja v obveznosti, ki jih nalaga okoljevarstvena zakonodaja Unije, zlasti v zvezi s presojo okoljskih vplivov. Zadevne države članice obvestijo Komisijo o začetku takšnih usklajenih ukrepih ali nadnacionalnih poizvedbah ter o njihovih rezultatih. Komisija te podatke vključi v poročilo iz člena 22.

V smislu nekaterih prednostnih projektov države članice na osnovi meril, ki jih določi odbor, opredelijo čezmejne odseke med dvema državama članicama, vključno z morskimi avtocestami in o tem obvestijo Komisijo.

To so zlasti odseki, ki jih tehnično in finančno ni mogoče razdeliti, ali odseki, za katere se države članice skupaj zavežejo in za katere vzpostavijo skupno strukturo.

Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se štejejo za sklicevanja na ta sklep in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 24. junija 2010.

PRILOGA I

SHEME OMREŽIJ, PRIKAZANIH NA ZEMLJEVIDIH (1)

Oddelek 2: Cestno omrežje

2.0.

Evropa

2.1.

Belgija

2.2.

Bolgarija

2.3.

Češka

2.4.

Danska

2.5.

Nemčija

2.6.

Estonija

2.7.

Irska

2.8.

Grčija

2.9.

Španija

2.10.

Francija

2.11.

Italija

2.12.

Ciper

2.13.

Latvija

2.14.

Litva

2.15.

Luksemburg

2.16.

Madžarska

2.17.

Malta

2.18.

Nizozemska

2.19.

Avstrija

2.20.

Poljska

2.21.

Portugalska

2.22.

Romunija

2.23.

Slovenija

2.24.

Slovaška

2.25.

Finska

2.26.

Švedska

2.27.

Združeno kraljestvo

Oddelek 3: Železniško omrežje

3.0.

Evropa

3.1.

Belgija

3.2.

Bolgarija

3.3.

Češka

3.4.

Danska

3.5.

Nemčija

3.6.

Estonija

3.7.

Irska

3.8.

Grčija

3.9.

Španija

3.10.

Francija

3.11.

Italija

3.12.

Latvija

3.13.

Litva

3.14.

Luksemburg

3.15.

Madžarska

3.16.

Nizozemska

3.17.

Avstrija

3.18.

Poljska

3.19.

Portugalska

3.20.

Romunija

3.21.

Slovenija

3.22.

Slovaška

3.23.

Finska

3.24.

Švedska

3.25.

Združeno kraljestvo

Oddelek 4: Omrežje celinskih plovnih poti in pristanišča na celinskih vodah

4.0.

Evropa

4.1.

Belgija

4.2.	Nizozemska

4.3.

Nemčija

4.4.	Nemčija, Avstrija

4.5.	Francija/Italija

4.6.

Francija

4.7.

Bolgarija

4.8.

Češka

4.9.

Litva

4.10.

Madžarska

4.11.

Poljska

4.12.

Romunija

4.13.

Slovaška

Oddelek 5: Morska pristanišča - Kategorija A

5.0.

Evropa

5.1.	Baltsko morje

5.2.	Severno morje

5.3.	Atlantski ocean

5.4.	Sredozemsko morje - zahodni del

5.5.	Sredozemsko morje - vzhodni del

5.6.	Bolgarija/Romunija

5.7.

Ciper

5.8.

Malta

Oddelek 6: Letališča

6.0.

Evropa

6.1.	Belgija/Danska/ Nemčija/Luksemburg/ Nizozemska/Avstrija

6.2.

Bolgarija

6.3.

Češka

6.4.

Estonija

6.5.	Irska/Združeno kraljestvo

6.6.

Grčija

6.7.	Španija/Portugalska

6.8.

Francija

6.9.

Italija

6.10.

Ciper

6.11.

Latvija

6.12.

Litva

6.13.

Madžarska

6.14.

Malta

6.15.

Poljska

6.16.

Romunija

6.17.

Slovenija

6.18.

Slovaška

6.19.

Finska/Švedska

Oddelek 7: Omrežje za kombiniran promet

7.1

Železnica

B.	Železnica, zemljevid v velikem merilu

NB: Izraz „načrtovan“ v legendah na zemljevidih zajema vse faze infrastrukturnega projekta v skupnem interesu, in sicer od idejnih študij do gradnje.

ODDELEK 2

CESTNO OMREŽJE

ODDELEK 3

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE

ODDELEK 4

OMREŽJE CELINSKIH PLOVNIH POTI IN PRISTANIŠČA NA CELINSKIH VODAH

ODDELEK 5

MORSKA PRISTANIŠČA - KATEGORIJA A

ODDELEK 6

LETALIŠČA

ODDELEK 7

OMREŽJE ZA KOMBINIRANI PROMET

(1) Zemljevidi se nanašajo na ustrezne oddelke, ki so navedeni v zavezujočih določbah in/ali Prilogi II.

