1.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/36

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1170/2009

z dne 30. novembra 2009

o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi dopolnili

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (1) in zlasti člena 4(5) Direktive,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (2) ter zlasti člena 3(3) Uredbe,

po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V prilogah I in II k Direktivi 2002/46/ES so določeni seznami vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo prehranskih dopolnil. Sprejeti je treba spremembe teh seznamov v skladu z zahtevami iz člena 4 in s postopkom iz člena 13(3) navedene direktive.

(2)

V prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 so določeni seznami vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom. Sprejeti je treba spremembe teh seznamov v skladu z zahtevami iz člena 3 in s postopkom iz člena 14(3) navedene uredbe.

(3)

Nove oblike vitaminov in mineralov je ocenila Evropska agencija za varnost hrane. Snovi, ki so prejele pozitivno strokovno mnenje ter izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2002/46/ES in Uredbe (ES) št. 1925/2006 je treba dodati na ustrezne sezname navedenih aktov.

(4)

Opravljeno je bilo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in upoštevale so se predložene pripombe.

(5)

V skladu s strokovnim mnenjem Evropske agencije za varnost hrane je primerno uvesti specifikacije za identifikacijo nekaterih vitaminskih in mineralnih snovi.

(6)

Direktivo 2002/46/ES in Uredbo (ES) št. 1925/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 2002/46/ES se ustrezno nadomestita z besedilom iz Priloge I in II k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 1925/2006 se spremeni:

1.

na seznamu pod točko 2 v Prilogi I se doda beseda „bor“;

2.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1)  UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

(2)  UL L 404, 30.12.2006, str. 26.

PRILOGA I

„PRILOGA I

Vitamini in minerali, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji prehranskih dopolnil

1.   Vitamini

vitamin A (μg RE)

vitamin D (μg)

vitamin E (mg α-TE)

vitamin K (μg)

vitamin B1 (mg)

vitamin B2 (mg)

niacin (mg NE)

pantotenska kislina (mg)

vitamin B6 (mg)

folna kislina (μg) (1)

vitamin B12 (μg)

biotin (μg)

vitamin C (mg)

2.   Minerali

kalcij (mg)

magnezij (mg)

železo (mg)

baker (μg)

jod (μg)

cink (mg)

mangan (mg)

natrij (mg)

kalij (mg)

selen (μg)

krom (μg)

molibden (μg)

fluorid (mg)

klorid (mg)

fosfor (mg)

bor (mg)

silicij (mg)

(1)  Folna kislina je izraz, vključen v Prilogo I Direktive Komisije 2008/100/ES z dne 28. oktobra 2008 o spremembi Direktive Sveta 90/496/EGS o označevanju hranilne vrednosti živil v zvezi s priporočenimi dnevnimi vnosi, pretvorbenimi faktorji za izračun energijske vrednosti in opredelitvami za namene označevanja hranilne vrednosti, in zajema vse oblike folatov.“

PRILOGA II

„PRILOGA II

Vitaminske in mineralne snovi, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji prehranskih dopolnil

A.   Vitamini

1.   VITAMIN A

(a)

retinol

(b)

retinil acetat

(c)

retinil palmitat

(d)

beta-karoten

2.   VITAMIN D

(a)

holekalciferol

(b)

ergokalciferol

3.   VITAMIN E

(a)

D-alfa-tokoferol

(b)

DL-alfa-tokoferol

(c)

D-alfa-tokoferil acetat

(d)

DL-alfa-tokoferil acetat

(e)

D-alfa-tokoferil sukcinat

(f)

zmes tokoferolov (1)

(g)

tokotrienol tokoferol (2)

4.   VITAMIN K

(a)

filokinon (fitomenadion)

(b)

menakinon (3)

5.   VITAMIN B1

(a)

tiamin hidroklorid

(b)

tiamin mononitrat

(c)

tiamin monofosfat klorid

(d)

tiamin pirofosfat klorid

6.   VITAMIN B2

(a)

riboflavin

(b)

natrijev riboflavin 5′-fosfat

7.   NIACIN

(a)

nikotinska kislina

(b)

nikotinamid

(c)

inozitol heksanikotinat (inozitol heksaniacinat)

8.   PANTOTENSKA KISLINA

(a)

kalcijev D-pantotenat

(b)

natrijev D-pantotenat

(c)

dekspantenol

(d)

pantetin

9.   VITAMIN B6

(a)

piridoksin hidroklorid

(b)

piridoksin 5′-fosfat

(c)

piridoksal 5’-fosfat

10.   FOLAT

(a)

pteroilmonoglutaminska kislina

(b)

kalcijev-L-metilfolat

11.   VITAMIN B12

(a)

cianokobalamin

(b)

hidroksokobalamin

(c)

5′-deoksiadenozilkobalamin

(d)

metilkobalamin

12.   BIOTIN

(a)

D-biotin

13.   VITAMIN C

(a)

