5.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 1/10

(1)

V skladu z Direktivo 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), mora biti prodaja pravic na dražbi osnovno načelo za dodeljevanje pravic do emisij toplogrednih plinov.

(2)

Unija podpira ambiciozni mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, katerega cilj je omejitev globalnega zvišanja temperature na 2 °C. Če druge razvite države in drugi veliki onesnaževalci, ki izpuščajo toplogredne pline, ne bodo sodelovali pri navedenem mednarodnem sporazumu, bi se lahko povečale emisije toplogrednih plinov v tretjih državah, kjer industrija ne bi bila izpostavljena enakim omejitvam emisij CO2 („premestitev emisij CO2“), to pa bi preprečilo okoljsko celovitost in pozitivni učinek ukrepov Unije. Zaradi tveganja premestitve emisij CO2 Direktiva 2003/87/ES določa, da bi morala Unija ob upoštevanju rezultata mednarodnih pogajanj brezplačno dodeliti pravice v višini 100 % količine, določene v skladu z ukrepi iz člena 10a(1) Direktive 2003/87/ES sektorjem ali delom sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

(3)

Komisija do 31. decembra 2009 in vsakih 5 let po tem datumu določi seznam sektorjev ali delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 (v nadaljnjem besedilu: seznam sektorjev in delov sektorjev), in sicer na podlagi meril iz odstavkov 14 do 17 člena 10a Direktive 2003/87/ES.

(4)

V skladu s členom 10a(14) Direktive 2003/87/ES Komisija zaradi določitve sektorja ali delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, oceni na ravni Unije, kolikšna je verjetnost za zadevni sektor ali del sektorja, da na ustrezni ravni razčlenitve prenese neposredni strošek potrebnih pravic in posredne stroške višjih cen električne energije, ki so posledica izvajanja Direktive 2003/87/ES, na cene proizvodov brez večje izgube tržnega deleža na račun naprav zunaj Unije, ki so manj učinkovite glede emisij CO2. Te ocene temeljijo na povprečni ceni ogljika v skladu z oceno vpliva Komisije, ki spremlja Sveženj izvedbenih ukrepov za cilje Unije o podnebnih spremembah in obnovljivi energiji za leto 2020, in če so razpoložljivi, na podatkih o trgovanju, proizvodnji in dodani vrednosti iz zadnjih treh let za posamezen sektor ali del sektorja.

(5)

V skladu s členom 10a(15) Direktive 2003/87/ES velja sektor ali del sektorja za izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2, če bi vsota neposrednih in posrednih dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja navedene direktive, lahko povzročila znatno povečanje stroškov proizvodnje, izračunanih kot delež bruto dodane vrednosti, za najmanj 5 %, in če intenzivnost trgovine s tretjimi državami, opredeljena kot razmerje med skupno vrednostjo izvoza tretjim državam plus z vrednostjo uvoza iz tretjih držav in skupno tržno velikostjo za Unijo (letni promet in skupni uvoz iz tretjih držav), presega 10 %. V skladu s členom 10a(16) Direktive 2003/87/ES velja sektor ali del sektorja za izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2 tudi, če bi vsota neposrednih in posrednih dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja Direktive 2003/87/ES, lahko povzročila zelo visoko povečanje stroškov proizvodnje, izračunanih kot delež bruto dodane vrednosti, za najmanj 30 %, ali če intenzivnost trgovine s tretjimi državami, opredeljena kot razmerje med skupno vrednostjo izvoza tretjim državam plus z vrednostjo uvoza iz tretjih držav in skupno tržno velikostjo za Unijo (letni promet in skupni uvoz iz tretjih držav), presega 30 %.

(6)

Da bi določili seznam sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, bi bilo treba kot izhodišče oceniti tveganje premestitve emisij CO2 na trimestni ravni (raven NACE 3) ali, kadar so na voljo ustrezni podatki, na štirimestni ravni (raven NACE 4). Sektorji in deli sektorjev bi morali biti vključeni v seznam sektorjev in delov sektorjev z uporabo čim natančnejšega poimenovanja NACE. Nekateri sektorji na ravni NACE 4, ki ne veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, so bili razčlenjeni, med temi pa je bilo ocenjenih nekaj ustreznih delov sektorjev, katerih vpliv se je zaradi nekaterih njihovih značilnosti izkazal za bistveno drugačnega od preostanka sektorja.

(7)

Informacije, potrebne za določitev na podlagi meril iz odstavkov 14 do 17 člena 10a Direktive 2003/87/ES, so se zbirale od decembra 2008 od držav članic, Eurostata, iz javno in komercialno dostopnih virov ter od industrijskih združenj. Informacije, ki niso bile pridobljene od držav članic ali iz drugih javnih virov, so bile preverjene. Poleg tega so bili uporabljeni tudi zaupni podatki, ki jih obdeluje Eurostat.