PRILOGA II

MERILA IN SPECIFIKACIJE ZA PROJEKTE V SKUPNEM INTERESU (1)

Oddelek 2	:	Cestno omrežje
Oddelek 3	:	Železniško omrežje
Oddelek 4	:	Omrežje celinskih plovnih poti in pristanišča na celinskih vodah
Oddelek 5	:	Morska pristanišča
Oddelek 6	:	Letališča
Oddelek 7	:	Omrežje za kombinirani promet
Oddelek 8	:	Omrežje za upravljanje ladijskega prometa in obveščanje
Oddelek 9	:	Omrežje za upravljanje zračnega prometa
Oddelek 10	:	Omrežje za določanje položaja in navigacijo

ODDELEK 2

CESTNO OMREŽJE

Poleg projektov, ki se nanašajo na povezave iz Priloge I, bo za projekt v skupnem interesu veljal vsak infrastrukturni projekt, ki se nanaša na take povezave in zadeva:

Razvoj omrežja in zlasti:

—	razširitev avtocest omrežja ali dograjevanje cest,

—	gradnjo ali izboljšanje obvoznic in cestnih obročev,

—	povečanje interoperabilnosti nacionalnih omrežij.

Razvoj sistemov za upravljanje prometa in obveščanje uporabnikov, zlasti:

—	vzpostavitev telematskih infrastruktur za zbiranje podatkov o prometu,

—	razvoj prometno-informativnih centrov in centrov za nadzor prometa ter tudi izmenjava podatkov med prometnimi informacijskimi centri v različnih državah,

—	uvajanje informacijskih služb v cestnem prometu, zlasti sistema RDS-TMS (2),

—	tehnična interoperabilnost omrežnih telematskih infrastruktur.

ODDELEK 3

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE

Razen projektov, ki se nanašajo na povezave iz Priloge I, bo za projekt v skupnem interesu veljal vsak infrastrukturni projekt, ki se nanaša na povezave, ki obravnavajo:

—	interoperabilnost med vseevropskimi železniškimi sistemi,

—	medsebojno povezavo z omrežji drugih načinov prevoza.

ODDELEK 4

OMREŽJE CELINSKIH PLOVNIH POTI IN PRISTANIŠČA NA CELINSKIH VODAH

A. Pristanišča na celinskih vodah

Projekti v skupnem interesu se morajo nanašati samo na infrastrukturo, odprto za vse uporabnike in na nediskriminacijski podlagi.

Poleg projektov, ki se nanašajo na povezave in pristanišča na celinskih vodah iz Priloge I, bo veljalo, da projekti v skupnem interesu vključujejo vse infrastrukturne projekte, ki ustrezajo eni ali več naslednjim kategorijam:

1)	dostop s plovnih poti do pristanišča;

2)	pristaniška infrastruktura znotraj pristaniškega območja;

3)	druga prometna infrastruktura znotraj pristaniškega območja;

4)	druga prometna infrastruktura, ki pristanišče povezujejo z drugimi elementi vseevropskega omrežja.

Vsi projekti, ki zadevajo naslednja dela, bodo veljali za projekte v skupnem interesu: zgraditev in vzdrževanje vseh elementov prometnega sistema, na splošno odprtega za vse uporabnike prevozov znotraj pristanišča, ter povezav z nacionalnim ali mednarodnim prometnim omrežjem. Zlasti to vključuje razvoj in vzdrževanje zemljišč za komercialne in druge s pristaniščem povezane namene, zgraditev in vzdrževanje cestnih in železniških povezav, zgraditev in vzdrževanje pristopnih poti in drugih vodnih površin v pristanišču, vključno s poglabljanjem dna, ter zgraditev in vzdrževanje plovnih pripomočkov, vodenje prometa, komunikacijske in informacijske sisteme v pristanišču in na pristopnih poteh.

B. Upravljanje prometa

Projekti v skupnem interesu so zlasti:

—	sistem signalizacije in vodenja za plovila, zlasti za tista, ki prevažajo nevarno in okolju škodljivo blago,

—	komunikacijski sistemi za klic v sili in reševanje na celinskih plovnih poteh.

ODDELEK 5

MORSKA PRISTANIŠČA

1. Splošni pogoji za projekte v skupnem interesu v zvezi z morskimi pristanišči v omrežju

Projekti v skupnem interesu se morajo nanašati samo na infrastrukturo, odprto za vse uporabnike in na nediskriminacijski podlagi.

Vsak projekt, ki zadeva naslednja dela, bo veljal za projekt v skupnem interesu: zgraditev in vzdrževanje vseh elementov prometnega sistema, na splošno odprtega za vse uporabnike prevozov znotraj pristanišča, ter povezav z nacionalnim ali mednarodnim prometnim omrežjem. Zlasti to vključuje razvoj in vzdrževanje zemljišč za komercialne in druge s pristaniščem povezane namene, zgraditev in vzdrževanje cestnih in železniških povezav, zgraditev in vzdrževanje pristopnih poti in drugih vodnih površin v pristanišču, vključno s poglabljanjem dna, ter zgraditev in vzdrževanje plovnih pripomočkov, vodenje prometa, komunikacijske in informacijske sisteme v pristanišču in na pristopnih poteh.