L-askorbinska kislina

(b)

natrijev L-askorbat

(c)

kalcijev L-askorbat (4)

(d)

kalijev L-askorbat

(e)

L-askorbil 6-palmitat

(f)

magnezijev L-askorbat

(g)

cinkov L-askorbat

B.   Minerali

kalcijev acetat

kalcijev L-askorbat

kalcijev bisglicinat

kalcijev karbonat

kalcijev klorid

kalcijev citrat malat

kalcijeve soli citronske kisline

kalcijev glukonat

kalcijev glicerofosfat

kalcijev laktat

kalcijev piruvat

kalcijeve soli ortofosforne kisline

kalcijev sukcinat

kalcijev hidroksid

kalcijev L-lizinat

kalcijev malat

kalcijev oksid

kalcijev L-pidolat

kalcijev L-treonat

kalcijev sulfat

magnezijev acetat

magnezijev L-askorbat

magnezijev bisglicinat

magnezijev karbonat

magnezijev klorid

magnezijeve soli citronske kisline

magnezijev glukonat

magnezijev glicerofosfat

magnezijeve soli ortofosforne kisline

magnezijev laktat

magnezijev L-lizinat

magnezijev hidroksid

magnezijev malat

magnezijev oksid

magnezijev L-pidolat

magnezijev kalijev citrat

magnezijev piruvat

magnezijev sukcinat

magnezijev sulfat

magnezijev taurat

magnezijev acetil taurat

železov karbonat

železov citrat

železov amonijev citrat

železov glukonat

železov fumarat

železov natrijev difosfat

železov laktat

železov sulfat

železov difosfat (železov pirofosfat)

železov saharat

elementarno železo (karbonilno + elektrolitsko + reducirano v vodiku)

železov bisglicinat

železov L-pidolat

železov fosfat

železov (II) taurat

bakrov karbonat

bakrov citrat

bakrov glukonat

bakrov sulfat

bakrov L-aspartat

bakrov bisglicinat

kompleks lizina z bakrom

bakrov (II) oksid

natrijev jodid

natrijev jodat

kalijev jodid

kalijev jodat

cinkov acetat

cinkov L-askorbat

cinkov L-aspartat

cinkov bisglicinat

cinkov klorid

cinkov citrat

cinkov glukonat

cinkov laktat

cinkov L-lizinat

cinkov malat

cinkov mono-L-metionin sulfat

cinkov oksid

cinkov karbonat

cinkov L-pidolat

cinkov pikolinat

cinkov sulfat

manganov askorbat

manganov L-aspartat

manganov bisglicinat

manganov karbonat

manganov klorid

manganov citrat

manganov glukonat

manganov glicerofosfat

manganov pidolat

manganov sulfat

natrijev bikarbonat

natrijev karbonat

natrijev klorid

natrijev citrat

natrijev glukonat

natrijev laktat

natrijev hidroksid

natrijeve soli ortofosforne kisline

kalijev bikarbonat

kalijev karbonat

kalijev klorid

kalijev citrat

kalijev glukonat

kalijev glicerofosfat

kalijev laktat

kalijev hidroksid

kalijev L-pidolat

kalijev malat

kalijeve soli ortofosforne kisline

L-selenometionin

s selenom obogateni kvasi (5)

selenova kislina

natrijev selenat

natrijev hidrogen selenit

natrijev selenit

kromov (III) klorid

kromov (III) laktat trihidrat

kromov nitrat

kromov pikolinat

kromov (III) sulfat

amonijev molibdat (molibden (VI))

kalijev molibdat (molibden (VI))

natrijev molibdat (molibden (VI))

kalcijev fluorid

kalijev fluorid

natrijev fluorid

natrijev monofluorofosfat

borova kislina

natrijev borat

s holinom stabilizirana ortosilicijeva kislina

silicijev dioksid

silicijeva kislina (6)

(1)  Alfa-tokoferol < 20 %, beta-tokoferol < 10 %, gama-tokoferol 50–70 % in delta-tokoferol 10–30 %.

(2)  Tipične količine posameznih tokoferolov in tokotrienolov:

—

115 mg/g alfa-tokoferola (najmanj 101 mg/g)

—

5 mg/g beta-tokoferola (najmanj < 1 mg/g)

—

45 mg/g gama-tokoferola (najmanj 25 mg/g)

—

12 mg/g delta-tokoferola (najmanj 3 mg/g)

—

67 mg/g alfa-tokotrienola (najmanj 30 mg/g)

—

< 1 mg/g beta-tokotrienola (najmanj < 1 mg/g)

—

82 mg/g gama-tokotrienola (najmanj 45 mg/g)

—

5 mg/g delta-tokotrienola (najmanj < 1 mg/g).

(3)  Menakinon, ki se pojavlja zlasti kot menakinon-7 in v manjši meri kot menakinon-6.

(4)  Lahko vsebuje do 2 % treonata.

