3.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/30


SKLEP SVETA

z dne 26. julija 2010

o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje

(2010/427/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 27(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoki predstavnik),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Evropske komisije,

ob upoštevanju:

(1)

Namen tega sklepa je opredelitev organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), ki je delovno samostojno telo Unije pod vodstvom visokega predstavnika, ustanovljeno s členom 27(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo. Ta sklep in zlasti sklicevanje na naziv „visoki predstavnik“ se razlaga v skladu z njegovimi različnimi funkcijami iz člena 18 PEU.

(2)

Unija v skladu z drugim pododstavkom člena 21(3) PEU skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Svet in Komisija bosta ob pomoči visokega predstavnika zagotavljala to usklajenost in bosta v ta namen sodelovala.

(3)

ESZD bo visokemu predstavniku, ki je tudi podpredsednik Komisije in predsednik Sveta za zunanje zadeve, pomagala izpolnjevati njegove naloge vodenja skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Unije in zagotavljanja usklajenega zunanjega delovanja Unije, kakor je navedeno predvsem v členih 18 in 27 PEU. ESZD bo visokemu predstavniku pomagala v njegovi funkciji predsednika Sveta za zunanje zadeve, pri čemer ne bo posegala v običajne naloge generalnega sekretariata Sveta. ESZD bo visokemu predstavniku pomagala tudi v njegovi funkciji podpredsednika Komisije, in sicer glede njegovih pristojnosti znotraj Komisije pri obveznostih Komisije na področju zunanjih odnosov in glede usklajevanja drugih vidikov zunanjega delovanja Unije, pri čemer ne bo posegala v običajne naloge služb Komisije.

(4)

Ko ESZD prispeva k zunanjim programom sodelovanja Unije, bi si morala prizadevati zagotoviti, da programi izpolnjujejo cilje zunanjega delovanja, navedene v členu 21 PEU, zlasti v odstavku 2(d) navedenega člena, in da upoštevajo cilje razvojne politike Unije v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V tej zvezi bi se ESZD morala zavzemati tudi za uresničevanje ciljev evropskega soglasja o razvoju (1) in evropskega soglasja o humanitarni pomoči (2).

(5)

Iz Lizbonske pogodbe izhaja, da mora biti ESZD pripravljena za delovanje v najkrajšem možnem času po začetku veljavnosti navedene pogodbe, da se lahko izvajajo njene določbe.

(6)

Evropski parlament bo poleg zakonodajne in proračunske funkcije, kakor določata Pogodbi, v celoti opravljal tudi svojo funkcijo na področju zunanjega delovanja Unije, vključno s funkcijo političnega nadzora, kakor je določeno v členu 14(1) PEU. Poleg tega se bo visoki predstavnik v skladu s členom 36 PEU redno posvetoval z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, obenem pa bo tudi poskrbel, da se mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upoštevajo. Pri tem bo visokemu predstavniku pomagala ESZD. Posebna ureditev bi bila potrebna v zvezi z dostopom članov Evropskega parlamenta do tajnih dokumentov in podatkov na področju SZVP. Do sprejetja take ureditve se bodo uporabljale obstoječe določbe iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom glede dostopa Evropskega parlamenta do občutljivih podatkov Sveta na področju varnostne in obrambne politike (3).

(7)

Visoki predstavnik ali njegov predstavnik bi morala izvajati naloge iz ustanovnih aktov Evropske obrambne agencije (4), Satelitskega centra Evropske unije (5), Inštituta Evropske unije za varnostne študije (6) in Evropske akademije za varnost in obrambo (7). ESZD bi morala navedenim subjektom zagotoviti podporo, ki jo trenutno zagotavlja generalni sekretariat Sveta.

(8)

Treba bi bilo sprejeti določbe o osebju ESZD in postopku njegovega zaposlovanja, če so take določbe potrebne za vzpostavitev organizacije in delovanja ESZD. Vzporedno bi bilo treba v skladu s členom 336 PDEU spremeniti Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (Kadrovski predpisi) in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev navedenih skupnosti (8) (CEOS) brez poseganja v člen 298 PDEU. ESZD bi bilo treba v zvezi z njenim osebjem obravnavati kot institucijo v smislu Kadrovskih predpisov in CEOS. Visoki predstavnik bo organ za imenovanja tako za uradnike, za katere veljajo Kadrovski predpisi, kot za uslužbence, za katere veljajo CEOS. O številu uradnikov in uslužbencev ESZD se bo vsako leto odločalo v proračunskem postopku, kar bo vključeno v organizacijsko shemo.

(9)

Osebje ESZD bi moralo pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upoštevati zgolj interese Unije.

(10)

Zaposlovanje bi moralo temeljiti na podlagi odlik in ob tem zagotavljati primerno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola. Osebje ESZD bi moralo biti sestavljeno po načelu pomembne zastopanosti državljanov vseh držav članic. Pregled, predviden za leto 2013, bi moral zajemati tudi to zadevo, po potrebi vključno s predlogi za dodatne posebne ukrepe za popravo morebitnih neravnovesij.