2. Specifikacije za projekte v skupnem interesu, ki se nanašajo na omrežje morskih pristanišč

Katerikoli projekt, ki zadeva naslednja dela, bo veljal za projekt v skupnem interesu:

Projektne specifikacije	Kategorija pristanišča
I. Promoviranje ladijskih prevozov na kratkih relacijah
Infrastruktura, potrebna za razvoj ladijskih prevozov na kratkih relacijah in morsko-rečnih prevozov	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A
II. Dostop do pristanišč
Dostop do pristanišč z morja ali celinske plovne poti	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A in B
Trajna dostopnost pristanišč v Baltskem morju, ki so približno na 60° severne zemljepisne širine in več, vključno s stroški za vzdrževalna dela pri lomljenju ledu pozimi	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A, B in C
Oblikovanje in izboljšava dostopa iz zaledja s povezavo pristanišč z drugimi elementi vseevropskega prometnega omrežja prek povezav železnic, cestnih in celinskih plovnih poti	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A
Razvoj sedanjega dostopa iz zaledja, ki pristanišče povezuje z drugimi elementi vseevropskega prometnega omrežja prek povezav železnic, cestnih in celinskih plovnih poti	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A in B
III. Pristaniška infrastruktura znotraj pristaniškega območja
Razvoj pristaniške infrastrukture za povečanje intermodalne učinkovitosti	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A in B
Izboljšanje pristaniške infrastrukture, zlasti v pristaniščih v otoških, obrobnih in najbolj oddaljenih regijah	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije C
Razvoj in postavitev upravljavskih in informacijskih sistemov kot EDI (elektronska izmenjava podatkov) ali drugih sistemov inteligentnega upravljanja tovornega in potniškega prometa z uporabo integriranih tehnologij	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A, B in C
Razvoj pristaniških naprav in objektov za sprejem odpadkov	Projekti v zvezi s pristanišči iz kategorije A, B in C

ODDELEK 6

LETALIŠČA

I. Merila primernosti za letališča v skupnem interesu

Letališča v skupnem interesu morajo izpolnjevati merila enega od naslednjih vozlišč:

Mednarodna vozlišča bodo vključevala:

—

vsa letališča ali vse letališke sisteme (3) s skupnim letnim prometom najmanj:

—	pretoka 5 000 000 potnikov minus 10 % ali

—	pretoka 100 000 komercialnih zrakoplovov, ali

—	150 000 ton tovornega prometa, ali

—	pretoka 1 000 000 potnikov zunaj držav Unije, ali

—	vsako novo letališče, ki je zgrajeno za nadomestitev obstoječega mednarodnega vozlišča, ki ga ni mogoče več širiti na obstoječi lokaciji.

Vozlišča v Uniji bodo vključevala:

—

vsa letališča ali letališke sisteme z letnim prometom v naslednjem obsegu:

—	pretok od 1 000 000 minus 10 % do 4 499 999 potnikov, ali

—	pretok od 50 000 do 149 999 tonami tovornega prometa, ali

—	pretok od 500 000 do 899 999 potnikov, od katerih vsaj 30 % potnikov ni državljanov Unije, ali

—	pretok od 300 000 do 899 999 potnikov, če poteka zunaj evropske celine na razdalji nad 500 km od najbližjega mednarodnega vozlišča, ali

—	vsako novo letališče, ki je zgrajeno za nadomestitev obstoječega vozlišča v Uniji, ki ga ni mogoče več širiti na obstoječi lokaciji.

Regionalna vozlišča in točke dostopa bodo vključevali vsa letališča:

—	z letnim prometom od 500 000 do 899 999 potnikov, od katerih vsaj 30 % ni državljanov Unije, ali

—	z letnim obsegom od 250 000 minus 10 % do 499 999 potnikov, ali

—	z letnim obsegom tovornega prometa od 10 000 do 49 999 ton, ali

—	so na otoku države članice, ali

—	so na neobalnem območju Unije s komercialnimi storitvami, ki jih opravlja zrakoplov z največjo vzletno težo nad 10 ton.

Letališče se nahaja neobalnem območju, če je nameščeno zunaj polmera, ki znaša več kot 100 km od najbližjega mednarodnega vozlišča ali vozlišča v Uniji. Razdalja se lahko izjemoma zmanjša na 75 km zaradi težkega dostopa kot posledice geografske lege ali slabe kakovosti celinske prometne infrastrukture.

II. Specifikacije projektov v skupnem interesu, ki so povezani z letališkim omrežjem

Vsi projekti, ki izpolnjujejo naslednje zahteve, se štejejo za projekte v skupnem interesu:

Specifikacije projekta	Vrsta vozlišča, ki ga zlasti zadeva (4)
I. Optimizacija obstoječih letaliških zmogljivost
Ukrep 1: Optimizacija obstoječih zmogljivosti gledegibanja zrakoplovov, potnikov ali tovora, vključno letališke navigacijske opreme	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji Regionalno vozlišče in točka dostopa
Ukrep 2: Izboljšanje letališkega varovanja in varnosti	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji Regionalno vozlišče in točka dostopa
Ukrep 3: Prilagoditev obstoječe infrastrukture zaradi dokončnega oblikovanja notranjega trga in zlasti ukrepov, ki urejajo prosti pretok oseb v Uniji	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji Regionalno vozlišče in točka dostopa
II. Razvoj novih letaliških zmogljivosti
Ukrep 4: Razvoj infrastrukture in opreme, ki določa letališko zmogljivost glede gibanja zrakoplovov, potnikov ali tovora, vključno letališke navigacijske opreme	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji
Ukrep 5: Gradnja novega letališča zaradi nadomestitveobstoječega letališča ali letališkega sistema, ki ga ni mogoče več razvijati na njegovi lokaciji	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji
III. Izboljšanje zaščite pred obremenjevanjem okolja, ki ga povzročajo letališke dejavnosti
Ukrep 6: Izboljšanje okoljske združljivosti glede hrupain čiščenja letaliških odplak	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji
IV. Izboljšanje ali razvoj dostopa na letališče
Ukrep 7: Izboljšanje ali razvoj vmesnikov med letališko infrastrukturo in infrastrukturo za dostop	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji
Ukrep 8: Izboljšanje in razvoj vozlišč z drugimi prometnimi omrežji, zlasti z železniškim omrežjem	Mednarodno vozlišče Vozlišče v Uniji

ODDELEK 7

OMREŽJE ZA KOMBINIRANI PROMET

Poleg projektov, ki se nanašajo na povezave, določene v Prilogi I, bo za projekt v skupnem interesu veljal vsak projekt, ki zadeva:

—	gradnjo ali dograjevanje železniške infrastrukture ali infrastrukture celinskih plovnih poti, da bi tehnično omogočili prevoz intermodalnih nakladalnih enot ter da bi bile enote ekonomsko izvedljive,

—	zgraditev ali razvoj centrov za prenose med celinskimi vrstami prevoza, vključno s postavitvijo terminala z opremo za pretovarjanje z ustrezno infrastrukturo,

—	adaptacija pristaniških območij, ki omogoča razvoj ali izboljšanje kombiniranega prevoza med pomorskim prevozom in železniškim prevozom, prevozom po celinskih plovnih poteh ali cestnim prevozom,

—

opremo za železniški prevoz, ki je posebej prilagojena kombiniranemu prevozu, kadar to zahteva vrsta infrastrukture, zlasti v zvezi s stroški možne prilagoditve take infrastrukture in ob upoštevanju uporabe opreme, povezane z zadevno infrastrukturo in zadevnimi prevozniki, ki jo lahko uporabljajo na nediskriminacijski podlagi.

ODDELEK 8

OMREŽJE ZA UPRAVLJANJE LADIJSKEGA PROMETA IN OBVEŠČANJE

Za projekte v skupnem interesu bodo veljali vsi projekti, ki:

—	so povezani s cilji varnostne politike pomorstva v Uniji, ali

—

so oblikovani tako, da se z njimi izvajajo mednarodne konvencije in resolucije Mednarodne pomorske organizacije (IMO) na področju varnosti ladijskega prometa in v zvezi z:

—

izvajanjem sistema Unije za obveščanje plovil, ki nameravajo pripluti v pristanišča Unije, iz njih izpluti ali pluti mimo obalnega ozemlja Unije z elektronskim sistemom za izmenjavo podatkov, ki vključuje tudi prenos podatkov med plovili in kopenskimi objekti prek radarskih odzivnikov, zlasti pa bo pozornost posvečena elektronskim sistemom za izmenjavo podatkov EDI (elektronski izmenjavi podatkov), ki vključujejo združljive vmesnike,

—	razvojem in izboljšanjem kopenskih radio-navigacijskih kanalov LORAN-C,

—	razvojem ali izboljšanjem obalnih in pristaniških sistemov za upravljanje z ladjami in obveščanje (VTS) ter njihovim medsebojnim povezovanjem za varnejši in učinkovitejši nadzor in upravljanje ladijskega prometa, zlasti v vozliščih ter prometnih ali okolju škodljivih območjih,

—	razvojem orodij za izboljšanje razumevanja prometa: zbirke podatkov o prometnih tokovih in nesrečah na morju, razvojem orodja EPTO (European Permanent Traffic Observatory) za analiziranje prometnih tokov,

—	razvojem infrastrukture in opreme za nadaljnje izvajanje globalnega sistema za klic v sili in reševanje v pomorstvu (GMDSS),

—	izboljšanjem telematskih sistemov za izmenjavo podatkov v okviru pristaniških inšpekcijskih pregledov plovil.

ODDELEK 9

OMREŽJE ZA UPRAVLJANJE ZRAČNEGA PROMETA

Projekti v skupnem interesu so vsi projekti, s katerimi se lahko poveča zmogljivost sistema in optimizira njegova raba, ki so del strategije usklajevanja in vključevanja sredstev in postopkov različnih vozlišč v državi, ter izpolnjuje ustrezne mednarodne standarde, ki so jih določili Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) in pristojni evropski organi, pri čemer vsi navedeni še zlasti upoštevajo smernice, ki jih je sprejela Organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol).