(5)  S selenom obogateni kvasi, ki jih proizvede kultura ob prisotnosti natrijevega selenita kot vira selena in v suhi obliki, kot se trži, ne vsebuje več kot 2,5 mg Se/g. Prevladujoča organska oblika selena, prisotna v kvasih, je selenometionin (med 60 in 85 % skupne vsebnosti izvlečka selena v izdelku). Vsebnost drugih organskih spojin selena, vključno s selenocisteinom, ne presega 10 % skupne količine izvlečka selena. Količina neorganskega selena običajno ne presega 1 % skupne količine izvlečka selena.

(6)  V obliki gela.“

PRILOGA III

„PRILOGA II

Kemijske oblike vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajajo živilom

1.   Kemijske oblike vitaminov

VITAMIN A

retinol

retinil acetat

retinil palmitat

beta-karoten

VITAMIN D

holekalciferol

ergokalciferol

VITAMIN E

D-alfa-tokoferol

DL-alfa-tokoferol

D-alfa-tokoferil acetat

DL-alfa-tokoferil acetat

D-alfa-tokoferil sukcinat

VITAMIN K

filokinon (fitomenadion)

menakinon (1)

VITAMIN B1

tiamin hidroklorid

tiamin mononitrat

VITAMIN B2

riboflavin

natrijev riboflavin 5′-fosfat

NIACIN

nikotinska kislina

nikotinamid

PANTOTENSKA KISLINA

kalcijev D-pantotenat

natrijev D-pantotenat

dekspantenol

VITAMIN B6

piridoksin hidroklorid

piridoksin 5′-fosfat

piridoksin dipalmitat

FOLNA KISLINA

pteroilmonoglutaminska kislina

kalcijev-L-metilfolat

VITAMIN B12

cianokobalamin

hidroksokobalamin

BIOTIN

D-biotin

VITAMIN C

L-askorbinska kislina

natrijev L-askorbat

kalcijev L-askorbat

kalijev L-askorbat

L-askorbil 6-palmitat

2.   Mineralne snovi

kalcijev karbonat

kalcijev klorid

kalcijev citrat malat

kalcijeve soli citronske kisline

kalcijev glukonat

kalcijev glicerofosfat

kalcijev laktat

kalcijeve soli ortofosforne kisline

kalcijev hidroksid

kalcijev malat

kalcijev oksid

kalcijev sulfat

magnezijev acetat

magnezijev karbonat

magnezijev klorid

magnezijeve soli citronske kisline

magnezijev glukonat

magnezijev glicerofosfat

magnezijeve soli ortofosforne kisline

magnezijev laktat

magnezijev hidroksid

magnezijev oksid

magnezijev kalijev citrat

magnezijev sulfat

železov bisglicinat

železov karbonat

železov citrat

železov amonijev citrat

železov glukonat

železov fumarat

železov natrijev difosfat

železov laktat

železov sulfat

železov difosfat (železov pirofosfat)

železov saharat

elementarno železo (karbonilno + elektrolitsko + reducirano v vodiku)

bakrov karbonat

bakrov citrat

bakrov glukonat

bakrov sulfat

kompleks lizina z bakrom

natrijev jodid

natrijev jodat

kalijev jodid

kalijev jodat

cinkov acetat

cinkov bisglicinat

cinkov klorid

cinkov citrat

cinkov glukonat

cinkov laktat

cinkov oksid

cinkov karbonat

cinkov sulfat

manganov karbonat

manganov klorid

manganov citrat

manganov glukonat

manganov glicerofosfat

manganov sulfat

natrijev bikarbonat

natrijev karbonat

natrijev citrat

natrijev glukonat

natrijev laktat

natrijev hidroksid

natrijeve soli ortofosforne kisline

s selenom obogateni kvasi (2)

natrijev selenat

natrijev hidrogen selenit

natrijev selenit

natrijev fluorid

kalijev fluorid

kalijev bikarbonat

kalijev karbonat

kalijev klorid

kalijev citrat

kalijev glukonat

kalijev glicerofosfat

kalijev laktat

kalijev hidroksid

kalijeve soli ortofosforne kisline

kromov (III) klorid in njegov heksahidrat

kromov (III) sulfat in njegov heksahidrat

amonijev (VI) molibdat

natrijev (VI) molibdat

borova kislina

natrijev borat

(1)  Menakinon, ki se pojavlja zlasti kot menakinon-7 in v manjši meri kot menakinon-6.

(2)  S selenom obogateni kvasi, ki jih proizvede kultura ob prisotnosti natrijevega selenita kot vira selena in v suhi obliki, kot se trži, ne vsebuje več kot 2,5 mg Se/g. Prevladujoča organska oblika selena, prisotna v kvasih, je selenometionin (med 60 in 85 % skupne vsebnosti izvlečka selena v izdelku). Vsebnost drugih organskih spojin selena, vključno s selenocisteinom, ne presega 10 % skupne količine izvlečka selena. Količina neorganskega selena običajno ne presega 1 % skupne količine izvlečka selena.“