(8)

Podatki iz „neodvisne evidence transakcij Skupnosti“ (Community Independent Transaction Log, v nadaljnjem besedilu: CITL) veljajo za najbolj natančno, zanesljivo in pregledno oceno emisij CO2 za sektorje, katerih dejavnosti so bile navedene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, preden je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES, in so bili zato uporabljeni kot glavni vir pri izračunu neposrednih stroškov pravic za navedene sektorje.

(9)

Glede emisij iz proizvodnih procesov novih dejavnosti in toplogrednih plinov, vključenih v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES, so bili za nekatere sektorje z večjim številom manjših naprav ali naprav, ki so bile v obdobjih 2005–2007 in 2008–2012 izključene iz shem trgovanja z emisijami, za katere ni bilo na voljo podatkov iz CITL ali pa emisij ni bilo mogoče pripisati na ravni NACE 4, za zadevna leta zbrani podatki od držav članic in iz popisa toplogrednih plinov Unije. Za oceno porabe električne energije, uporabljeno za izračun posrednih stroškov zaradi višjih cen električne energije, podatki Eurostata niso na voljo, tako da se podatki, pridobljeni neposredno od držav članic, lahko štejejo za najbolj zanesljive podatke, ki so na voljo. Pri oceni bruto dodane vrednosti so bili uporabljeni podatki iz Eurostatove strukturne statistike podjetij, saj veljajo za najbolj natančen vir. Podatki o trgovini med državami članicami in s tretjimi državami, ki jih je sporočil Eurostat v podatkovno bazo Comtex, veljajo za najbolj zanesljive podatke o skupni vrednosti izvoza v tretje države in uvoza iz tretjih držav ter o skupnem letnem prometu v Uniji.

(10)

Ocene so temeljile na povprečni ceni ogljika v skladu z oceno vpliva Komisije, ki spremlja sveženj izvedbenih ukrepov za cilje Unije o podnebnih spremembah in obnovljivi energiji za leto 2020 (3). Cena ogljika, ki sledi iz najbolj relevantnih scenarijev, vključno s Skupnim izvajanjem in Mehanizmom čistega razvoja, znaša 30 EUR na tono ekvivalenta CO2.

(11)

Pri oceni neposrednih dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja Direktive 2003/87/ES, je treba upoštevati znesek pravic, ki jih bodo morali kupiti v sektorju, da ne bi bil izpostavljen visokemu tveganju premestitve emisij CO2. V skladu s členom 10a(11) navedene direktive znaša količina pravic, dodeljena brezplačno takim sektorjem leta 2013, 80 % količine, določene v skladu s členom 10a(1), ta količina pa se nato vsako leto zmanjšuje za enak znesek do 30 % brezplačne dodelitve pravic leta 2020, da bo leta 2027 doseženih 0 % brezplačne dodelitve. Izhodišče za referenčne vrednosti, določene v skladu s členom 10a(1), je povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v sektorju ali delu sektorjev v Uniji v letih 2007 in 2008, pri čemer se upoštevajo najučinkovitejše tehnologije, nadomestki in alternativni proizvodni postopki.

(12)

Navedene referenčne vrednosti, ki jih je treba določiti v skladu s členom 10a(1) Direktive 2003/87/ES, se sprejmejo šele ob koncu leta 2010. Oceno neposrednih stroškov na podlagi navedenih referenčnih vrednosti je tako mogoče upoštevati šele ob reviziji seznama sektorjev in delov sektorjev. Zato je treba oceniti znesek pravic, ki jih je treba dodeliti brezplačno, da bi določili seznam sektorjev in delov sektorjev. Te ocene je treba napraviti na ravni Unije in za leti 2013 in 2014. Po najboljši oceni za namen te odločbe, ki bi ustrezala strožjim zahtevam glede referenčnih vrednosti in bi upoštevala linearni faktor za zmanjšanje, bo treba v letih 2013 in 2014 kupiti 75 % pravic za neizpostavljene sektorje.

(13)

Ocena posrednega stroška je temeljila na povprečnem faktorju emisije Unije za električno energijo, in sicer 0,465 ton CO2 na MWh v skladu z analizo Model-based Analysis of the 2008 EU Policy Package on Climate Change and Renewables  (4), uporabljeno za Komisijino oceno vpliva, ki spremlja sveženj izvedbenih ukrepov za cilje Unije o podnebnih spremembah in obnovljivi energiji za leto 2020. Uporaba povprečne vrednosti Unije je ustrezna, saj je v skladu z zahtevo, da se ocena izvede na ravni Unije, in ker odraža dejanske emisije, povezane s proizvodnjo električne energije v Uniji.

