20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/44


SKLEP KOMISIJE

z dne 14. julija 2010

o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije v italijanskem severnem makro območju ter maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4740)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/403/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) in zlasti člena 30(5) in (6) Direktive,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je 15. februarja 2010 po elektronski pošti predložilo podjetje Compagnia Valdostana delle Acque S.p.A. – Compagnie Valdôtaine des eaux S.p.A („CVA“),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

Podjetje CVA je 15. februarja 2010 Komisiji po elektronski pošti poslalo zahtevo v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. Komisija je v elektronski pošti z dne 15. aprila 2010 od italijanskih organov in 15. aprila 2010 od podjetja CVA zahtevala dodatne informacije. Komisija je v elektronski pošti z dne 10. maja 2010 in 20. maja 2010 od italijanskih organov prejela dodatne informacije in, po podaljšanju začetnega roka, od podjetja CVA dne 7. maja 2010.

(2)

Zahteva, ki jo je oddalo CVA, javno podjetje v smislu Direktive 2004/17/ES, zadeva naslednje dejavnosti, kot so opisane v zahtevi:

(a)

proizvodnja in veleprodaja električne energije na celotnem ozemlju Italijanske republike;

(b)

alternativno proizvodnja in veleprodaja električne energije na ozemlju severnega geografskega območja („severno makro območje“ (2)), in

(c)

maloprodaja električne energije končnim uporabnikom na prostem trgu električne energije na celotnem ozemlju Italijanske republike.

II.   PRAVNI OKVIR

(3)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, ki omogočajo opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih brez omejenega dostopa. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop je neomejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti o odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (3). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (4).

(4)

Italija ne izvaja in uporablja samo Direktive 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES, pri čemer je izbrala pravno in funkcionalno ločevanje za omrežji prenosa in distribucije, razen za najmanjša podjetja, ki so izvzeta iz zahtev funkcionalnega ločevanja. Na podlagi tega in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) dostop do trga na celotnem ozemlju Italijanske republike ne sme biti omejen.

(5)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalcev, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je eno od meril, ki ga je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjave odjemalcev.

(6)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil konkurence.

III.   OCENA

(7)

Na podlagi precedensov Komisije (5) se lahko na elektroenergetskem sektorju razlikujejo naslednji upoštevni trgi proizvodov: (i) proizvodnja in veleprodaja električne energije; (ii) posredovanje; (iii) distribucija in (iv) maloprodaja. Posledično je treba zahtevo podjetja CVA analizirati neodvisno glede na proizvodnjo in veleprodajo na eni ter maloprodajo na drugi strani.

(8)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (2), zahteva podjetja CVA zadeva proizvodnjo in veleprodajo električne energije na celotnem ozemlju Italijanske republike ali alternativno v severnem makro območju.

(9)

V skladu z informacijami (6), ki so na voljo, je lahko nacionalno ozemlje Italije zaradi prenasičenosti povezav med različnimi območji, katerih cene so skoraj popolnoma skladne, sestavljeno iz štirih regionalnih geografskih trgov kar se tiče proizvodnje in veleprodaje električne energije: severno makro območje, osrednje južno makro območje (7), makro območje Sicilija (8) in Sardinija. Italijanski organi so potrdili, da so meje severnega makro območja še vedno veljavne kot upoštevni trg in dodali, da spremembe še vedno potekajo, zato so meje med ostalimi makro območji trenutno nejasne in odvisne od obširnih preiskav, dokončna ocena stanja konkurence na teh geografskih trgih zato trenutno še ni mogoča. Glede na zgoraj omenjeno in ob upoštevanju dejstva, da elektrarne podjetja CVA mimogrede niso v severnem makro območju, se bo trenutni sklep za namene ocenjevanja stanj, določenih v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, omejil na preiskavo konkurenčne situacije na ozemlju severnega makro območja v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Čeprav je severno makro območje pomemben samostojni trg, ga ni mogoče smatrati kot popolnoma izoliranega od sosednjih držav in drugih regij.

(10)

Kot izhaja iz stalne prakse (9) glede na odločbe Komisije na podlagi člena 30, je Komisija menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“. Italijanski organi trdijo, da je za leto 2009 delež treh največjih proizvajalcev v severnem makro območju znašal 49,7 %. Ta raven koncentracije, ki vključuje celotni del trga treh največjih proizvajalcev, je nižja od ravni (52,2 %) iz Odločbe 2008/585/ES glede na Avstrijo ter nižja od ravni (58 % bruto proizvodnje) iz Odločbe 2008/741/ES v primeru Poljske in dosti nižja od ravni iz odločb 2006/422/ES in 2007/706/ES v zvezi s Finsko (73,6 %) oz. Švedsko (86,7 %). Vseeno pa se upošteva, da so ravni koncentracije višje od ustreznega odstotka (namreč od 39 %), na katerega se sklicujeta odločbi 2006/211/ES in 2007/141/ES za Združeno kraljestvo. Kljub temu pa je ta raven zadovoljivo nizka in se zato lahko upošteva kot pokazatelj določene stopnje neposredne izpostavljenosti konkurenci v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije v severnem makro območju.

(11)

Poleg tega ima Italija tudi precejšen uvoz električne energije, v letu 2008 več kot 42 997 GWh. Italija je neto uvoznik in uvožena električna energija znaša približno 13,43 % njenih celotnih potreb (10). Kot so potrdili italijanski organi (11), ima uvoz prokonkurenčni učinek, zlasti v severnem makro območju. Čeprav je ta učinek pogojen s tehničnimi omejitvami medsebojne povezave z drugimi državami, se glede na novo zakonodajo (12) pričakuje, da se bo situacija dodatno izboljšala. Zato zaradi uvoza električne energije iz tujine obstaja določena omejenost pri določanju cen vodilnih proizvajalcev v severnem makro območju. Te dejavnike je treba zato upoštevati kot pokazatelje določene stopnje neposredne izpostavljenosti konkurenci iz drugih držav članic EU, kar zadeva proizvodnjo in veleprodajo električne energije v severnem makro območju.

(12)

Sporočilo Komisije z dne 11. marca 2010„Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije“ iz leta 2010 (13) je razkrilo, da trije največji proizvajalci še vedno upravljajo več kot 75 % proizvodne zmogljivosti v 14 državah članicah. Vseeno pa je glede na poročilo italijanski trg električne energije v kategoriji trgov z „zmerno koncentracijo“ (14), pri čemer ima indeks Herfindahl-Hirschman (HHI) v primerjavi z drugimi kategorijami nižje vrednosti. Glede na to, da se pritisk konkurence bolj občuti v severnem makro območju kot pa v ostalih območjih, je lahko stopnja koncentracije pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci proizvodnje in veleprodaje električne energije v severnem makro območju.

(13)

Poleg tega je treba delovanje izravnalnih mehanizmov, čeprav predstavljajo majhen del skupne količine električne energije, proizvedene in/ali potrošene v državi članici, prav tako šteti za dodatni pokazatelj. V skladu z razpoložljivimi informacijami je delovanje izravnalnih mehanizmov – zlasti tržno določanje cen in dobro razvit enodnevni trg – takšno, da ne predstavlja ovire neposrednemu izpostavljanju proizvodnje električne energije konkurenci.

(14)

Glede maloprodaje se lahko relevantni proizvodni trg dodatno razdeli na: (A) maloprodajo industrijskim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visoko napetostno mrežo in (B) maloprodajo manjšim industrijskim, komercialnim in domačim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostnim omrežjem. Ta trga je treba dodatno analizirati ločeno.

(15)

Kot so potrdili italijanski organi, je trg maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo, po obsegu nacionalen.

(16)

Glede na informacije (15), ki so na voljo, skupni tržni delež treh največjih prodajalcev električne energije na drobno končnim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo, znaša 43,89 %, kar je zadovoljivo nizka stopnja (16) in se mora razumeti kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(17)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električne energije) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev morata biti cenovna konkurenca in oblikovanje cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pomembnejša. Število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, je lahko zato pokazatelj cenovne konkurence in posredno „naravni pokazatelj učinkovitosti konkurence. Če prestopa malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti na koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem“ (17).

(18)

Glede na zadnje razpoložljive informacije (18) je v Italiji delež odjemalcev, ki so v letu 2008 zamenjali ponudnika 32,50 % za velike industrijske odjemalce in 32,80 % za srednje industrijske odjemalce. Čeprav je število menjav majhno glede na npr. Avstrijo, kjer se je stopnja menjav velikih in zelo velikih industrijskih odjemalcev povzpela na 41,5 % (19), je stopnja menjav v Italiji kljub temu precejšnja, saj vključuje skoraj eno tretjino velikih in srednjih industrijskih odjemalcev. Poleg tega trg maloprodaje končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo ni podvržen reguliranim cenam. Stanje v Italiji glede menjav in nadzora nad cenami za končne uporabnike je zato zadovoljivo in mora veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(19)

Upoštevni geografski trg za maloprodajo je običajno veljal kot nacionalen po obsegu. V tem smislu podjetje CVA uporablja nacionalni trg kot pomemben trg za maloprodajo električne energije.

(20)

V skladu z domnevo, da je geografski trg nacionalen po obsegu, in z informacijami, ki so trenutno na voljo (20), se zdi, da je stopnja koncentracije na trgu za maloprodajo električne energije v Italiji zelo visoka. Skupni tržni deleži največjih treh prodajalcev na drobno odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, je 79,44 %, od česar ima največje podjetje kar 71,11-odstotni delež. V zvezi s tem je prav tako treba opozoriti na stalno sodno prakso (21), ki določa, da „so zelo visoki tržni deleži sami po sebi, razen v izjemnih razmerah, dokaz o obstoju prevladujočega položaja. To je stanje, ko je tržni delež 50 %“.

(21)

Poleg tega je trg maloprodaje v Italiji razdeljen na tri podkategorije, od teh sta prvi dve podvrženi reguliranim cenam:

(a)

storitev večje zaščite za domače odjemalce in majhna podjetja (z manj kot 50 zaposlenimi in prometom manj kot 10 milijonov EUR), povezana z nizkonapetostno mrežo, in ki niso podpisala pogodbe za nakupe na svobodnem trgu. Delovanje te storitve je rezervirano za podjetje Acquirente Unico SpA (v nadaljnjem besedilu samostojni kupec);

(b)

varovalna storitev za vse odjemalce, ki niso upravičeni do storitve večje zaščite in ki nimajo pogodbe za nakupe na svobodnem trgu. To storitev omogočajo ponudniki, ki jih izbere samostojni kupec s konkurenčno ponudbo, in

(c)

svobodni trg, in sicer preostanek trga maloprodaje.

(22)

Ti trgi pa kljub temu niso neodvisni, pomembni trgi za namene tega sklepa, saj lahko odjemalci menjajo podkategorije, cene v vseh treh podkategorijah pa so osnovane na trgu (22). Kljub temi pa je po letnem poročilu 2009 AEEG tako imenovani „notranji trg“, ki vključuje „storitev večje zaščite“ in „varovalno storitev“ zajema približno 36 % celotnega trga maloprodaje. Poleg tega je glede na to poročilo pri storitvi večje zaščite močno prisoten (84,3 %) en določen dobavitelj, ki je aktiven tudi na svobodnem trgu. Italijanski organi trdijo, da odjemalci dojemajo stroške menjave kot zelo visoke, koristi menjave pa majhne. To je v kombinaciji z nizkimi cenami pod storitvijo večje zaščite nove subjekte velika ovira pri pridobivanju dovolj odjemalcev v tej podkategoriji. To v osnovi pomeni konkurenčno prednost za subjekte pod storitvijo večje zaščite, ki delujejo tudi na svobodnem trgu, glede na to da odjemalci, ki želijo menjati storitev večje zaščite s prostim trgom ali obratno, pogosto to storijo brez menjave dobavitelja.

(23)

Kljub temu pa se lahko za namene tega sklepa na podlagi prejetih informacij od ustreznih italijanskih organov (23) sklene, da geografski trg za maloprodajo električne energije v Italiji ni nacionalen po obsegu, kot je običajno prepričanje in kot domneva vložnik, ampak je po obsegu lokalen, z območjem, ki najpogosteje ne presega občinske ravni.

(24)

V odsotnosti informacij o stopnji konkurence na vsakem tako opredeljenem lokalnem trgu za maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, in ob upoštevanju omenjenih dvomov glede stopnje konkurence v trgu maloprodaje odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, iz globalnega in nacionalnega vidika, kot se je razpravljalo v uvodnih izjavah od (19) do (22), ni mogoče sklepati, da so pogoji za odobritev izjeme po členu 30(1) Direktive 2004/17/ES za maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, izpolnjeni.

(25)

Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje izvajanja maloprodaje električne energije končnim uporabnikom, povezanim z nizkonapetostno mrežo v Italiji, in kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti v Italiji.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(26)

Stanje glede proizvodnje in veleprodaje električne energije v severnem makro območju se lahko povzame tako: skupni tržni deleži treh največjih proizvajalcev so sorazmerno nizki in velika količina električne energije, ki se uvaža, ima prokonkurenčni učinek na to območje. Kot je določeno v uvodni izjavi (13), delovanje izravnalnega mehanizma ne ovira neposredne izpostavljenosti konkurenci na trgu proizvodnje električne energije. Posledično je treba upoštevati, da vsi ti dejavniki kažejo na neposredno izpostavljenost konkurenci v severnem makro območju.

(27)

Glede na preučene dejavnike iz uvodnih izjav od (8) do (13) se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, izpolnjen glede proizvodnje in veleprodaje električne energije na severnem makro območju.

(28)

Ker se poleg tega zdi, da je pogoj glede neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočanje proizvodnje električne energije in veleprodaje na severnem makro območju, ali če se na tem geografskem območju v ta namen organizirajo natečaji.

(29)

Glede na maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, se lahko situacija povzame tako: vsota tržnih deležev treh največjih podjetji maloprodaje je nizka in stopnja menjave z umikanjem je zadovoljiva ter končni uporabniki ne nadzirajo cene. Ti sklepi so tudi v skladu z mnenjem pristojnih italijanskih organov, pri čemer je bil ta trg več let izpostavljen konkurenci in je posledična stopnja konkurence zadovoljiva.

(30)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah od (15) do (18), se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, glede maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo, na celotnem ozemlju Italijanske republike, izpolnjen.

(31)

Ker se poleg tega zdi, da je pogoj glede neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočanje maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, ali če se na tem geografskem območju v ta namen organizirajo natečaji.

(32)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah od (19) do (25), in glede na dvome o obstoju zadostne konkurence na nacionalni ravni v zvezi z maloprodajo končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, in poleg tega v odsotnosti podrobnih informacij o vsakem upoštevnem lokalnem trgu, kot so določili italijanski organi, ni mogoče sklepati, da so pogoji za odobritev izjeme po členu 30(1) Direktive za maloprodajo električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo v Italiji, izpolnjeni. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje izvajanje maloprodaje električne energije končnim uporabnikom, povezanim z nizkonapetostno mrežo, v Italiji in kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti v Italiji. Ker statistične obveznosti v skladu s členom 67 še vedno veljajo, je treba zagotoviti, da zadevni naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe, kot na primer upravljalno in/ali računovodsko ločevanje, da lahko pravilno poročajo o ukrepih z namenom izvajanja ustreznih dejavnosti, ki niso bile izvzete v skladu s tem sklepom.

(33)

Poleg tega je treba spomniti, da se morajo pogodbe, ki pokrivajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. V trenutnem kontekstu to pomeni, da kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, se to naročilo uporabi za podporo učinkovitosti dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, in dejavnosti, ki niso izvzete, upoštevati je treba dejavnosti, za katere je bila pogodba prvotno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je namen v glavnem podpora maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim z nizkonapetostno mrežo, veljajo določbe Direktive 2004/17/ES. Če je objektivno nemogoče določiti, kateri dejavnosti je pogodba prvotno namenjena, se pogodba dodeli v skladu s predpisi iz pododstavkov (2) in (3) člena 9.

(34)

Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju iz obdobja od februarja do maja 2010, kot je razvidno iz informacij Italijanske republike, CVA, Sporočil 2005 in 2010 ter njihovih tehničnih prilog in dokumenta služb iz leta 2007 ter končnega poročila in letnega poročila 2009 AEEG. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES za veleprodajo električne energije v severnem makro območju in maloprodajo končnim uporabnikom, povezanim s srednjo, visoko in zelo visokonapetostno mrežo niso več izpolnjeni –

SKLENILA:

Člen 1

Direktiva 2004/17/ES se ne uporablja za naročila, ki jih oddajo naročniki in ki so namenjena omogočanju izvajanja naslednjih dejavnosti:

(a)

proizvodnja in veleprodaja električne energije na severnem makro območju;

(b)

maloprodaja električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo na celotnem ozemlju Italijanske republike.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 14. julija 2010

Za Komisijo

Michel BARNIER

Član Komisije


(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Sem spada severno območje ter štiri manjša območja (ENE, ENW, Turbigo in Monfalcone), kot je navedeno v Prilogi B k Sporočilu Komisije „Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi“ (Končno poročilo) (COM(2006) 851 konč.).

(3)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(4)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Treba je upoštevati, da je Direktivo 2003/54/ES nadomestila Direktiva 2009/72/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211 z dne 14.8.2009, str. 55), ki zahteva še večjo stopnjo odpiranja trga od prejšnjih dveh direktiv. Ker pa rok izvajanja še ni potekel, se pravni okvir Direktive 2003/54/ES še vedno navaja.

(5)  ZDRUŽITEV COMP M-4110, E.ON – ENDESA, str. 3

(6)  Glej Končno poročilo, Priloga B, točka A1, 2.

(7)  Sem spadajo območja Centro Nord, Piombino, Centro Sud, Sud, Rossano, Brindisi, in Calabria.

(8)  Sem spadajo območja Sicilia, Priolo in Calabria.

(9)  Glej Odločbe Komisije 2009/47/ES (UL L 19, 23.1.2009, str. 57), 2008/585/ES (UL L 188, 16.7.2008, str. 28), 2008/741/ES (UL L 251, 19.9.2008, str. 35), 2007/141/ES (UL L 62, 1.3.2007, str. 23), 2007/706/ES (UL L 287, 1.11.2007, str. 18), 2006/211/ES (UL L 76, 15.3.2006, str. 6) in 2006/422/ES (UL L 168 21.6.2006, str. 33).

(10)  Tj. količina električne energije, potrebna za notranjo potrošnjo in izvoz.

(11)  Pismo 0018212 z dne 10. maja 2010 Italijanskega organa za električno energijo in plin.

(12)  Zakon št. 99/2009 z dne 23. julija 2009.

(13)  SEC(2010) 251 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo 2010).

(14)  Tabela 3.1 tehnične priloge (str. 12) k Sporočilu 2010.

(15)  Letno poročilo o stanju storitev in regulatornih dejavnosti italijanskih organov za električno energijo in plin (AEEG) z dne 31. marca 2009 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo AEEG 2009), str. 76.

(16)  Zelo blizu je stopnji koncentracije 43 %, ki jo lahko najdemo na švedskem trgu maloprodaje, glej uvodno izjavo 14 Odločbe 2007/706/ES.

(17)  COM(2005) 568, Poročilo Komisije o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo str. 9. (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo 2005).

(18)  Tabela 2.2 tehnične priloge k Sporočilu 2010.

(19)  Glej uvodno izjavo 13 Odločbe 2008/585/ES.

(20)  Letno poročilo AEEG 2009.

(21)  Glej točko 328 sodbe Sodišča prve stopnje z dne 28. februarja 2002 v Zadevi T-395/94 Atlantic Container Line AB in drugi proti Komisiji, str. II-875.

(22)  V bistvu so regulirane cene določene na osnovi cen, ki se pojavljajo na svobodnem trgu.

(23)  Pismo 0032953 z dne 20. maja 2010 Italijanskega organa za konkurenco.