(11)

ESZD bodo v skladu s členom 27(3) PEU sestavljali uradniki generalnega sekretariata Sveta in Komisije, pa tudi osebje, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic. V ta namen bodo ustrezni oddelki in funkcije generalnega sekretariata Sveta in Komisije preneseni na ESZD, skupaj z uradniki in začasnimi uslužbenci, ki zasedajo delovno mesto v okviru takih oddelkov ali funkcij. Pred 1. julijem 2013 bodo v ESZD zaposleni izključno uradniki iz generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter osebje, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic. Po navedenem datumu bi morali imeti vsi uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije možnost, da se prijavijo na prosta delovna mesta v ESZD.

(12)

ESZD lahko v posebnih primerih pomagajo napoteni nacionalni strokovnjaki s specialističnim znanjem, ki spadajo pod vodstvo visokega predstavnika. Napoteni nacionalni strokovnjaki na delovnih mestih ESZD ne bodo šteli kot del tretjine osebja iz držav članic, ki bi jo to moralo predstavljati glede na celotno osebje ESZD na ravni administratorjev (AD), ko bo ESZD dosegla polno zasedenost. Njihova premestitev v fazi vzpostavljanja ESZD ne bo samodejna, temveč bodo morali z njo soglašati organi oblasti njihove matične države članice. Ob poteku pogodbe napotenega nacionalnega strokovnjaka, ki je bil v skladu s členom 7 premeščen v ESZD, se zadevna funkcija spremeni v delovno mesto začasnega uslužbenca, če napoteni nacionalni strokovnjak opravlja funkcijo, ki ustreza funkciji, ki jo običajno opravlja osebje na ravni AD, pod pogojem, da je v organizacijski shemi predvideno potrebno delovno mesto.

(13)

Komisija in ESZD se bosta dogovorili o podrobni ureditvi izdajanja navodil Komisije za delegacije. V njih bi bilo treba določiti zlasti, da kadar bo Komisija dala navodila delegacijam istočasno zagotovi izvod teh navodil vodji delegacije in notranji službi ESZD.

(14)

Spremeniti bi bilo treba Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9) (Finančna uredba), da se ESZD vključi v člen 1 Finančne uredbe s posebnim oddelkom v proračunu Unije. V skladu z veljavnimi pravili in kakor pri drugih institucijah bo del letnega poročila Računskega sodišča namenjen tudi ESZD, ESZD pa se bo odzivala na taka poročila. Za ESZD bodo veljali postopki v zvezi z razrešnico, kot je določeno v členu 319 PDEU in v členih 145 do 147 Finančne uredbe. Visoki predstavnik bo Evropskemu parlamentu zagotovil vso podporo, potrebno za uveljavitev pravice Evropskega parlamenta kot organa, ki da razrešnico. Izvajanje operativnega proračuna bo v pristojnosti Komisije v skladu s členom 317 PDEU. Odločitve, ki imajo finančne posledice, bodo zlasti skladne s pristojnostmi iz naslova IV Finančne uredbe, predvsem njenih členov 64 do 68 glede odgovornosti finančnih udeležencev in njenega člena 75 glede izdatkov.

(15)

Pri vzpostavitvi ESZD bi morali upoštevati načelo stroškovne učinkovitosti s ciljem proračunske nevtralnosti. V ta namen bo treba uporabiti prehodno ureditev in postopno krepitev zmogljivosti. Izogibati bi se bilo treba nepotrebnemu podvajanju nalog, funkcij in virov z drugimi strukturami. Uporabiti bi bilo treba vse priložnosti za racionalizacijo.

Poleg tega bo potrebno omejeno število dodatnih delovnih mest za začasne uslužbence iz držav članic, ki jih bo treba financirati v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira.

(16)

Določiti bi bilo treba pravila za dejavnosti ESZD in njeno osebje v zvezi z varnostjo, varstvom tajnih podatkov in preglednostjo.

(17)

Opomniti je treba, da se Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije uporablja za ESZD, njene uradnike in druge uslužbence, za katere veljajo Kadrovski predpisi ali CEOS.

(18)

Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo imata še naprej enoten institucionalni okvir. Zato je bistveno zagotoviti usklajenost njunih zunanjih odnosov in omogočiti delegacijam Unije, da zastopajo Evropsko skupnost za atomsko energijo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah.

(19)

Visoki predstavnik bi moral do sredine leta 2013 pregledati organizacijo in delovanje ESZD, ki ga po potrebi spremljajo predlogi za revizijo tega sklepa. Taka revizija bi morala biti sprejeta najpozneje začetek leta 2014 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vrsta in področje uporabe

1.   Ta sklep vzpostavlja organizacijo in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

2.   ESZD, ki ima sedež v Bruslju, je delovno samostojno telo Evropske unije, ločeno od generalnega sekretariata Sveta in Komisije, ter ima pravno sposobnost, ki je potrebna za izvajanje njenih nalog in doseganje njenih ciljev.

3.   ESZD deluje pod vodstvom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

4.   ESZD sestavljajo notranja služba in delegacije Unije v tretjih državah ter pri mednarodnih organizacijah.

Člen 2

Naloge

1.   ESZD pomaga visokemu predstavniku pri izpolnjevanju njegovih nalog, kot so določene predvsem v členih 18 in 27 PEU:

izpolnjevati nalogo vodenja skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), da bi s svojimi predlogi prispeval k razvoju te politike, ki jo izvaja po pooblastilu Sveta, in nalogo zagotavljanja usklajenega zunanjega delovanja Unije,

v funkciji predsednika Sveta za zunanje zadeve, pri čemer ne posega v običajne naloge generalnega sekretariata Sveta,

v funkciji podpredsednika Komisije, in sicer pri izpolnjevanju znotraj Komisije obveznosti Komisije na področju zunanjih odnosov in glede usklajevanja drugih vidikov zunanjega delovanja Unije, pri čemer ne posega v običajne naloge služb Komisije.

2.   ESZD pomaga predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije in Komisiji pri opravljanju njihovih nalog na področju zunanjih odnosov.

Člen 3

Sodelovanje

1.   ESZD pomaga in sodeluje z diplomatskimi službami držav članic ter z generalnim sekretariatom Sveta in službami Komisije, da se zagotovi usklajenost različnih področij zunanjega delovanja Unije in usklajenost teh področij z njenimi drugimi področji politik.

2.   ESZD in službe Komisije se pri izvrševanju svojih nalog, razen v zadevah s področja SVOP, medsebojno posvetujejo o vseh vprašanjih zunanjega delovanja Unije. ESZD sodeluje v pripravljalnem delu in postopkih v zvezi z akti, ki jih na tem področju pripravlja Komisija.

Ta odstavek se izvaja v skladu s poglavjem 1 naslova V PEU in členom 205 PDEU.

3.   ESZD lahko sklepa ureditve na ravni služb z ustreznimi službami generalnega sekretariata Sveta, Komisije ali drugimi uradi ali medinstitucionalnimi telesi Unije.

4.   ESZD nudi ustrezno podporo drugim institucijam in telesom Unije, zlasti Evropskemu parlamentu, ter z njimi sodeluje. Tudi ESZD lahko izkoristi podporo teh institucij in teles, vključno z agencijami, če je ustrezno, ter ima koristi od sodelovanja z njimi. Notranji revizor ESZD bo sodeloval z notranjim revizorjem Komisije, da se zagotovi skladna revizijska politika, s posebnim poudarkom na pristojnosti Komisije za operativne izdatke. Poleg tega ESZD sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 (10). Zlasti brez odlašanja sprejme sklep, ki je potreben v skladu z navedeno uredbo glede pogojev za notranje preiskave. Kakor določa navedena uredba, države članice, v skladu z nacionalnimi določbami, in institucije dajejo ustrezno podporo, da omogočijo uslužbencem OLAF-a, da opravijo svoje naloge.

Člen 4

Notranja služba ESZD

1.   ESZD upravlja izvršilni generalni sekretar, ki deluje pod vodstvom visokega predstavnika. Izvršilni generalni sekretar stori vse potrebno, da zagotovi nemoteno delovanje ESZD in tudi njeno upravno vodenje ter proračunsko upravljanje. Izvršilni generalni sekretar zagotavlja učinkovito usklajevanje tako med vsemi oddelki v notranji službi kot tudi z delegacijami Unije.

2.   Izvršilnemu generalnemu sekretarju pomagata dva namestnika generalnega sekretarja.

3.   Notranja služba ESZD je organizacijsko razdeljena v generalne direktorate.

(a)

Vključuje zlasti:

več generalnih direktoratov, ki jih sestavljajo geografski referati za vse države in regije sveta ter večstranski in tematski referati. Ti oddelki se po potrebi usklajujejo z generalnim sekretariatom Sveta in z ustreznimi službami Komisije,

generalni direktorat za upravne, kadrovske, proračunske in varnostne zadeve ter komunikacijski in informacijski sistem v okviru sistema ESZD, ki ga upravlja izvršilni generalni sekretar. Visoki predstavnik v skladu z običajnimi pravili zaposlovanja imenuje generalnega direktorja za proračun in upravo, ki je podrejen visokemu predstavniku. Visokemu predstavniku odgovarja za upravno vodenje in notranje proračunsko upravljanje ESZD. Sledi istim proračunskim postavkam in upravnim pravilom, ki se uporabljajo v delu oddelka III proračuna Unije, ki sodi v postavko 5 večletnega finančnega okvira,

direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje, civilno zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij, vojaški štab Evropske unije in situacijski center Evropske unije, ki je umeščen pod neposredno pristojnost in odgovornost visokega predstavnika in ki mu pomagajo pri vodenju SZVP Unije v skladu z določbami Pogodbe, ob tem pa v skladu s členom 40 PEU upoštevajo druge pristojnosti Unije.

Upoštevajo se specifičnost teh struktur in posebnosti pri njihovih nalogah, zaposlovanju in statusu osebja.

Zagotovi se popolno usklajevanje med vsemi strukturami ESZD.

(b)

Notranjo službo ESZD sestavljajo še:

oddelek za strateško načrtovanje politike,

pravni oddelek v upravni pristojnosti izvršilnega generalnega sekretarja, ki tesno sodeluje s pravnima službama Sveta in Komisije,

oddelke za medinstitucionalne odnose, obveščanje in javno diplomacijo, notranjo revizijo in inšpekcijski nadzor ter varstvo osebnih podatkov.

4.   Visoki predstavnik imenuje predsednike pripravljalnih teles Sveta, ki jim predseduje predstavnik visokega predstavnika, vključno s predsednikom Političnega in varnostnega odbora, in sicer v skladu s podrobno ureditvijo iz Priloge II k Sklepu Sveta 2009/908/EU z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta (11).

5.   Visokemu predstavniku in ESZD po potrebi pomagajo generalni sekretariat Sveta in ustrezni oddelki Komisije. V ta namen so med ESZD, generalnim sekretariatom Sveta in pristojnimi oddelki Komisije možne ureditve na ravni služb.

Člen 5

Delegacije Unije

1.   Odločitev o odprtju ali zaprtju delegacije sprejme visoki predstavnik s soglasjem Sveta in Komisije.

2.   Vsaka delegacija Unije deluje pod vodstvom vodje delegacije.

Vsi člani osebja so ne glede na status podrejeni vodji delegacije pri vseh svojih dejavnostih. Vodja delegacije odgovarja visokemu predstavniku za splošno upravljanje delovanja delegacije in za zagotavljanje usklajenosti vseh dejavnosti Unije.

Osebje delegacij sestavlja osebje ESZD in – kjer je ustrezno zaradi izvajanja proračuna in tistih politik Unije, ki niso v pristojnosti ESZD – osebje Komisije.

3.   Vodja delegacije prejema navodila od visokega predstavnika in ESZD in je odgovoren za njihovo izvršitev.

Delegacijam lahko v skladu s členom 221(2) PDEU daje navodila tudi Komisija, in sicer na tistih področjih, na katerih izvaja pristojnosti, ki jih Komisiji dodeljujeta Pogodbi; ta navodila se izvršujejo v okviru splošne odgovornosti vodje delegacije.

4.   Vodja delegacije v skladu s Finančno uredbo izvršuje operativna sredstva v povezavi s projekti Unije v zadevni tretji državi, če Komisija nanj prenese ustrezna pooblastila.

5.   Delovanje vsake delegacije redno ocenjuje izvršilni generalni sekretar ESZD; ocena zajema finančno in upravno revizijo. Izvršilni generalni sekretar ESZD lahko v ta namen zaprosi za pomoč ustreznih oddelkov Komisije. Poleg notranjih ukrepov ESZD OLAF izvaja svoje pristojnosti predvsem z izvajanjem ukrepov za preprečevanje goljufij v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999.

6.   Visoki predstavnik z državo gostiteljico, mednarodno organizacijo ali zadevno tretjo državo sklene potrebne ureditve. Visoki predstavnik zlasti sprejme ukrepe, ki so potrebni, da države gostiteljice delegacijam Unije, njihovemu osebju in lastnini podelijo privilegije in imunitete, ki so enaki tistim iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961.

7.   Delegacije Unije imajo zadostne zmogljivosti za pomoč drugim institucijam Unije, zlasti Evropskemu parlamentu, pri stikih z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami, pri katerih so zadevne delegacije akreditirane.

8.   Vodja delegacije je pooblaščen za zastopanje Unije v državi, v kateri je delegacija akreditirana, zlasti pri sklepanju pogodb in kot stranka v pravnih postopkih.

9.   Delegacije Unije tesno sodelujejo in izmenjujejo informacije z diplomatskimi službami držav članic.

10.   Delegacije Unije, ki delujejo v skladu s tretjim odstavkom člena 35 PEU, in na prošnjo držav članic tem nudijo podporo pri diplomatskih odnosih in pri zagotavljanju konzularne zaščite državljanom Unije v tretjih državah na način, ki je nevtralen glede virov.

Člen 6

Osebje

1.   Ta člen, razen odstavka 3, se uporablja brez poseganja v Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (Kadrovski predpisi) in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev navedenih skupnosti (CEOS), vključno s spremembami navedenih pravil, v skladu s členom 336 PDEU, da se prilagodijo potrebam ESZD.

2.   ESZD sestavljajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije, vključno z osebjem diplomatskih služb držav članic, ki so imenovani za začasne uslužbence.

Za to osebje se uporabljajo Kadrovski predpisi in CEOS.

3.   Po potrebi ESZD lahko v posebnih primerih pomaga omejeno število napotenih nacionalnih strokovnjakov s specialističnim znanjem.

Visoki predstavnik sprejme pravila, enaka tistim iz Sklepa Sveta 2003/479/ES z dne 16. junija 2003 o pravilih za domače izvedence in vojaške uslužbence, dodeljene Generalnemu sekretariatu Sveta (12), v skladu s katerimi so ESZD na voljo napoteni nacionalni strokovnjaki, da pomagajo s specialističnim strokovnim znanjem.

4.   Osebje ESZD pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upoštevajo zgolj interese Unije. Brez poseganja v tretjo alineo člena 2(1) ter člena 2(2) in 5(3) ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil katere koli vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj ESZD ali katerega koli telesa ali osebe razen visokega predstavnika. V skladu z drugim odstavkom člena 11 Kadrovskih predpisov osebje ESZD ne sme prejemati nikakršnih plačil iz katerega koli drugega vira izven ESZD.

5.   Pristojnosti, ki jih Kadrovski predpisi dodeljujejo organu za imenovanje in organu, ki je na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev pooblaščen za sklepanje pogodb, se dodelijo visokemu predstavniku, ki lahko te pristojnosti prenese v okviru ESZD.

6.   Zaposlovanje v ESZD temelji na podlagi odlik in ob tem zagotavlja primerno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola. Osebje ESZD je sestavljeno po načelu pomembne zastopanosti državljanov vseh držav članic. Pregled iz člena 13(3) vključuje tudi to zadevo, vključno s predlogi za dodatne posebne ukrepe za izboljšanje možne neuravnoteženosti.

7.   Uradniki Unije in začasni uslužbenci, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic imajo enake pravice in dolžnosti in so obravnavani enako, zlasti kar zadeva njihov dostop do vseh delovnih mest pod enakimi pogoji. Pri dodeljevanju dolžnosti na vseh področjih dejavnosti in politik, ki jih izvaja ESZD, ni razlikovanja med začasnimi uslužbenci, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic, in uradniki Unije. V skladu z določbami Finančne uredbe države članice podpirajo Unijo pri izvrševanju finančnih odgovornosti začasnih uslužbencev ESZD, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic, ki izhajajo iz odgovornosti iz člena 66 Finančne uredbe.

8.   Visoki predstavnik določi postopke za izbiro osebja ESZD, ki potekajo pregledno in temeljijo na podlagi odlik, s ciljem, da se službam zagotovi kar najbolj sposobno, učinkovito in neoporečno osebje, ob hkratnem zagotavljanju primerne geografske uravnoteženosti in zastopanosti na podlagi spola in pomembni zastopanosti državljanov vseh držav članic v ESZD. V postopku zaposlovanja na prosta delovna mesta v ESZD sodelujejo predstavniki držav članic, generalnega sekretariata Sveta in Komisije.

9.   Ko bo ESZD zapolnila vsa delovna mesta, bi moralo osebje iz držav članic iz prvega pododstavka odstavka 2, predstavljati vsaj tretjino osebja ESZD na ravni AD. Enako bi morali stalni uradniki Unije predstavljati vsaj 60 % vsega osebja ESZD na ravni AD, vključno z osebjem, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic, ki so postali stalni uradniki EU v skladu z določbami Kadrovskih predpisov. Visoki predstavnik Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o zapolnjenosti delovnih mest v ESZD.

10.   Visoki predstavnik določi pravila o mobilnosti, da se zagotovi visoko mobilnost članov osebja ESZD. Za osebje iz tretje alinee člena 4(3)(a) se uporablja posebna in podrobna ureditev. Načeloma vse osebje ESZD v rednih časovnih presledkih službuje v delegacijah Unije. Visoki predstavnik v ta namen vzpostavi ustrezna pravila.

11.   Vsaka država članica v skladu z veljavnimi določbami svoje nacionalne zakonodaje svojim uradnikom, ki postanejo začasni uslužbenci v ESZD, jamči takojšnjo vrnitev na delovno mesto po izteku službovanja v ESZD. To obdobje službovanja v skladu z določbami člena 50b CEOS ne presega osem let, razen če se v izjemnih okoliščinah in v interesu službe ne podaljša še za največ dve leti.

Uradniki Unije, ki službujejo v ESZD, se imajo pravico prijavljati na delovna mesta v svoji matični instituciji pod enakimi pogoji kot notranji kandidati.

12.   Z ustreznimi ukrepi se osebju ESZD zagotovi ustrezno skupno usposabljanje, ki temelji predvsem na obstoječih nacionalnih praksah in strukturah ter praksah in strukturah na ravni Unije. Visoki predstavnik v letu po začetku veljavnosti tega sklepa v ta namen sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 7

Prehodne določbe za osebje

1.   Ustrezni oddelki in funkcije generalnega sekretariata Sveta in Komisije, navedeni v Prilogi, se prenesejo v ESZD. Uradniki in začasni uslužbenci, ki zasedajo delovno mesto v okviru oddelkov ali funkcij iz Priloge, se premestijo v ESZD. Enako smiselno velja za pogodbeno in lokalno osebje v teh oddelkih in funkcijah. V ESZD se s soglasjem organov matične države članice premestijo tudi napoteni nacionalni strokovnjaki, ki delajo v teh oddelkih ali funkcijah.

Te premestitve začnejo učinkovati 1. januarja 2011.

V skladu s Kadrovskimi predpisi visoki predstavnik vsakega uradnika po njegovi premestitvi na ESZD razporedi na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza razredu tega uradnika.

2.   Postopki zaposlovanja osebja na delovna mesta, prenesena v ESZD, ki z dnem začetka veljavnosti tega sklepa še niso končani, ostanejo v veljavi: nadaljujejo in zaključijo se pod vodstvom visokega predstavnika v skladu z zadevnimi razpisi za prosta delovna mesta in veljavnimi pravili Kadrovskih predpisov ter CEOS.

Člen 8

Proračun

1.   Naloge odredbodajalca za oddelek ESZD splošnega proračuna Evropske unije se prenesejo v skladu s členom 59 Finančne uredbe. Visoki predstavnik sprejme notranja pravila za upravljanje ustreznih proračunskih postavk. Operativni izdatki ostajajo v Komisijinem oddelku proračuna.

2.   ESZD izvaja svoje pristojnosti v skladu s Finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, v mejah odobrenih sredstev, ki so ji bila dodeljena.

3.   Pri pripravljanju ocen upravnih izdatkov za ESZD se bo visoki predstavnik posvetoval s komisarjem, odgovornim za razvojno politiko, oziroma komisarjem, odgovornim za sosedsko politiko, glede na njuno pristojnost.

4.   V skladu s členom 314(1) PDEU sestavi ESZD ocene svojih izdatkov za naslednje finančno leto. Komisija združi te ocene v predlogu proračuna, ki lahko vsebuje različne ocene. Komisija lahko spremeni predlog proračuna, kakor je določeno v členu 314(2) PDEU.

5.   Da se zagotovi proračunska preglednost na področju zunanjega delovanja Unije, bo Komisija skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije proračunskemu organu posredovala delovni dokument, ki zgoščeno predstavlja vse izdatke, povezane z zunanjim delovanjem Unije.

6.   Za ESZD se uporabljajo postopki v zvezi z razrešnico iz člena 319 PDEU ter členov 145 do 147 Finančne uredbe. ESZD bo v tem smislu v celoti sodelovala z institucijami pri postopku razrešnice in po potrebi zagotovila dodatne potrebne informacije, vključno prek udeležbe na sestankih zadevnih organov.

Člen 9

Instrumenti in načrtovanje programov zunanjega delovanja

1.   Upravljanje programov Unije za zunanje sodelovanje je v pristojnosti Komisije brez poseganja v vlogi Komisije in ESZD pri načrtovanju programov, kakor je določeno v naslednjih odstavkih.

2.   Visoki predstavnik zagotovi splošno politično uskladitev zunanjega delovanja Unije, kar zagotavlja enotnost, skladnost in učinkovitost zunanjega delovanja Unije zlasti prek naslednjih instrumentov zunanje pomoči:

instrumentom za razvojno sodelovanje (13),

Evropskim razvojnim skladom (14),

evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice (15),

Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva (16),

instrumentom za sodelovanje z industrializiranimi državami (17),

instrumentom za sodelovanje na področju jedrske varnosti (18),

instrumentom za stabilnost glede pomoči, ki jo določa člen 4 Uredbe (ES) št. 1717/2006 (19).

3.   ESZD zlasti prispeva k ciklu načrtovanja programov in upravljanja instrumentov iz odstavka 2 na podlagi ciljev politik, ki so določeni v teh instrumentih. Odgovorna je predvsem za pripravo naslednjih sklepov Komisije o strateških večletnih ukrepih v okviru cikla načrtovanja programov v zvezi s:

(i)

sredstvi, ki se dodelijo državam, da se določi finančni okvir vsake od regij, ob upoštevanju okvirne razčlenitve iz večletnih finančnih okvirov. Pri vsaki regiji se delež sredstev pridrži za regionalne programe;

(ii)

strateškimi načrti za države in regije;

(iii)

nacionalnimi in regionalnimi indikativnimi programi.

Visoki predstavnik in ESZD v skladu s členom 3 ves cikel določanja programov, načrtovanja in izvajanja instrumentov iz odstavka 2 sodelujeta z ustreznimi člani in službami Komisije brez poseganja v člen 1(3). Vsi predlogi sklepov se bodo pripravili po postopkih Komisije in bodo Komisiji predloženi v sprejetje.

4.   Vse predloge v zvezi z Evropskim razvojnim skladom in instrumentom za razvojno sodelovanje, tudi predloge sprememb temeljnih uredb in programskih dokumentov iz odstavka 3, skupaj pripravijo ustrezne službe ESZD in Komisije pod pristojnostjo komisarja, pristojnega za razvojno politiko, in jih nato skupaj z visokim predstavnikom predložijo v sprejetje Komisiji.

Tematske programe razen Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti in dela instrumenta za stabilnost iz sedme alinee odstavka 2 pripravijo ustrezne službe Komisije pod vodstvom komisarja, pristojnega za razvojno politiko; kolegiju komisarjev se ti programi predstavijo s soglasjem visokega predstavnika in drugih pristojnih komisarjev.

5.   Vse predloge v zvezi z Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva, tudi predloge sprememb temeljnih uredb in programskih dokumentov iz odstavka 3, skupaj pripravijo ustrezne službe ESZD in Komisije, ki so podrejene komisarju, pristojnemu za sosedsko politiko, ki jih nato skupaj z visokim predstavnikom predložijo v sprejetje Komisiji.

6.   Ukrepi v okviru: proračuna SZVP; instrumenta za stabilnost razen dela iz sedme alinee odstavka 2; instrumenta za sodelovanje z industrializiranimi državami; ukrepov obveščanja in javne diplomacije, ter misije za opazovanje volitev, ki so v pristojnosti visokega predstavnika/ESZD. Komisija je odgovorna za njihovo finančno izvajanje pod vodstvom visokega predstavnika v njegovi funkciji podpredsednika Komisije. Oddelek Komisije, pristojen za to izvajanje, se nahaja skupaj z ESZD.

Člen 10

Varnost

1.   Visoki predstavnik po posvetovanju z odborom iz točke 3 oddelka I dela II Priloge k Sklepu Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (20) odloči o varnostnih pravilih ESZD in sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da ESZD učinkovito obvladuje tveganja za svoje osebje, materialna sredstva in podatke ter da izpolnjuje svoje dolžnosti glede skrbnosti v zvezi s tem. Ta pravila se uporabljajo za osebje ESZD v celoti in za vse osebje delegacij Unije ne glede na njihov upravni položaj ali poreklo.

2.   Do odločitve iz odstavka 1:

glede varovanja tajnih podatkov ESZD uporablja ukrepe varovanja tajnosti, določene v Prilogi k Sklepu 2001/264/ES,

glede drugih varnostnih vidikov ESZD uporablja Pravilnik Komisije o varnosti, določen v ustrezni Prilogi k Poslovniku Komisije (21).

3.   ESZD ima oddelek, odgovoren za varnostna vprašanja, ki mu pomagajo ustrezne službe držav članic.

4.   Visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe, da se v ESZD izvedejo varnostna pravila zlasti glede varovanja tajnih podatkov in ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primerih, ko osebje ESZD ne izpolnjuje varnostnih pravil. V ta namen se ESZD za nasvete obrača na varnostni urad generalnega sekretariata Sveta, ustrezne službe Komisije in ustrezne službe držav članic.

Člen 11

Dostop do dokumentov, arhivov in varstvo podatkov

1.   ESZD uporablja pravila iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (22). Visoki predstavnik sprejme odločitev o izvedbenih pravilih v ESZD.

2.   Izvršilni generalni sekretar ESZD uredi arhive službe. Ustrezni arhivi oddelkov, prenesenih iz generalnega sekretariata Sveta in Komisije, se prenesejo v ESZD.

3.   ESZD varuje posameznike pri obdelavi njihovih osebnih podatkov v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (23). Visoki predstavnik sprejme odločitev o izvedbenih pravilih v ESZD.

Člen 12

Nepremičnine

1.   Generalni sekretariat Sveta in ustrezne službe Komisije storijo vse potrebno, da se ob prenosih iz člena 7 na ESZD lahko prenesejo tudi nepremičnine Sveta in Komisije, ki jih potrebuje za svoje delovanje.

2.   Pogoje, pod katerimi se nepremičnine dajo na voljo notranji službi ESZD in delegacijam Unije, kakor je primerno skupaj določijo visoki predstavnik in generalni sekretariat Sveta oziroma Komisija.

Člen 13

Končne in splošne določbe

1.   Za izvajanje tega sklepa so odgovorni visoki predstavnik, Svet, Komisija in države članice, ki v ta namen sprejmejo vse potrebne ukrepe.

2.   Visoki predstavnik do konca leta 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o delovanju ESZD. V navedenem poročilu je obravnavano zlasti izvajanje člena 5(3) in (10) ter člena 9.

3.   Visoki predstavnik do sredine leta 2013 pregleda organizacijo in delovanje ESZD, ki med drugim zajema izvajanje člena 6(6), (8) in (11). Pregled po potrebi spremljajo ustrezni predlogi za revizijo tega sklepa. V takem primeru Svet v skladu s členom 27(3) PEU najpozneje do začetka leta 2014 ta sklep revidira glede na pregled.

4.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Določbe o finančnem upravljanju in zaposlovanju začnejo učinkovati ob sprejetju potrebnih sprememb Kadrovskih predpisov, CEOS in Finančne uredbe ter sprememb proračuna. Visoki predstavnik, generalni sekretariat Sveta in Komisija se dogovorijo o ustreznih rešitvah, z državami članicami pa se opravijo posvetovanja, da se zagotovi nemoten prehod.

5.   V enem mesecu po začetku veljavnosti tega sklepa visoki predstavnik Komisiji predloži oceno prihodkov in odhodkov ESZD, vključno z organizacijsko shemo, da Komisija pripravi predlog spremembe proračuna.

6.   Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 26. julija 2010

Za Svet

Predsednik

S. VANACKERE


(1)  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Nasproti evropskemu soglasju o humanitarni pomoči (COM/2007/0317 končno). Ni objavljeno v Uradnem listu.

(3)  UL C 298, 30.11.2002, str. 1.

(4)  Skupni ukrep Sveta 2004/551/SZVP z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi Evropske obrambne agencije (UL L 245, 17.7.2004, str. 17).

(5)  Skupni ukrep Sveta 2001/555/SZVP z dne 20. julija 2001 o ustanovitvi Satelitskega centra Evropske unije (UL L 200, 25.7.2001, str. 5).

(6)  Skupni ukrep Sveta 2001/554/SZVP z dne 20. julija 2001 o ustanovitvi Inštituta Evropske unije za varnostne študije (UL L 200, 25.7.2001, str. 1).

(7)  Skupni ukrep Sveta 2008/550/SZVP z dne 23. junija 2008 o ustanovitvi Evropske akademije za varnost in obrambo (EAVO) (UL L 176, 4.7.2008, str. 20).

(8)  Uredba št. 31(EGS), 11(ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 45, 14.6.1962, str. 1387/62).

(9)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(11)  UL L 322, 9.12.2009, str. 28.

(12)  UL L 160, 28.6.2003, str. 72.

(13)  Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

(14)  Uredba Sveta št. 5 o določitvi pravil glede pozivov in prenosov finančnih prispevkov, proračunskih ureditev in upravljanja z viri Razvojnega sklada za čezmorske države in ozemlja (UL 33, 31.12.1958, str. 681/58).

(15)  Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (UL L 386, 29.12.2006, str. 1).

(16)  Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 382/2001 z dne 26. februarja 2001 o izvajanju projektov spodbujanja sodelovanja ter trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in industrializiranimi državami Severne Amerike, Daljnega vzhoda, Avstralije in Oceanije (UL L 57, 27.2.2001, str. 10).

(18)  Uredba Sveta (Euratom) št. 300/2007 z dne 19. februarja 2007 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 81, 22.3.2007, str. 1).

(19)  Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (UL L 327, 24.11.2006, str. 1).

(20)  UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

(21)  UL L 308, 8.12.2000, str. 26.

(22)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(23)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


PRILOGA

ODDELKI IN FUNKCIJE, KI SE PRENESEJO V ESZD  (1)

V nadaljevanju je naveden seznam vseh administrativnih enot, ki se v celoti prenesejo v ESZD. To ne posega niti v vprašanje dodatnih potreb in dodeljevanja sredstev, o katerem se bo odločalo med splošnimi proračunskimi pogajanji glede ustanovitve ESZD, niti v odločitve glede zagotavljanja zadostnega osebja, zadolženega za podporne naloge, niti v s tem povezano vprašanje potrebnih ureditev na ravni služb med generalnim sekretariatom Sveta in Komisijo ter ESZD.

1.   GENERALNI SEKRETARIAT SVETA

Vse osebje v oddelkih in funkcijah s seznama, navedenega v nadaljevanju, se v celoti premesti v ESZD, razen zelo majhnega dela osebja, ki bo opravljalo običajne naloge generalnega sekretariata Sveta v skladu z drugo alineo člena 2(1), in razen nekaterih specifičnih funkcij, ki so navedene v nadaljevanju:

Enota za politike

SVOP in strukture za krizno upravljanje

Direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje (CMPD – Crisis Management and Planning Directorate)

Civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC – Civilian Planning and Conduct Capability)

Vojaški štab Evropske unije (EUMS – European Union Military Staff)

oddelki v neposredni pristojnosti generalnega direktorja Vojaškega štaba Evropske unije (DGEUMS)

Direktorat za koncepte in zmogljivosti

Direktorat za obveščevalne podatke

Direktorat za operacije

Direktorat za logistiko

Direktorat za komunikacije in informacijske sisteme

Situacijski center EU (SITCEN).

Izjema:

osebje v SITCEN, ki podpira Organ za varnostno akreditacijo

Generalni direktorat E

enote v neposredni pristojnosti generalnega direktorja

Direktorat za Ameriki in Organizacijo združenih narodov

Direktorat za Zahodni Balkan, Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo

Direktorat za neširjenje orožja za množično uničevanje

Direktorat za parlamentarne zadeve na področju SZVP

Urad za zvezo v New Yorku

Urad za zvezo v Ženevi

Uradniki generalnega sekretariata Sveta, dodeljeni posebnim predstavnikom Evropske unije in misijam v okviru SVOP

2.   KOMISIJA (VKLJUČNO Z DELEGACIJAMI)

Vse osebje v oddelkih in funkcijah s seznama, navedenega v nadaljevanju, se v celoti premesti v ESZD, razen omejenega števila osebja, ki je spodaj navedeno kot izjema.

Generalni direktorat za zunanje odnose

vsa delovna mesta v hierarhiji in podporno osebje, ki je neposredno povezano z njimi

Direktorat A (krizna platforma in usklajevanje politike v okviru SZVP)

Direktorat B (večstranski odnosi in človekove pravice)

Direktorat C (Severna Amerika, Vzhodna Azija, Avstralija, Nova Zelandija, EGP, EFTA, San Marino, Andora in Monako)

Direktorat D (usklajevanje evropske sosedske politike)

Direktorat E (Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz, republike Srednje Azije)

Direktorat F (Bližnji vzhod, Južno Sredozemlje)

Direktorat G (Latinska Amerika)

Direktorat H (Azija, razen Japonske in Koreje)

Direktorat I (viri na sedežu, obveščanje, medinstitucionalni odnosi)

Direktorat K (zunanja služba)

Direktorat L (strateški razvoj, usklajevanje in analize)

Delovna skupina za vzhodno partnerstvo

Enota Relex-01 (revizija)

Izjemi:

osebje, odgovorno za upravljanje finančnih instrumentov

osebje, odgovorno za izplačilo plač in nadomestil osebju v delegacijah

Zunanja služba

vsi vodje delegacij in njihovi namestniki ter podporno osebje, ki je neposredno povezano z njimi

vsi politični oddelki ali celice in osebje

vsi oddelki za obveščanje in javno diplomacijo ter osebje

vsi administrativni oddelki

Izjema:

osebje, odgovorno za izvajanje finančnih instrumentov

Generalni direktorat za razvoj

Direktorat D (AKP II – Zahodna in Srednja Afrika, Karibi in čezmorske države in ozemlja) razen delovne skupine za čezmorske države in ozemlja

Direktorat E (Afriški rog, Vzhodna in Južna Afrika, Indijski in Tihi ocean)

Enota CI (AKP I: načrtovanje programov pomoči in upravljanje pomoči): osebje, odgovorno za načrtovanje programov

Enota CI (vseafriška vprašanja in institucije, dobro upravljanje in migracije): Osebje, odgovorno za vseafriške odnose

ustrezna delovna mesta v hierarhiji in podporno osebje, ki je neposredno povezano z njimi.


(1)  Vsi človeški viri, ki se premestijo, so financirani iz postavke 5 (Uprava) večletnega finančnega okvira.