(14)

V skladu s členom 10a(17) Direktive 2003/87/ES se lahko seznam dopolni po končani oceni kakovosti, če so na voljo ustrezni podatki, pri tem pa se upošteva: (a) verjetnost, da bi posamezne naprave v zadevnem sektorju in/ali delu sektorja zmanjšale emisije ali porabo električne energije, po potrebi vključno s povečanjem proizvodnih stroškov, ki so lahko posledica s tem povezanih naložb, na primer na podlagi uporabe najučinkovitejših tehnologij; (b) sedanje in pričakovane tržne strukture, tudi kadar so trgovinska izpostavljenost ali stopnje povečanja neposrednih in posrednih stroškov blizu ene od pragovnih vrednosti; (c) in stopnje dobička kot potencialni kazalnik za dolgoročne naložbe ali odločitve za premestitev.

(15)

Opravljena je bila ocena kakovosti več sektorjev in delov sektorjev, ki na podlagi kvantitativnih meril iz odstavkov 14 in 15 člena 10a Direktive 2003/87/ES niso veljali za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2. Ocena kakovosti je bila uporabljena predvsem pri sektorjih, ki niso zadostno zastopani v količinski oceni, pri sektorjih, ki veljajo za mejne primere ali pa je zanje na voljo le malo statističnih podatkov ali so ti slabe kakovosti, in pri sektorjih, za katere so države članice ali predstavniki industrije na podlagi prepričljivih utemeljitev in utemeljenih zahtev zahtevali analizo kakovosti. Po navedeni oceni bi morali nekateri analizirani sektorji veljati za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2. Sektorji in deli sektorjev, ki so bili dodatno uvrščeni na seznam, so navedeni posebej v tretjem oddelku Priloge k tej odločbi.

(16)

Drugi sektorji ali deli sektorjev, ki jih zaradi pomanjkanja časa tokrat ni bilo mogoče v celoti analizirati ali pa zanje bodisi ni bilo na voljo dovolj podatkov bodisi ti niso bili dovolj kakovostni, kar na primer velja za izdelavo opek in strešnikov, bodo takoj, ko bo mogoče, ponovno ocenjeni v skladu s členom 10a(13) Direktive in ob upoštevanju rezultata analize uvrščeni na seznam.

(17)

Ocena kakovosti sektorja „Dodelava tekstilij“ (oznaka NACE 1730) je bila opravljena predvsem zato, ker na ravni Unije ni na voljo uradnih podatkov o trgovini, s katerimi bi bilo mogoče oceniti intenzivnost trgovine, in ker so vsi ostali tekstilni sektorji trgovinsko zelo intenzivni. Ocena je pokazala čedalje večji konkurenčni pritisk, znaten padec proizvodnje v Uniji v zadnjih letih in negativno ali zelo skromno stopnjo dobička v ovrednotenih letih, kar pomeni, da so zmogljivosti obratov za naložbe in zmanjšanje emisij le omejene. Glede na skupni vpliv navedenih dejavnikov bi morali nekateri analizirani sektorji veljati za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

(18)

Opravljena je bila ocena kakovosti sektorja „Proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, ivernih, vlaknenih in drugih plošč“ (oznaka NACE 2020). Ocena je pokazala obstoj omejenih možnosti za zmanjšanje emisij brez znatnega povečanja stroškov, težavne tržne strukture, kot sta velika cenovna občutljivost in čedalje večja preusmeritev k uvozu iz držav z nizkimi proizvodnimi stroški, pa tudi znaten vpliv dodatnih stroškov zaradi izvajanja Direktive 2003/87/ES na stopnjo dobička, kar pomeni, da so zmogljivosti obratov za naložbe in zmanjšanje emisij le omejene. Glede na skupni vpliv navedenih dejavnikov bi morali nekateri analizirani sektorji veljati za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

(19)

Opravljena je bila ocena kakovosti sektorja „Proizvodnja plastičnih mas v primarni obliki“ (oznaka NACE 2416). Ocena sedanje tržne strukture je pokazala visoko raven povezanosti z drugimi deli kemične industrije, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2; cene, postavljene na svetovnem trgu, preprečujejo enostranska povišanja cen in izkrivljanje svetovnega trga ali trga Unije zaradi nepoštenih poslovnih praks proizvajalcev iz nekaterih tretjih držav. Glede pričakovane tržne strukture je za ta sektor, ki je že blizu praga 30 % intenzivnost trgovine, značilen visok porast uvoza, ki se bo še nadaljeval predvsem zaradi novih naložb na Bližnjem vzhodu. Glede na skupni vpliv navedenih dejavnikov bi morali nekateri analizirani sektorji veljati za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

(20)