Taki projekti se nanašajo na:

—	študije o boljši izkoriščenosti zračnega prostora za različne uporabnike in vzpostavitev usklajenega in učinkovitega sistema letalskih prog,

—	načrtovanje in upravljanje zračnega prometa, ki prispeva k usklajevanju ponudbe in povpraševanja ter optimalno uporablja razpoložljive kontrolne zmogljivosti,

—	študije in delo, ki so potrebni za usklajevanje sredstev in postopkov za povezovanje različnih izvajalcev storitev, pri čemer se zlasti upoštevajo smernice, ki jih je sprejela Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC),

—	izboljšanje produktivnosti sistemov, zlasti s samodejno kontrolno podporo in sistemi za odkrivanje morebitnih nevarnosti in reševanje le-teh,

—	sodelovanje pri vgradnji sredstev za komunikacijo, navigacijo in nadzor, ki so potrebni za nadzor zračnega prometa, skupaj s pospeševanjem novih tehnologij, zlasti satelitov in digitalnih podatkovnih omrežij, če je to v skladu z enotnimi evropskimi specifikacijami.

ODDELEK 10

OMREŽJE ZA DOLOČANJE POLOŽAJA IN NAVIGACIJO

Projekt v skupnem interesu je vsak projekt, povezan z izgradnjo kateregakoli sestavnega dela prihodnjega evropskega radio-navigacijskega načrta ali globalnega satelitskega sistema za določanje položaja in navigacijo, ki tvori del naslednje strukture:

—	kontrolni center, ki obsega sistem obdelave in kontrole,

—	omrežje zemeljskih navigacijskih postaj,

—	vesoljski segment, ki je sestavljen iz satelitov, ki omogočajo prenos navigacijskih signalov,

—	omrežja nadzornih postaj.

(1) Ta merila in specifikacije veljajo za ustrezne oddelke, navedene v zavezujočih določbah in/ali Prilogi I.

(2) Digitalni sistem radijskih poročil o stanju na cestah, v katerem je lahko splošni tok poročil prilagojen posameznim potrebam cestnega uporabnika.

(3) Letališki sistemi (UL L 240, 24.8.1992, str. 14).

(4) Ta preglednica ne izključuje, da se zadevni ukrepi v pravilno utemeljenih, posebnih primerih, razširijo tudi na druga vozlišča.

PRILOGA III

PREDNOSTNI PROJEKTI, NA KATERIH SE MORA DELO ZAČETI PRED LETOM 2010

1. Železniška os Berlin-Verona/Milano-Bologna-Napoli-Messina-Palermo

—	Halle/Leipzig-Nürnberg (2015)

—	Nürnberg-München (2006)

—	München-Kufstein (2015)

—	Kufstein-Innsbruck (2009)

—	Brennerski predor (2015), čezmejni odsek

—	Verona-Napoli (2007)

—	Milano-Bologna (2006)

—	Železniški/cestni most prek ožine Messina-Palermo (2015)

2. Železniška os za visoke hitrosti Pariz-Bruselj/Bruselj-Köln-Amsterdam-London

—	Kanalski predor-London (2007)

—	Bruselj-Liège-Köln (2007)

—	Bruselj-Rotterdam-Amsterdam (2007) (1)

3. Železniška os za visoke hitrosti v jugozahodni Evropi

—	Lizbona/Porto-Madrid (2011) (2)

—	Madrid-Barcelona (2005)

—	Barcelona-Figueras-Perpignan (2008)

—	Perpignan-Montpellier (2015)

—	Montpellier-Nîmes (2010)

—	Madrid-Vitoria-Irún/Hendaye (2010)

—	Irún/Hendaye-Dax, čezmejni odsek (2010)

—	Dax-Bordeaux (2020)

—	Bordeaux-Tours (2015)

4. Železniška os za visoke hitrosti vzhod

—	Pariz-Baudrecourt (2007)

—	Metz-Luksemburg (2007)

—	Saarbrücken-Mannheim (2007)

5. Proga Betuwe (2007)

6. Železniška os Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja (3)

—	Lyon-St Jean de Maurienne (2015)

—	Predor Mont-Cenis (2015-2017), čezmejni odsek

—	Bussoleno-Torino (2011)

—	Torino-Benetke (2010)

—	Benetke-Ronchi Sud-Trst-Divača (2015)

—	Koper-Divača-Ljubljana (2015)

—	Ljubljana-Budimpešta (2015)

7. Avtocestna os Igoumenitsa/Patra-Atene-Sofija-Budimpešta

—	Via Egnatia (2006)

—	Pathe (2008)

—	Avtocesta Sofija-Kulata-grško/bolgarska mejna (2010) s čezmejnim odsekom Promahon-Kulata

—	Avtocesta Nadlac-Sibiu (odcep proti Bukarešti in Konstanci) (2007)

8. Večmodalna os Portugalska/Španija-in ostala Evropa (4)

—	Železniška povezava La Coruña-Lizbona-Sines (2010)

—	Železnica Lizbona-Valladolid (2010)

—	Železnica Lizbona-Faro (2004)

—	Avtocesta Lizbona-Valladolid (2010)

—	Avtocesta La Coruña-Lizbona (2003)

—	Avtocesta Sevilla-Lizbona (končana 2001)

—	Novo letališče v Lizboni (2015)

9. Železniška os Cork-Dublin-Belfast-Stranraer (5)

10. Malpensa (zaključeno 2001) (6)

11. Stalna povezava Oresund (zaključena v letu 2000) (7)

12. Nordijski trikotnik (železniška/cestna os)

—	Cestni in železniški projekti v Švedski (2010) (8)

—	Avtocesta Helsinki-Turku (2010)

—	Železnica Kerava-Lahti (2006)

—	Avtocesta Helsinki-Vainikkala (2015)

—	Železnica Helsinki-Vainikkala (ruska meja) (2014)

13. Cestna povezava Združeno kraljestvo/Irska/Beneluks (2010)

14. Glavna proga ob zahodni obali (2007)

15. Galileo (2008)

16. Železniška os za tovorni promet Sines-Madrid-Pariz

—	Nova os visoke zmogljivosti prek Pirenejev

—	Železnica Sines-Badajoz (2010)

—	Železniška proga Algeciras-Bobadilla (2010)

17. Železniška os Pariz-Strasburg-Stuttgart-Dunaj-Bratislava

—	Baudrecourt-Strasburg-Stuttgart (2015) s kehlskim mostom kot čezmejnim odsekom

—	Stuttgart-Ulm (2012)

—	München-Salzburg (2015), čezmejni odsek

—	Salzburg-Dunaj (2012)

—	Dunaj-Bratislava (2010), čezmejni odsek

18. Os celinskih plovnih poti Ren-Meuse-Majna-Donava (9)

—	Ren-Meuse (2019) z zapornico pri Lanaye kot čezmejnim odsekom

—	Vilshofen-Straubing (2013)

—	Dunaj-Bratislava (2015), čezmejni odsek

—	Sap-Mohács (2014)

—	Ozka grla v Romuniji in Bolgariji (2011)

19. Interoperabilnost železniške proge za visoke hitrosti na iberskem polotoku

—	Madrid-Andaluzija (2010)

—	Sever-vzod (2010)

—	Madrid-Levante in Sredozemlje (2010)

—	Koridor sever/severo-zahod, ki vključuje Vigo-Porto (2010)

—	Extramadura (2010)

20. Železniška os obroč pri Fehmarnu

—	Obroč pri Fehmarnu - stalna železniška/cestna povezava (2014)

—	Železnica za dostop v Danski iz Oresunda (2015)

—	Železnica za dostop v Nemčiji iz Hamburga (2015)

—	Železnica Hannover-Hamburg/Bremen (2015)

21. Morske avtoceste

Projekti v skupnem interesu so opredeljeni v skladu s členom 13 in zadevajo naslednje morske avtoceste:

—	Avtoceste ob Baltiškem morju (ki povezuje baltiške države članice z državami članicami v osrednji in zahodni Evropi, vključno s potjo po kanalu med Severnim in Baltiškim morjem (kielski kanal) (2010)),

—	Morska avtocesta v zahodni Evropi (ki vodi iz Porugalske in Španije preko atlantskega oka do Severnega morja in Irskega morja (2010),

—	Morska avtocesta v jugovzhodni Evropi (povezava med Jadranskim morjem in Jonskim morjem in vzhodnim Sredozemljem za vključitev Cipra) (2010),

—	Morska avtocesta jugozahodne Evrope (zahodno Sredozemlje), ki povezuje Španijo, Francijo, Italijo skupaj z Malto in se priključi na morsko avtocesto jugovzhodne Evrope (10) (2010).

22. Železniška os Atene-Sofija-Budimpešta-Dunaj-Praga-Nürnberg/Dresden (11)

—	Železnica grška/bolgarska meja-Kulata-Sofija-Vidin/Calafat (2015)

—	Železnica Curtici-Brasov (proti Bukarešti in Konstanci) (2010)

—	Železnica Budimpešta-Dunaj (2010), čezmejni odsek

—	Železnica Břeclav-Praga-Nürnberg (2010), z odsekom Nürnberg-Praga kot čezmejnim odsekom

—	Železniška os Praga-Linz (2016)

23. Železniška os Gdańsk-Varšava-Brno/Bratislava-Dunaj (12)

—	Železnica Gdańsk-Varšava-Katowice (2015)

—	Železnica Katovice-Břeclav (2010)

—	Železnica Katovice-Žilina-Nové Mesto n. V. (2010)

24. Železniška os Lyon/Genova-Basel-Duisburg-Rotterdam/Antwerpen

—	Lyon-Mulhouse-Mülheim (13) z odsekom Mulhouse-Mülheim kot čezmejnim odsekom (2018)

—	Genova-Milano/Novara-švicarska meja (2013)

—	Basel-Karlsruhe (2015)

—	Frankfurt-Mannheim (2012)

—	Duisburg-Emmerich (2009) (14)

—	„Iron Rhine“ Rheidt-Antwerpen, čezmejni odsek (2010)

25. Avtocestna os Gdańsk-Brno/Bratislava-Dunaj (15)

—	Avtocesta Gdańsk-Katovice (2010)

—	Avtocesta Katovice-Brno/Žilina (2010), čezmejni odsek

—	Avtocesta Brno-Dunaj (2009), čezmejni odsek

26. Železniška/cestna os Irska/Združeno kraljestvo/celinski del Evrope

—	Železniška/cestna os, ki povezuje Dublin s severom (Belfast-Larne) ter jugom (Cork) (2010) (16)

—	Železniška/cestna os Hull-Liverpool (2015)

—	Železnica Felixstowe-Nuneaton (2011)

—	Železnica Crewe-Holydead (2008)

27. Os „Rail Baltica“: Varšava-Kaunas-Riga-Talin-Helsinki

—	Varšava-Kaunas (2010)

—	Kaunas-Riga (2014)

—	Riga-Talin (2016)

28. „Eurocaprail“ na železniški osi Bruselj-Luksemburg-Strasbourg

—	Bruselj-Luksemburg-Strasburg (2012)

29. Železniška os v intermodalnem koridorju Jonsko/Jardansko morje

—	Kozani-Kalambaka-Igoumenitsa (2012)

—	Ioannina-Antirrio-Rio-Kalamata (2014)

30. Celinska plovna pot Sena-Scheldt

Izboljšanje plovnosti Deulemont-Gent (2012-2014-2016);

Compiègne-Cambrai (2012-2014-2016).

Vnaprej dogovorjeni datum za zaključek del je prikazan v oklepajih. Datumi za zaključek del na projektih od 1 do 20 in 30 ter podrobnosti o odsekih ustrezajo tistim iz poročila skupine strokovnjakov, kjer so dejansko opredeljeni.

(1) Vključno z dvema postajama, namenjenima vlakom za visoke hitrosti v Rotterdamu in Amsterdamu, ki še nista bili vključeni v projekt, ki ga je potrdil Evropski svet v Essnu leta 1994.

(2) Vključno s povezavami Lizbona-Porto (2013), Lizbona-Madrid (2010) in Aveiro-Salamanca (2015).

(3) Deli te proge ustrezajo panevropskemu koridorju V.

(4) Vključno s posodobitvijo pristanišč in letališč (2015), kot je v skladu s vsebino, ki jo je potrdil Evropski svet v Essnu in Dublinu.

(5) Nadaljnje povečanje zmogljivosti te proge je bilo sklenjeno v letu 2003 in dodano kot ločen projekt.

(6) Projekt zaključen.

(7) Projekt zaključen.

(8) Nekaj krajših cestnih in železniških odsekov bo zaključenih med leti 2010 in 2015.

(9) Del te ceste ustreza opredelitvi panevropskega koridorja VII.

(10) Vključno s Črnim morjem.

(11) Ta glavna cesta v glavnem ustreza opredelitvi panevropskega koridorja IV.

(12) Ta glavna cesta v glavnem ustreza opredelitvi panevropskega koridorja VI.

(13) Vključno s progo TGV (Ren-Ron) brez zahodnega odseka.

(14) Projekt št. 5 (proga Batuwe) povezuje Rotterdam in Emmerich.

(15) Ta glavna cesta v glavnem ustreza opredelitvi panevropskega koridorja IV.

(16) Vključno z essenskim projektom št. 13: cestna os Irska/Združeno kraljestvo/Beneluks.

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Odločba št. 1692/96/ES	Ta sklep
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), prvi stavek	Člen 1(2), prvi stavek
Člen 1(2), drugi stavek	Člen 7(1)
Člen 1(2), tretji stavek	Člen 1(2), drugi stavek
Člen 1(3)	Člen 1(3)
Člen 2 do 6	Člen 2 do 6
Člen 7(1), uvodno besedilo	Člen 7(2), uvodno besedilo
Člen 7(1), prva alinea	Člen 7(2)(a)
Člen 7(1), druga alinea	Člen 7(2)(b)
Člen 7(1), tretja alinea	Člen 7(2)(c)
Člen 7(1), četrta alinea	Člen 7(2)(d)
Člen 7(2), uvodno besedilo	Člen 7(3), uvodno besedilo
Člen 7(2), prva alinea	Člen 7(3)(a)
Člen 7(2), druga alinea	Člen 7(3)(b)
Člen 7(3)	Člen 7(4)
Člen 8(1), prvi pododstavek	Člen 8(1), prvi pododstavek
Člen 8(1), drugi pododstavek, prvi stavek	Člen 8(1), drugi pododstavek
Člen 8(1), drugi pododstavek, drugi stavek	Člen 8(1), tretji pododstavek
Člen 8(2)	Člen 8(2)
Člen 9(1), uvodno besedilo	Člen 9(1), uvodne besedilo
Člen 9(1), prva alinea	Člen 9(1)(a)
Člen 9(1), drug alinea	Člen 9(1)(b)
Člen 9(1), tretja alinea	Člen 9(1)(c)
Člen 9(1), četrta alinea	Člen 9(1)(d)
Člen 9(2) in (3)	Člen 9(2) in (3)
Člen 10(1)	Člen 10(1)
Člen 10(2), prvi pododstavek	Člen 10(2), prvi pododstavek
Člen 10(2), drugi pododstavek, prvi stavek	Člen 10(2), drugi pododstavek
Člen 10(2), drugi pododstavek, drugi stavek	Člen 10(2), tretji pododstavek
Člen 10(3) do (6)	Člen 10(3) do (6)
Člen 11(1), (2) in (3)	Člen 11(1), (2) in (3)
Člen 11(3a)	Člen 11(4), prvi pododstavek
Člen 11(3b)	Člen 11(4), drugi pododstavek
Člen 11(4)	Člen 11(5)
Člen 12	Člen 12
Člen 12a(1) do(4)	Člen 13(1) do (4)
Člen 12a(5), uvodno besedilo	Člen 13(5), uvodno besedilo
Člen 12a(5), prva alinea	Člen 13(5)(a)
Člen 12a(5), druga alinea	Člen 13(5)(b)
Člen 12a(5), tretja alinea	Člen 13(5)(c)
Člen 12a(6), prvi in drugi stavek	Člen 13(7), prvi pododstavek
Člen 12a(6), tretji stavek	Člen 13(7), drugi pododstavek
Člen 12a(7)	Člen 13(6)
Člen 13	Člen 14
Člen 14, uvodni stavek	Člen 15, uvodni stavek
Člen 14, prva alinea	Člen 15(a)
Člen 14, druga alinea	Člen 15(b)
Člen 14, tretja alinea	Člen 15(c)
Člen 15, uvodni in zadnji stavek	Člen 16, uvodni stavek
Člen 15, prva alinea	Člen 16(a)
Člen 15, druga alinea	Člen 16(b)
Člen 15, tretja alinea	Člen 16(c)
Člen 15, četrta alinea	Člen 16(d)
Člen 16	Člen 17
Člen 17	Člen 18
Člen 17a(1), prvi stavek	Člen 19(1)
Člen 17a(1), drugi, tretji in četrti stavek	Člen 19(4)
Člen 17a(2) in (3)	Člen 19(2) in (3)
Člen 17a(4)	Člen 19(6)
Člen 17a(5)	Člen 19(5)
Člen 17a(6)	Člen 19(7)
Člen 18(1)	Člen 20
Člen 18(2), prvi stavek	Člen 21(1)
Člen 18(2), drugi stavek	Člen 21(2)
Člen 18(3), prvi stavek	Člen 22, prvi odstavek
Člen 18(3), drugi stavek	Člen 22, drugi odstavek
Člen 18(3), tretji in četrti stavek	Člen 22, tretji odstavek
Člen 19	Člen 23
Člen 19a(1)	Člen 24
Člen 19a(2), uvodno besedilo	Člen 25(1), uvodno besedilo
Člen 19a(2), točki (a) in (b)	Člen 25(1), točki (a) in (b)
—	Člen 25(2), uvodno besedilo
Člen 19a(2), točki (c) in (d)	Člen 25(2), točki (a) in (b)
Člen 19a(3)	Člen 25(3)
Člen 19a(4)	Člen 26(1)
Člen 19a(5), prvi stavek	Člen 26(2), prvi pododstavek
Člen 19a(5), drugi stavek	Člen 26(2), drugi pododstavek
Člen 19a(6)	Člen 27(1)
Člen 19a(7)	Člen 27(2)
Člen 19a(8)	Člen 27(3)
Člen 19a(9)	Člen 27(4)
Člen 19b, prvi stavek	Člen 28, prvi odstavek
Člen 19b, drugi stavek	Člen 28, drugi odstavek
Člen 22	Člen 29, prvi odstavek
—	Člen 29, drugi odstavek
Člen 23	Člen 30
Člen 24	Člen 31
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
Priloga III	Priloga III
—	Priloga IV
—	Priloga V

Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 288, 9.9.1996, str. 1)
Odločba št. 1346/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 185, 6.7.2001, str. 1)
Akt o pristopu iz leta 2003, Priloga II, točka 8.F (UL L 236, 23.9.2003, str. 447)
Odločba št. 884/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 30.4.2004, str. 1)
Uredba Sveta št. (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1)	Samo točka 6(D) Priloge

A	:	mednarodna morska pristanišča: pristanišča s skupnim letnim obsegom prometa najmanj 1,5 milijona ton tovora ali 200 000 potnikov, ki so, razen če je to nemogoče, povezana s kopenskimi elementi vseevropskega prometnega omrežja in so zato zelo pomembna v mednarodnem pomorskem prometu;
B	:	morska pristanišča Unije, ki niso v kategoriji A: skupni letni obseg prometa teh pristanišč znaša najmanj 0,5 milijona ton tovora ali med 100 000 in 199 999 potnikov, so povezana, razen če je to nemogoče, s kopenskimi elementi vseevropskega prometnega omrežja ter opremljena s potrebnimi napravami in objekti za pretovarjanje tovora pri ladijskih prevozih na kratkih relacijah;
C	:	regionalna pristanišča: ta pristanišča ne izpolnjujejo meril kategorij A in B, vendar se nahajajo v otoških, zunajmestnih ali najbolj obrobnih regijah ter te regije povezujejo po morju in/ali jih povezujejo s centralnimi regijami Unije.