Ocena kakovosti sektorja „Litje železa“ (oznaka NACE 2751) je bila opravljena predvsem zato, ker na ravni Unije ni na voljo uradnih podatkov o trgovini, s katerimi bi bilo mogoče oceniti intenzivnost trgovine, saj so glavni livarski izdelki v Eurostatovi podatkovni bazo Comtex razdeljeni v dve različni skupini. Ocena je pokazala le omejene možnosti za zmanjševanje emisij, razlog za to pa so po eni strani neogibne emisije, povezane s postopkom, po drugi pa omejene možnosti naložb v tehnologije za zmanjševanje emisij zaradi velikega vpliva dodatnih stroškov zaradi izvajanja Direktive 2003/87/ES na stopnjo dobička. Glede na tržno strukturo je koncentracija na trgu majhna, medtem ko v potrošniškem sektorju obstaja visoka raven koncentracije. To pomeni, da so v tem sektorju možnosti prenašanja dodatnih stroškov naprej majhne. Po obstoječih podatkih iz alternativnih virov se z livarskimi izdelki čedalje bolj trguje mednarodno. Glede na skupni vpliv navedenih dejavnikov bi morali nekateri analizirani sektorji veljati za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

(21)

Ocena kakovosti sektorja „Litje lahkih kovin“ (oznaka NACE 2753) je bila opravljena predvsem zato, ker na ravni Unije ni na voljo uradnih podatkov o trgovini, s katerimi bi bilo mogoče oceniti intenzivnost trgovine, saj so glavni livarski izdelki v Eurostatovi podatkovni bazo Comtex razdeljeni v dve različni skupini. Ocena tržne strukture je pokazala majhno koncentracijo na trgu in veliko odvisnost od povpraševanja iz enega koncentriranega potrošniškega sektorja. To pomeni, da so v tem sektorju možnosti prenašanja dodatnih stroškov naprej majhne. Poleg tega je sektor v ovrednotenih letih zabeležil izgube ali zelo skromno stopnjo dobička, kar negativno vpliva na možnosti naložb v tehnologije za zmanjševanje emisij, to pa bi lahko še bolj zaostrili dodatni stroški. Po obstoječih podatkih iz alternativnih virov se z livarskimi izdelki čedalje bolj trguje mednarodno. Glede na skupni vpliv navedenih dejavnikov bi morali nekateri analizirani sektorji veljati za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

(22)

Kadar so na voljo ustrezni podatki, je treba pri določanju seznama sektorjev ali delov sektorjev upoštevati, v kolikšni meri so tretje države, ki imajo odločilen delež pri svetovni proizvodnji v sektorjih in delih sektorjev, ki so izpostavljeni visokemu tveganju povečanju emisij CO2, zavezane k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v zadevnih sektorjih, in sicer ali je ta obseg primerljiv z zavezo Unije in ali je zmanjšanje predvideno v enakem časovnem roku, poleg tega pa tudi, koliko učinkovite so naprave v teh državah glede na primerljive naprave v Uniji. Za zdaj so se samo Norveška, Islandija in Švica zavezale k tem ciljem, vendar te države skupaj nimajo odločilnega deleža pri svetovni proizvodnji v sektorjih, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2. Ustrezni podatki, potrebni za oceno učinkovitosti naprav glede emisij ogljika, niso na voljo, saj statistične opredelitve medsebojno niso primerljive, pa tudi na splošno ni na voljo dovolj svetovnih podatkov za ustrezne ravni razčlenitve sektorjev. Zato merila, določena v členu 10a(18) Direktive 2003/87/ES, ne vplivajo na seznam sektorjev in delov sektorjev.

(23)

Ocena, na kateri temelji seznam sektorjev in delov sektorjev, je zajela vse oznake NACE od 1010 do vključno 3720 in tako zajema tudi sektorje pridobivanja rudnin in kamnin ter predelovalne sektorje. Nekatere druge industrijske sektorje, ki ne spadajo v ta obseg oznak NACE, vendar morda za njihove stacionarne naprave veljajo določbe EU ETS o premestitvi emisij CO2, bo Komisija analizirala v letu 2010. Če kateri od teh industrijskih sektorjev izpolnjuje merila iz odstavkov 14 do 17 člena 10a Direktive 2003/87/ES, bo dodan seznamu ob njegovi letni posodobitvi.

(24)

Ob upoštevanju rezultata mednarodnih pogajanj se ta seznam uporablja za leti 2013–2014.

(25)

O seznamu sektorjev in delov sektorjev so bila opravljena posvetovanja z različnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z državami članicami, industrijskimi združenji, okoljskimi nevladnimi organizacijami in visokošolskimi strokovnjaki, informacije o postopku pa so bile na voljo na spletni strani Komisije (5).

(26)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –