29.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/1


UREDBA SVETA (ES) št. 428/2009

z dne 5. maja 2009

o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (1) je bila večkrat bistveno spremenjena. Predvidene so dodatne spremembe, zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Blago z dvojno rabo (tudi programska oprema in tehnologija) bi moralo biti učinkovito nadzorovano pri izvozu iz Evropske skupnosti.

(3)

Potreben je učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Evropske unije (EU), predvsem glede neširjenja orožja.

(4)

Skupni sistem nadzora in usklajene politike za izvajanje in spremljanje v vseh državah članicah so osnovni pogoj za prosti pretok blaga z dvojno rabo znotraj Skupnosti.

(5)

Za odločanje o individualnih, globalnih ali nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih, dovoljenjih za posredniške storitve, o tranzitu neskupnostnega blaga z dvojno rabo ali dovoljenjih za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge IV znotraj Skupnosti so odgovorni državni organi. Nacionalne določbe in odločitve v zvezi z izvozom blaga z dvojno rabo morajo biti sprejete v okviru skupne trgovinske politike in še zlasti Uredbe Sveta (EGS) št. 2603/69 z dne 20. decembra 1969 o skupnih pravilih za izvoz (2).

(6)

Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katere velja nadzor izvoza, morajo biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

(7)

Skupni seznami blaga z dvojno rabo, namembnih krajev in smernic so bistveni elementi učinkovitega režima za nadzor izvoza.

(8)

Prenos programske opreme in tehnologije prek elektronskih medijev, telefaksa ali telefona na območja zunaj Skupnosti bi prav tako moral biti nadzorovan.

(9)

Posebno pozornost je treba posvetiti ponovnemu izvozu in končni uporabi.

(10)

22. septembra 1998 so predstavniki držav članic in Evropske komisije podpisali dodatne protokole k posameznim sporazumom o zaščitnih ukrepih, sklenjenih med državami članicami, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki poleg drugih ukrepov zavezujejo države članice, da dajo podatke o navedeni opremi in nejedrskem materialu.

(11)

Skupnost je sprejela sklop carinskih pravil, vsebovanih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (3) (v nadaljnjem besedilu „carinski zakonik Skupnosti“) in Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 (4) o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki med drugim vsebuje določbe, ki se nanašajo na izvoz in ponovni izvoz blaga. Ta uredba ne omejuje pooblastil, podeljenih s carinskim zakonikom Skupnosti ali v skladu z njim in z njegovimi izvedbenimi določbami.

(12)

Države članice v okviru in v skladu s členom 30 Pogodbe ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Skupnosti, da zavarujejo javni red in javno varnost. Če je ta nadzor povezan z učinkovitostjo nadzora nad izvozom iz Skupnosti, naj bi ga Svet občasno preverjal.

(13)

Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe bi vsaka država članica morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi pristojni organi dobili ustrezna pooblastila.

(14)

Voditelji držav ali vlad EU so junija 2003 sprejeli akcijski načrt o neširjenju orožja za množično uničevanje (Solunski akcijski načrt). Ta akcijski načrt je dopolnila Strategija EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003. Evropska unija mora v skladu s poglavjem III te strategije uporabiti vse svoje instrumente za preprečevanje, odvračanje, ustavitev in po možnosti ukinitev programov širjenja orožja, ki vzbujajo zaskrbljenost na svetovni ravni. Pododstavek 30.A(4) tega poglavja se izrecno sklicuje na krepitev politik in praks v zvezi z nadzorom izvoza.

(15)

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1540, ki je bila sprejeta 28. aprila 2004, določa, da vse države sprejmejo in uveljavijo učinkovite ukrepe za vzpostavitev notranjega nadzora za preprečevanje širjenja jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z uvedbo ustreznega nadzora nad s tem povezanimi materiali, ter v ta namen med drugim uvedejo nadzor tranzita in posredovanja. S tem povezani materiali so materiali, oprema, blago in tehnologija iz ustreznih večstranskih pogodb in dogovorov ali z nacionalnih kontrolnih seznamov, ki bi se lahko uporabili za oblikovanje, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev.

(16)

Ta uredba vključuje blago, ki le prečka ozemlje Skupnosti, to je blago, za katerega ni določena druga carinsko dovoljena obravnava ali uporaba kakor zunanji tranzitni postopek oziroma ki se samo uvrsti v prosto carinsko cono ali prosto carinsko skladišče in ga ni treba vnesti v predpisano evidenco blaga. Zato bi bilo treba organom držav članic omogočiti, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neskupnostnega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev.

(17)

Uvesti pa bi bilo treba tudi nadzor nad posredniškimi storitvami, če so pristojni nacionalni organi posrednika obvestili ali ta sam domneva, da bi se lahko posredovano blago v tretji državi uporabilo za proizvodnjo orožja za množično uničevanje ali njegovo dostavo.

(18)

Zaželeno je doseči enotni in dosledni nadzor po vsej EU, da bi spodbujali varnost EU in mednarodno varnost ter zagotovili enake pogoje za izvoznike EU. V skladu s priporočili Solunskega akcijskega načrta in pozivi iz Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje je torej ustrezno razširiti obseg posvetovanj med državami članicami, preden izdajo izvozno dovoljenje. Ena od prednosti takšnega pristopa bi bilo denimo zagotovilo, da izvoz iz ene države članice ne bi ogrozil bistvenih varnostnih interesov druge države članice. Z večjo konvergenco pogojev za izvajanje nacionalnih nadzorov blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu v tej uredbi, in uskladitvijo pogojev za uporabo različnih vrst dovoljenj, ki se lahko izdajo v skladu s to uredbo, bi zagotovili enotnejše in doslednejše izvajanje nadzora. Z boljšo opredelitvijo neopredmetenega prenosa tehnologije, ki bi vključevala dajanje na voljo nadzorovanje tehnologije osebam izven EU, bi podprli prizadevanje za spodbujanje varnosti, to pa bi zagotovili tudi z nadaljnjim usklajevanjem načinov za izmenjavo občutljivih informacij med državami članicami in z načini izmenjave informacij v mednarodnih režimih za nadzor izvoza, zlasti z zagotovitvijo možnosti vzpostavitve varnega elektronskega sistema za izmenjavo informacij med državami članicami.

(19)

Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja režim Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.

Člen 2

Za namene te uredbe:

1.

„blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje pa tudi vse blago, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;

2.

„izvoz“ pomeni:

(i)

izvozni postopek v smislu člena 161 Uredbe (EGS) št. 2913/92 (carinskega zakonika Skupnosti);

(ii)

ponovni izvoz v smislu člena 182 tega zakonika, ki pa ne zajema blaga v tranzitu; ter

(iii)

prenos programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi na območje zunaj Evropske skupnosti; vključuje tudi programsko opremo in tehnologijo, ki sta v elektronski obliki na voljo pravnim in fizičnim osebam ter mešanim družbam zunaj Skupnosti. Izvoz se uporablja tudi za ustni prenos tehnologije, če je ta tehnologija opisana po telefonu;

3.

„izvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali mešano družbo:

(i)

v imenu katere se izpolni izvozna deklaracija, to pomeni osebo, ki ima ob sprejemu deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in ima moč odločanja o pošiljanju izdelka zunaj carinskega območja Skupnosti. Če ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki ima moč odločanja o pošiljanju izdelka zunaj carinskega območja Skupnosti;

(ii)

ki se odloči za prenašanje ali nudenje programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi na območje zunaj Skupnosti.

Če ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja z blagom z dvojno rabo oseba s sedežem zunaj Skupnosti, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s sedežem v Skupnosti;

4.

„izvozna deklaracija“ pomeni listino, s katero oseba v predpisani obliki in na predpisan način napove, da želi začeti izvozni postopek za blago z dvojno rabo;

5.

„posredniške storitve“ pomenijo:

pogajanje v zvezi s posli ali urejanje poslov, ki zadevajo nakup, prodajo ali dobavo blaga z dvojno rabo iz ene tretje države v drugo, ali

prodajo ali kupovanje blaga z dvojno rabo, ki je v tretjih državah, za prenos v drugo tretjo državo.

Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene pomožne storitve. Pomožne storitve so prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija;

6.

„posrednik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali mešano družbo s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici Skupnosti, ki opravlja dejavnosti iz točke 5 iz Skupnosti na ozemlje tretje države;

7.

„tranzit“ pomeni prevoz neskupnostnega blaga z dvojno rabo, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Skupnosti, namembni kraj pa je zunaj Skupnosti;

8.

„individualno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo;

9.

„splošno izvozno dovoljenje Skupnosti“ pomeni izvozno dovoljenje za izvoz v določene namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo njegove pogoje uporabe, kakor so navedeni v Prilogi II;

10.

„globalno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za neko vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom in/ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah;

11.

„nacionalno splošno izvozno dovoljenje“ pomeni izvozno dovoljenje, izdano v skladu s členom 9(2), kakor ga določi nacionalna zakonodaja v skladu s členom 9 in Prilogo IIIc;

12.

„carinsko območje Evropske unije“ pomeni območje v smislu člena 3 carinskega zakonika Skupnosti;

13.

„neskupnostno blago z dvojno rabo“ pomeni blago, ki ima status neskupnostnega blaga v smislu člena 4(8) carinskega zakonika Skupnosti.

POGLAVJE II

PODROČJE UPORABE

Člen 3

1.   Za izvoz blaga z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje.

2.   V skladu s členom 4 ali členom 8 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni vsebovano v Prilogi I, v vsa ali le nekatere namembne kraje.

Člen 4

1.   Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje.

2.   Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima država nakupa oziroma namembna država embargo na orožje, uveden s skupnim stališčem ali skupnim ukrepom, ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, in če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da so ali bi lahko bili ti izdelki kot celota ali po delih namenjeni za končno vojaško uporabo. Za namene tega odstavka „vojaška uporaba“ pomeni:

(a)

vključitev v vojaške izdelke s seznama vojaškega blaga držav članic;

(b)

uporabo proizvodnih, testnih ali analiznih naprav in njihovih delov za razvoj, proizvodnjo ali vzdrževanje vojaških izdelkov s prej omenjenega seznama;

(c)

uporabo kakršnih koli nedokončanih izdelkov v obratu za proizvodnjo vojaških izdelkov, navedenih v prej omenjenem seznamu.

3.   Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo za dele ali sestavine vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja te države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice.

4.   Če je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti in ki ni navedeno v Prilogi I, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavkov 1, 2 in 3, mora o tem obvestiti organe iz odstavka 1, ki bodo odločili, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.

5.   Države članice lahko sprejmejo ali obdržijo svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1.

6.   Država članica, ki pri izvajanju določb iz odstavkov 1 do 5 naloži obveznost dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, po potrebi o tem obvesti druge države članice in Komisijo. Druge države članice to informacijo ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe.

7.   Določbe člena 13(1), (2) in (5) do (7) se uporabljajo v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

8.   Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 11 Uredbe (EGS) št. 2603/69.

Člen 5

1.   Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje, če so pristojni organi države članice, v kateri je posrednikovo prebivališče ali sedež, posrednika obvestili, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1). Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojne organe, ki bodo odločili, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.

2.   Država članica lahko uporabo odstavka 1 razširi na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).

3.   Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki določa, da je dovoljenje potrebno za posredništvo pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali je lahko to blago namenjeno eni od uporab iz člena 4(1).

4.   Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Člen 6

1.   Pristojni organi države članice, preko katere poteka tranzit, lahko prepovejo tranzit neskupnostnega blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko to blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1). Države članice pri odločanju o takšni prepovedi upoštevajo obveznosti in zaveze, ki so jih sprejele kot pogodbenice mednarodnih pogodb ali kot članice mednarodnih režimov neširjenja orožja.

2.   Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko država članica določi, da lahko njeni pristojni organi v posameznih primerih zahtevajo dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1).

3.   Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).

4.   Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Člen 7

Ta uredba se ne uporablja za opravljanje storitev ali prenos tehnologije, če to vključuje prehod oseb prek državne meje.

Člen 8

1.   Država članica zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu z odstavkom 1, takoj po sprejetju in navedejo natančne razloge zanje.

3.   Države članice Komisijo takoj obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1.

4.   Komisija ukrepe, o katerih je obveščena v skladu z odstavkoma 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

POGLAVJE III

IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE

Člen 9

1.   Ta uredba določa splošno izvozno dovoljenje Skupnosti za izvoz, naveden v Prilogi II.

2.   Dovoljenje za vsak drug izvoz, ki je potrebno v skladu s to uredbo, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež. To dovoljenje je ob upoštevanju omejitev iz odstavka 4 lahko individualno, globalno ali splošno.

Vsa dovoljenja veljajo po vsej Skupnosti.

Izvozniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem pristojnim nacionalnim organom zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga. Po potrebi je dovoljenje lahko pogojeno z izjavo o končni uporabi.

3.   Države članice zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

4.   Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:

(a)

ne veljajo za blago iz dela 2 Priloge II;

(b)

se opredelijo z nacionalnim pravom ali prakso. Uporabljajo jih lahko vsi izvozniki s sedežem ali prebivališčem v državi članici izdaje teh dovoljenj, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in dopolnilne nacionalne zakonodaje. Izdajo se v skladu z navedbami iz Priloge IIIc ter v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije;

(c)

se ne smejo uporabljati, če so organi obvestili izvoznika, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz odstavkov 1 in 3 člena 4 ali iz odstavka 2 člena 4 v državi, ki ima embargo na orožje, vzpostavljen s skupnim stališčem ali skupnim ukrepom Sveta ali sklepom OVSE, oziroma ima embargo na orožje, uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ali če je izvoznik seznanjen, da je blago namenjeno navedenim uporabam.

5.   Države članice v svojih nacionalnih predpisih obdržijo ali uvedejo možnost izdaje globalnega izvoznega dovoljenja.

6.   Države članice predložijo Komisiji seznam državnih organov, pooblaščenih za:

(a)

izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo;

(b)

odločanje o prepovedi tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo v skladu s to uredbo.

Komisija objavi seznam teh organov v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 10

1.   Dovoljenja za posredniške storitve iz te uredbe izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima posrednik prebivališče ali sedež. Ta dovoljenja se izdajo za določeno količino določenega blaga, ki se giblje med dvema ali več tretjimi državami. Jasno je treba opredeliti lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in njegovo točno lokacijo. Dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.

2.   Posredniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo v tretji državi porekla, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni tretji državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.

3.   Države članice zahtevke za dovoljenja za posredniške storitve obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

4.   Države članice predložijo Komisiji seznam organov, pooblaščenih za izdajanje dovoljenj za opravljanje posredniških storitev v skladu s to uredbo. Komisija seznam teh organov objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 11

1.   Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembni kraj, ki ni naveden v Prilogi II, ali za kateri koli namembni kraj pri blagu z dvojno rabo iz Priloge IV, nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organi države članice, ki so prejeli zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetujejo s pristojnimi organi ustrezne države ali držav članic in jim zagotovijo ustrezne podatke. Pozvana država ali države članice v desetih delovnih dneh sporoči(-jo) vse pridržke, ki jih ima(-jo) ali bi jih lahko imela(-e) glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.

Če v desetih delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvana država ali države članice nima(-jo) pridržkov.

V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

2.   Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v desetih delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 13(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.

Člen 12

1.   Države članice pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, ki vključujejo:

(a)

obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;

(b)

njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s skupnim stališčem ali skupnim ukrepom, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;

(c)

vprašanja nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeta v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (5);

(d)

vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve.

2.   Države članice pri proučevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upoštevajo tudi, ali je izvoznik pri vložitvi zahtevka za dovoljenje uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji za dovoljenje.

Člen 13

1.   Pristojni organi držav članic lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo že izdano izvozno dovoljenje. Če izvozno dovoljenje zavrnejo, razveljavijo, odložijo izvršitev, bistveno omejijo ali prekličejo ali če so sklenili, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posredujejo ustrezne informacije. Če pristojni organi države članice odložijo izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznanijo države članice in Komisijo.

2.   Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi uradnega obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Če se zavrnitev ne razveljavi, ostane veljavna.

3.   Pristojni organi držav članic nemudoma obvestijo države članice in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejetih v skladu s členom 6. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.

4.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za dovoljenja za posredniške storitve.

5.   Preden pristojni organi države članice v skladu s to uredbo izdajo dovoljenje za izvoz ali posredniške storitve ali odločijo o tranzitu, preučijo vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovijo, ali so pristojni organi druge države članice ali več drugih držav članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel (to je za blago s skoraj identičnimi parametri ali tehničnimi lastnostmi za istega končnega uporabnika ali prejemnika). Najprej se posvetujejo s pristojnimi organi države članice ali držav članic, ki so izdali takšno zavrnitev ali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določata odstavka 1 in 3. Če se pristojni organi države članice po takšnem posvetovanju odločijo izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazložijo z vsemi ustreznimi informacijami.

6.   Vsa obvestila iz tega člena se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek varnega sistema, ki se lahko vzpostavi v skladu s členom 19(4).

7.   Vse informacije, izmenjane v skladu z določbami tega člena, so v skladu z določbami člena 19(3), (4) in (6) o zaupnosti takšnih informacij.

Člen 14

1.   Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja in dovoljenja za posredniške storitve se izdajo v pisni obliki ali z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz prilog IIIa in IIIb in sicer v enakem vrstnem redu.

2.   Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.

POGLAVJE IV

USKLAJEVANJE SEZNAMA BLAGA Z DVOJNO RABO

Člen 15

1.   Seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se uskladi z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in k dogovorom o nadzoru izvoza, ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

2.   Priloga IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.

POGLAVJE V

CARINSKI POSTOPKI

Člen 16

1.   Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.

2.   Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.

3.   Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Skupnosti in v skladu z njim, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katero obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Skupnost prek njenega ozemlja, če ima razloge za sum, da:

(a)

pri izdaji dovoljenja niso bili upoštevani vsi potrebni podatki, ali

(b)

so se od izdaje dovoljenja materialne okoliščine bistveno spremenile.

4.   V primeru iz odstavka 3 se takoj posvetuje s pristojnimi organi države članice, ki so izdali izvozno dovoljenje, da bi lahko ukrepala v skladu s členom 13(1). Če se ti pristojni organi odločijo, da dovoljenje ostane veljavno, odgovorijo v desetih delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahtevajo podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v desetih oziroma 30 dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Država članica, ki je izdala dovoljenje, obvesti druge države članice in Komisijo.

Člen 17

1.   Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.

2.   Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi podatke v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 18

Določbe členov 843 in 912a do 912g Uredbe (EGS) št. 2454/93 veljajo za omejitve v zvezi z izvozom, ponovnim izvozom in izhodom s carinskega območja, ko gre za blago z dvojno rabo, za katero je po tej uredbi pri izvozu potrebno dovoljenje.

POGLAVJE VI

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 19

1.   Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, zlasti za preprečitev nevarnosti, da bi morebitna neskladja pri izvajanju nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo lahko vodila v preusmeritev trgovskih tokov, ki bi povzročila težave eni ali več državam članicam.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, da bi izboljšali učinkovitost režima Skupnosti za nadzor izvoza. Take informacije lahko zajemajo:

(a)

podrobne podatke o izvoznikih, ki so z nacionalnimi sankcijami izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Skupnosti;

(b)

podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza.

3.   Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (6) ter zlasti določbe o zaupnosti podatkov se smiselno uporabljajo ne glede na člen 23 te uredbe.

4.   Varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij med državami članicami in po potrebi s Komisijo lahko vzpostavi Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno v skladu s členom 23.

5.   Za pripravo smernic za izvoznike in posrednike bodo pristojne države članice, v katerih imajo ti prebivališče ali sedež. Tudi Komisija in Svet lahko subjektom iz te uredbe zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse.

6.   Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7) in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (8).

POGLAVJE VII

NADZORNI UKREPI

Člen 20

1.   Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici. Ti registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kakršni so računi, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj podatkov, da se lahko razbere:

(a)

opis blaga z dvojno rabo;

(b)

količina blaga z dvojno rabo;

(c)

ime in naslov izvoznika in prejemnika;

(d)

če je znano, končna uporaba in končni uporabnik blaga z dvojno rabo.

2.   V skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici, posredniki vodijo registre ali evidence posredniških storitev, ki spadajo v področje uporabe člena 5, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katerega so bile zagotovljene posredniške storitve, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, in njihov namembni kraj ter države, ki jih te posredniške storitve zadevajo.

3.   Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve. Na zahtevo se predložijo pristojnim organom države članice, v kateri ima izvoznik sedež ali v kateri ima posrednik sedež ali prebivališče.

Člen 21

Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:

(a)

zberejo podatke o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje blago z dvojno rabo;

(b)

ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo predvsem pravico do vstopa v prostore oseb, ki jih zanima neki izvozni posel, ali posrednikov, ki opravljajo posredniške storitve pod pogoji iz člena 5.

POGLAVJE VIII

DRUGE DOLOČBE

Člen 22

1.   Za blago z dvojno rabo s seznama v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Skupnosti potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga iz dela 2 Priloge IV.

2.   Država članica lahko uvede obvezno dovoljenje za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, če ob prenosu:

izvajalec ve, da je to blago namenjeno končnemu namembnemu kraju zunaj Skupnosti,

je v državi članici, iz katere se to blago prenaša, potrebno dovoljenje v skladu s členi 3, 4 ali 8 za izvoz tega blaga na ta končni namembni kraj in za tak neposredni izvoz z njenega ozemlja ni splošnega ali globalnega dovoljenja,

to blago v državi članici, v katero se prenaša, ne sme biti predelano ali obdelano, kakor določa člen 24 carinskega zakonika Skupnosti.

3.   Zahtevek za dovoljenje za prenos je treba vložiti v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.

4.   V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 11 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, če se okoliščine niso bistveno spremenile.

5.   Država članica, ki sprejme predpise s tako zahtevo, obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija objavi ta podatek v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

6.   Ukrepa iz odstavkov 1 in 2 ne vključujeta izvajanja nadzora na notranjih mejah Skupnosti, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem ozemlju Skupnosti.

7.   Uporaba ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.

8.   Listine in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo iz Priloge I znotraj Skupnosti se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnim organom države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.

9.   Država članica lahko s svojimi predpisi za tisto blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih podatkov svojim pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Skupnosti.

10.   V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Skupnosti, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Skupnosti nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.

Člen 23

1.   Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika.

Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.

2.   Predsedujoči usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo ali usklajevalna skupina se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba.

Člen 24

Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 25

Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi te uredbe, ter o ukrepih iz člena 24. Komisija te informacije pošlje drugim državam članicam.

Vsaka tri leta Komisija pregleda izvajanje te uredbe in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni uporabi, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Države članice dajo Komisiji vse potrebne informacije za pripravo poročila.

Člen 26

Ta uredba ne vpliva na:

uporabo člena 296 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

uporabo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 27

Uredba (ES) št. 1334/2000 se razveljavi z učinkom od 27. avgusta 2009.

Pri zahtevkih za izvozna dovoljenja, vloženih pred 27. avgustom 2009, se ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1334/2000 še uporabljajo.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 28

Ta uredba začne veljati devetdeset dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. maja 2009

Za Svet

Predsednik

M. KALOUSEK


(1)  UL L 159, 30.6.2000, str. 1.

(2)  UL L 324, 27.12.1969, str. 25.

(3)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(4)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(5)  UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

(6)  UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

(7)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(8)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


PRILOGA I

Seznam iz člena 3 te uredbe

SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO

Ta seznam izvaja mednarodno dogovorjeno kontrolo blaga z dvojno rabo, vključno z Wassenaarskim sporazumom, Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC).

KAZALO

Pripombe

Opredelitev pojmov

Začetnice in okrajšave

Skupina 0

Jedrski materiali, objekti in oprema

Skupina 1

Posebni materiali in z njimi povezana oprema

Skupina 2

Obdelava materialov

Skupina 3

Elektronika

Skupina 4

Računalniki

Skupina 5

Telekomunikacije in "informacijska varnost"

Skupina 6

Senzorji in laserji

Skupina 7

Navigacija in letalska elektronika

Skupina 8

Pomorstvo

Skupina 9

Zračna plovila in pogon

SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I

1.

Za kontrolo blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni seznam oziroma sezname za nadzor vojaškega blaga, ki jih vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo "GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA" se nanašajo prav na te sezname.

2.

Predmet nadzora iz te priloge ne sme biti izvožen v obliki nekontroliranega blaga (vključno s postroji), ki vsebuje eno ali več kontroliranih komponent, kadar je kontrolirana komponenta oziroma kadar so kontrolirane komponente osnovni elementi tega blaga in jo oziroma jih je mogoče fizično odstraniti in porabiti za druge namene.

Pri presojanju, ali naj se kontrolirana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati dejavnike količine, vrednosti, potrebnega tehnološkega vložka in druge posebne okoliščine, ki lahko določijo, da so ena ali več kontroliranih komponent osnovni element blaga, ki se pošilja.

3.

Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot na rabljeno blago.

OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (NTN "NUCLEAR TECHNOLOGY NOTE")

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)

"Tehnologija", ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.

"Tehnologija" za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" kontroliranega blaga ostane pod kontrolo, tudi če jo je mogoče uporabljati za nekontrolirano blago.

Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko "tehnologije", kolikor jo je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.

Kontrola nad prenosom "tehnologije" ne velja za "splošno znane" podatke oziroma za "temeljne znanstvene raziskave".

SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN "GENERAL TECHNOLOGY NOTE")

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)

Izvoz "tehnologije", ki je "potrebna" za "razvoj", "proizvodnjo" ali za "uporabo" blaga pod kontrolo iz skupin 1 do 9, se kontrolira v skladu z določbami skupin 1 do 9.

"Tehnologija", "potrebna" za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga pod kontrolo, ostane pod kontrolo, tudi če jo je mogoče uporabiti za nekontrolirano blago.

Kontrola se ne nanaša na minimum "tehnologije", potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.

To ne odvezuje "tehnologije" iz točk 1E002(e), 1E002(f), 8E002(a) in 8E002(b)

Kontrola nad prenosom "tehnologije" ne velja za "splošno znane""v splošni rabi", za "temeljne znanstvene raziskave" oziroma za najnujnejše minimalne podatke, potrebne za prijavo patenta.

SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (GSN "GENERAL SOFTWARE NOTE")

(Ta opomba ima prednost pred katero koli kontrolo v oddelku D skupin 0 do 9.)

Blago iz skupin 0 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za "programsko opremo", ki je bodisi:

(a)

splošno dostopna javnosti, ker:

1.

se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno v:

(a)

prosti prodaji;

(b)

prodaji po pošti;

(c)

elektronski prodaji ali

(d)

telefonski prodaji in

2.

je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoči dobavitelja ali

Točka (a) Splošne opombe o programski opremi ne velja za "programsko opremo" iz skupine 5 – del 2 ("Informacijska varnost").

(b)

"splošno znana".

UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE

V skladu s pravili iz odstavka 101 na strani 86 Medinstitucionalnih pravil o objavah (izdaja 1997) se za besedila v angleščini, objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti:

vejica uporablja za ločevanje celih števil od decimalnih števil,

cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom.

OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI

Opredelitev pojmov med ‧enojnimi narekovaji‧ so prikazane v Tehnični opombi za vsak zadevni predmet.

Opredelitve pojmov med "dvojnimi narekovaji" so naslednje:

Številka skupine je prikazana v oklepajih za opredeljenim predmetom.

 

"Točnost" (2 6), ki se navadno meri s pojmi netočnosti, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.

 

"Aktivni sistemi za krmarjenje leta" (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje "zrakoplova", projektila ali strukturne obremenitve z avtonomno obdelavo izhodnih podatkov večvrstnih senzorjev in posledičnim zagotavljanjem potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja.

 

"Aktivna pika" (6 8) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega niza, ki ima fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju.

 

"Prilagojeno za uporabo v vojni" (1) pomeni vse spremembe ali izločanja (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

 

"Korigirana največja zmogljivost" (4) je korigirana največja zmogljivost, s katero izvajajo "digitalni računalniki" 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja, in je izražena v teraflops (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo.

Opomba: Glej Skupino 4, Tehnična opomba.

 

"Zrakoplov" (1 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, z rotacijskimi krili (helikopter), z nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili.

Glej tudi "civilne zrakoplove".

 

"Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami" (2) pomeni vse mogoče ukrepe, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistemskih napak pri pozicioniranju določenega modela obdelovalnega orodja.

 

"Dodeljeno po ITU" (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe.

Dodatne in alternativne dodelitve niso vključene.

 

"Naključen hod kota" (7) pomeni kotni pogrešek, ki nastane s časom zaradi belega šuma hitrosti vrtenja. (IEEE STD 528–2001)

 

"Kotni pogrešek" (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja (gl. VDI/VDE 2617, Osnutek: 'Vrtljive mize koordinatnih merilnih strojev').

 

"APP" (4) je ekvivalent "korigirani največji zmogljivosti".

 

"Asimetrični algoritem" (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematične ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo).

Splošna raba "asimetričnih algoritmov" je ključno upravljanje.

 

"Avtomatsko sledenje cilju" (6) pomeni tehniko obdelave, ki samodejno (avtomatično) ugotavlja in v realnem času zagotavlja ekstrapolirano izhodno vrednost najverjetnejšega položaja cilja.

 

"Povprečna izhodna moč" (6) pomeni celotno "lasersko" izhodno energijo v joulih deljeno s "trajanjem laserja" v sekundah.

 

"Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat" (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata "monolitnega integriranega vezja". Za določeno ‧družino‧"monolitnih integriranih vezij" se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane ‧družine‧ ali kot tipična zakasnitev na vrata dane ‧družine‧.

Opomba 1: "Propagacijske zakasnitve osnovnih vrat" se ne sme zamenjevati z vhodno/izhodno zakasnitvijo kompleksnega "monolitnega integriranega vezja".

Opomba 2: ‧Družino‧ tvorijo vsa integrirana vezja, za katera veljajo, razen njihovih funkcij, naslednje proizvodne metodologije in specifikacije:

(a)

ista programska in strojna oprema;

(b)

isto oblikovanje in procesna tehnologija

(c)

iste osnovne značilnosti.

 

"Temeljne znanstvene raziskave" (GTN, NTN) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih pojavov ali dejstev, ki se dajo opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj.

 

"Prednapetost" (merilnik pospeška) (7) je povprečni izhodni podatek merilnika pospeška v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. "Prednapetost" je izražena v g ali v metrih na sekundo na kvadrat (g ali m/s2). (standardi IEEE 528–2001) (mikro g je enak 1 × 106 g).

 

"Prednapetost" (žirometer) (7) je povprečni izhodni podatek žirometra v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. "Prednapetost" je tipično izražena v stopinjah na uro (stop/h). (standardi IEEE 528–1000).

 

"Aksialno opletanje" (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.63).

 

"Predoblike ogljikovih vlaken" (1) so urejene oblike neprevlečenih ali prevlečenih ogljikovih vlaken, ki tvorijo okvirni del pred vstavitvijo "matrik", da nastane "kompozit".

 

"CE" je ekvivalent "izračunskemu elementu".

 

"CEP" (krog enake verjetnosti) (7) je merilo točnosti; pomeni krog s polmerom in središčem v cilju, na določeni razdalji, v katerega zadeva 50 % koristnega signala.

 

"Kemični laser" (6) je "laser", v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji.

 

"Mešanica kemikalij" (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki pod pogoji, v katerih se mešanica hrani, med seboj ne reagirajo.

 

"Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri" (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenja sil, ki jih generirajo te površine.

 

"Civilni zrakoplov" (1 7 9) so "zrakoplovi", z oznakami navedena v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo civilne letalske oblasti zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo.

Glej tudi "zrakoplov".

 

"Mešano vlakno" (1) pomeni prepletanje filamentov termoplastičnih vlaken in ojačitvenih vlaken, da se proizvede ojačitvena vlaknena mešanica "matrica".

 

"Kominucija" (1) je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.

 

"Signalizacija po skupnem kanalu" (5) je način signaliziranja med centralama, pri katerem en sam kanal prek označenih sporočil prenaša signalizacijske informacije glede števila vodov/priključkov ali klicev in drugih informacij, npr. informacij za upravljanje omrežja.

 

"Krmilnik komunikacijskega kanala" (4) je fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

 

"Kompenzacijski sistemi" (6) sestojijo iz primarnega skalarnega senzorja, enega ali več referenčnih senzorjev (npr. vektorskih magnometrov) in programske opreme, ki omogoča zmanjšanje rotacijskega hrupa platforme togega telesa.

"Kompozit" (1 2 6 8 9) pomeni "matrico" in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katere koli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene.

 

"Sestavljena rotacijska miza" (2) je miza, ki omogoča vrtenje in nagibanje obdelovanca okoli dveh nevzporednih osi, ki ju je mogoče simultano koordinirati za "vodenje po konturni".

 

"Izračunski element" ("CE") (4) je najmanjša izračunska enota, ki še daje aritmetični ali logični rezultat.

 

"III/V spojine" (3 6) so polikristalni ali binarni oziroma kompleksni monokristalni proizvodi, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid).

 

"Vodenje po konturi" (2) sestoji iz dveh ali več "numerično krmiljenih" pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da generirajo želeno konturo (sklic ISO/DIS 2806-1980).

 

"Kritična temperatura" (1 3 6) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določenega "superprevodne" snovi je temperatura, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka.

 

"Kriptografija" (5) je disciplina načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem te ali pred njeno nepooblaščeno rabo. "Kriptografija" se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več ‧tajnih parametrov‧ (tj. kriptospremenljivk) ali vgrajenega ključa.

‧Tajni parameter‧: konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le znotraj skupine.

 

"CW laser" (6) pomeni "laser", ki proizvaja nominalno konstantno izhodno energijo za več kot 0,25 sekunde.

 

Sistemi "navigacije na podlagi podatkovnih baz" ("DBRN") (7) so sistemi, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D).

 

"Deformirljiva zrcala" (6) (znana tudi kot prilagodljiva optična zrcala) so zrcala, ki imajo:

(a)

eno enovito optično odbojno ploskev, ki je dinamično deformirana z uporabo posamičnih vrtilnih momentov ali sil, da se optično kompenzira dogodek pred zrcalom,

(b)

več optičnih odbojnih elementov, ki jih lahko vrtilni momenti ali sile posamično in dinamično premeščajo po površini, in tako kompenzirajo popačenja optičnega vala, ki vpada na zrcalo.

 

"Osiromašeni uran" (0) je uran, z zmanjšano koncentracijo urana 235 pod vrednost njegove naravne koncentracije.

 

"Razvoj" (GTN, NTN, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kakor so: snovanje, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preskušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, razpored/postavitev/izgled.

 

"Difuzijsko spajanje" (1 2 9) je hladna molekularna združitev najmanj dveh ločenih kovin v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala.

 

"Digitalni računalnik" (4 5) je naprava, ki lahko s pomočjo ene ali več diskretnih spremenljivk:

(a)

sprejema podatke;

(b)

shranjuje podatke ali ukaze v bralnih (stalnih) ali spremenljivih (vpisljivih) pomnilnikih;

(c)

obdeluje podatke s pomočjo shranjene ukazne sekvence, ki je spremenljiva,

(d)

zagotavlja izhodne podatke.

Spremembe shranjene ukazne sekvence vključujejo zamenjavo bralnih (stalnih) pomnilnikov, vendar ne tudi fizične menjave ožičenja ali medsebojnih povezav.

 

"Digitna prenosna hitrost" (5) je skupna bitna hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katero koli vrsto medija.

Glej tudi "skupna digitna prenosna hitrost".

 

"Neposredno hidravlično stiskanje" (2) je postopek deformiranja z uporabo gibkega mehurja, napolnjenega s fluidom, ki deluje neposredno na obdelovanca.

 

"Stopnja zdrsa z delovne točke" (žiroskopi) (7) pomeni komponento žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od izhodne rotacije. Izražena je kot hitrost vrtenja. (IEEE STD 528–2001).

 

"Dinamično adaptivno usmerjanje" (5) pomeni avtomatično preusmerjanje prometa na podlagi zaznave in analize tekočih dejanskih omrežnih pogojev.

Tovrstne odločitve ne vključujejo usmerjanja na podlagi vnaprej določenih informacij.

 

"Dinamični analizatorji signalov" (3) so "analizatorji signalov", ki uporabljajo tehnike digitalnega vzorčenja in preoblikovanja za tvorbo Fourierevega spektralnega prikaza dane valovne oblike, vključno z informacijami o amplitudi in fazi.

Glej tudi "signalni analizatorji".

 

"Efektivni gram" (0 1) "posebno cepljivi materiali" pomeni:

(a)

pri plutonijevih izotopih in uranu -233 maso izotopa v gramih;

(b)

pri uranu, obogatenem za 1 odstotek ali več z izotopom urana -235 maso elementa v gramih, pomnoženo s kvadratom njegove bogatitve, izraženo kot decimalni masni delež;

(c)

pri uranu, obogatenem za manj kot 1 odstotek z izotopom urana -235 maso elementa v gramih, pomnoženo z 0,0001.

 

"Elektronski sestav" (2 3 4 5) pomeni več elektronskih komponent (tj. ‧elementov vezja‧, ‧diskretnih komponent‧, integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti.

Opomba 1: ‧Element vezja‧: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

Opomba 2: ‧Diskretna komponenta‧: ločeno pakirani ‧element vezja‧ z lastnimi zunanjimi povezavami.

 

"Elektronsko krmiljen fazni antenski niz" (5 6) je antena, ki oblikuje žarek prek faznega sklapljanja tako, da smer žarka krmilijo kompleksni koeficienti vzbujanja sevalnih elementov in da se lahko smer tega žarka s pomočjo električnega signala spreminja po azimutu ali elevaciji ali po obeh, pri oddajanju in sprejemanju..

 

"Končne enote" (2) so prijemala, ‧aktivne orodne enote‧ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke "robotskega" manipulatorja.

‧Aktivna orodna enota‧ je naprava, ki pri delu z obdelovancem uporablja prenos gibalne sile, procesno energijo ali otip.

 

"Ekvivalentna gostota" (6) je masa optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev.

 

"Ekspertni sistemi" (7) so sistemi, ki dajejo rezultate z uporabo pravil za podatke, ki so shranjeni neodvisno od "programa" in ki lahko:

(a)

avtomatično (samodejno) spremenijo "izvorno kodo", ki jo predloži uporabnik;

(b)

zagotavljajo znanje o vrsti problemov v skoraj naravni govorici

(c)

pridobivajo znanje, potrebno za njihov razvoj (simbolni trening/usposabljanje).

 

"Eksplozivi" so trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah.

 

"FADEC" – full authority digital engine control) je ekvivalent "popolnemu digitalnemu krmiljenju motorja".

 

"Toleriranje okvar" (znosnost za okvare) (4) je zmožnost računalniškega sistema, da po vsakem motenem delovanju katere koli komponente strojne ali "programske" opreme deluje še naprej brez človekovega posega, in to na dani storitveni ravni, ki zagotavlja: nadaljevanje obratovanja, celovitost (integriteto) podatkov in oživitev funkcije v danem času.

 

"Vlakneni ali nitasti materiali" (0 1 2 8) so:

(a)

kontinualne "monofilamente";

(b)

kontinualno "prejo" in "rovinge";

(c)

"trakove", tkanine, neurejene štrene in kite;

(d)

razcepljena vlakna, speta vlakna in koherentne vlaknene prevleke;

(e)

monokristalinske ali polikristalinske lase kakršne koli dolžine;

(f)

aromatski poliamid-imidi.

 

"Integrirano vezje na filmu" (3) pomenijo niz ‧elementov vezja‧ in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirno "podlago".

‧Element vezja‧ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

 

"Fiksen" – (nespremenljiv) (5) pomeni, da kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (npr. kriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti.

 

"Niz optičnih senzorjev za krmarjenje leta" (7) je omrežje razpostavljenih optičnih senzorjev, ki z "laserskim" žarki zagotavlja realnočasovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu.

 

"Optimizacija poti leta" (7) je postopek minimiziranje odklonov od želene štiridimenzionalne (prostor in čas) trajektorije (krivulje leta), ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali učinkovitosti naloge misije.

 

"Žariščnoravninski detektorski nizi" (6) so linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacija ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov.

Ta opredelitev ne vključuje plastne razporeditve posamičnih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali štirimi elementi, če ne delujejo po načelu časovne zakasnitve in integracije.

 

"Delna pasovna širina" (3 5) pomeni "trenutno pasovno širino", deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih.

 

"Frekvenčni skoki" (5) pomenijo obliko "razpršenega spektra", kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov.

 

"Čas preklopa frekvence" (3 5) je maksimalni čas (t.j. zakasnitev), ki ga porabi signal za preklop z ene izbrane izhodne frekvence na drugo izbrano izhodno frekvenco, da se doseže:

(a)

frekvenca znotraj 100 Hz končne frekvence

(b)

izhodna raven znotraj 1 dB končne izhodne ravni.

 

"Frekvenčni sintezator" (3) pomeni vsako vrsto frekvenčnega vira ali signalnega generatorja, ne glede na uporabljeno tehniko, ki proizvaja več simultanih ali alternativnih izhodnih frekvenc na enem ali več izhodih, krmiljenih, izvedenih ali urejenih iz manjšega števila standardnih (ali osnovnih) frekvenc.

 

"Popolno digitalno krmiljenje motorja" (FADEC) (7 9) je elektronski krmilni sistem za plinske turbine ali za stroje s kombiniranim ciklom, ki uporablja digitalni računalnik za krmiljenje spremenljivk, potrebnih za regulacijo potisne ali osne moči v celotnem obratovalnem območju stroja od začetka merjenja pretoka do zaprtja dovoda goriva.

 

"Taljiv" (1) pomeni, da ga je mogoče navzkrižno vezati ali nadalje polimerizirati (vulkanizirati) z uporabo toplote, sevanja, katalizatorjev itd. ali ga je mogoče staliti brez pirolize (pooglenitve).

 

"Plinska atomizacija" (1) je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom.

 

"Geografsko razpršen" (6) pomeni, da so vse lokacije med seboj oddaljene več kot 1 500 m v vseh smereh. Za mobilna zaznavala (senzorje) se vedno šteje, da so "geografsko razpršena".

 

"Krmilni sistem" (7) je sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.

 

"Vroče izostatično zgoščevanje" (2) je postopek izpostavljanja odlitka pritisku pri temperaturah nad 375 K (102 °C) v zaprti kletki z uporabo različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.) za vzpostavitev enake sile v vseh smereh, da bi s tem zmanjšali ali odpravili poroznost v odlitku.

 

"Hibridni računalnik" (4) pomeni oprema, ki lahko:

(a)

sprejema podatke;

(b)

obdeluje podatke v analogni in digitalni obliki

(c)

zagotavlja izhodne podatke.

 

"Hibridno integrirano vezje" (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in ‧elementov vezja‧ ali ‧diskretnih komponent‧, ki v medsebojni povezavi opravlja določeno funkcijo ali določene funkcije in ima vse naslednje značilnosti:

(a)

ima najmanj eno nezaprto napravo;

(b)

je povezana z uporabo tipičnih metod IC proizvodnje;

(c)

je zamenljiva kot celota

(d)

je navadno ni mogoče razstaviti.

Opomba 1: ‧Element vezja‧: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

Opomba 2: ‧Diskretna komponenta‧: ločeno pakirani ‧element vezja‧ z lastnimi zunanjimi povezavami.

 

"Izboljšava slike" (4) pomeni obdelavo dospele slike-nosilke informacij z algoritmi, kakor so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kakor so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija.

 

"Imunotoksin" (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in "toksina" ali "podenote toksina", ki selektivno prizadene okužene celice.

 

"Splošno znano" (GTN, NTN, GSN) v smislu tega besedila pomeni "tehnologijo" ali "programsko opremo", ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta "tehnologija" oziroma "programska oprema" ne bi bila "splošno znana").

 

"Informacijska varnost" (4 5) pomeni vsa sredstva in funkcije, ki zagotavljajo dostopnost, zaupnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in funkcij varovanja pred napačnim delovanjem. Sem sodi "kriptografija", ‧kriptoanaliza‧, zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost.

‧Kriptoanaliza‧: je analiza kriptografskega sistema ali njegovih vhodov in izhodov zaradi zakrivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom.

 

"Trenutna pasovna širina" (3 5 7) je širina frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna znotraj 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.

 

"Opravilno območje" (6) je določeno nedvoumno prikazovalno območje radarja.

 

"Izolacija" (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko služi tudi kot blažilec napetosti.

 

"Medsebojno povezani radarski senzorji" (6) sta dva ali več radarskih senzorjev, ki so med seboj povezani, kadar si med seboj realnočasovno izmenjujejo podatke.

 

"Notranja obloga" (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Navadno se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.

 

"Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer" (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja.

Glej tudi "magnetni gradiometer".

 

"Izolirane žive kulture" (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih.

 

"Izostatična stiskalnica" (2) je naprava, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

 

"Laser" (0 2 3 5 6 7 8 9) je sklop komponent, ki proizvajajo prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ojačano z vzbujanim oddajanjem sevanja.

Glej tudi:

 

"Kemični laser";

 

"Laser s preklopom Q";

 

"Visokozmogljivi laser";

 

"Transferni laser".

 

"Trajanje laserja" (6) pomeni čas, v katerem "laser" oddaja "lasersko" sevanje, ki za "impulzne laserje" ustreza času, v katerem je oddan posamezni impulz ali niz zaporednih impulzov.

 

"Vozila lažja od zraka" (9) pomeni balone in zrakoplove, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr.helij ali vodik.

 

"Linearnost" (2) (navadno merjena kot nelinearnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone.

 

"Lokalno omrežje" (4 5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:

(a)

omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ‧podatkovnih naprav‧

(b)

je omejen na zmerno veliko geografsko območje (npr. upravna zgradba, obrat, kampus, skladišče).

‧Podatkovna naprava‧ je oprema, sposobna oddajati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij.

 

"Magnetni gradiometri" (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnih sprememb v prostoru zaradi virov zunaj instrumenta. Sestoje iz več "magnetometrov" in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo magnetnega poljskega gradienta.

Glej tudi "lastni magnetni gradiometer".

 

"Magnetometri" (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestoje iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.

 

"Glavni pomnilnik" (4) pomeni primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestoji iz notranjega pomnilnika "digitalnega računalnika" in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom.

 

"Materiali, odporni proti koroziji z UF6" (0) so lahko baker, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 utežnih odstotkov ali več niklja, in fluorirani ogljikovodikovi polimeri, odporni proti UF6, glede na način postopka ločevanja.

 

"Matrica" (1 2 8 9) je snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni.

 

"Merilna negotovost" (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95 % stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (v zvezi z ISO 10360–2, ali VDI/VDE 2617).

 

"Mehansko zlitje" (1) pomeni postopek mešanja, ki poteka s mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu.

 

"Ekstrakcija iz taline" (1) je postopek ‧hitrega strjevanja‧ in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino.

‧Hitro strjevanje‧: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s.

 

"Predenje iz taline" (1) je postopek ‧hitrega strjevanja‧, tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic.

‧Hitro strjevanje‧: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s.

 

"Mikroračunalniško mikrovezje" (3) pomeni "monolitno integrirano vezje" ali "vezje z več čipi", ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku.

Notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom.

 

"Mikroprocesorsko mikrovezje" (3) pomeni "monolitno integrirano vezje" ali "veččipno vezje", ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika.

Opomba 1: "Mikroprocesorsko mikrovezje" navadno nima integralnega pomnilnika, dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za izvajanje njegovih logičnih funkcij.

Opomba 2: Vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij "mikroprocesorskega mikrovezja".

 

"Mikroorganizmi" (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali gobe, naravne, gojene ali modificirane, bodisi v obliki "izoliranih živih kultur" bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.

 

"Projektili" (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg tovora in imajo doseg najmanj 300 km.

 

"Monofilament" (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov.

 

"Monolitno integrirano vezje" (3) je kombinacija pasivnih ali aktivnih ‧elementov vezja‧ ali obojega, ki:

(a)

so izdelani s postopki difuzije, implantacije ali depozicije v en ali na en sam kos polprevodniškega materiala, tako imenovani ‧čip‧;

(b)

jih je mogoče šteti za neločljivo sestavljene

(c)

opravljajo funkcijo ali funkcije vezja.

‧Element vezja‧ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

 

"Monospektralni slikovni senzorji" (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu.

 

"Veččipno integrirano vezje" (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več "monolitnih integriranih vezij", bondiranih na skupno "podlago".

 

"Multispektralni slikovni senzorji" (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot 20 diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.

 

"Naravni uran" (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.

 

"Krmilnik za dostop do omrežja" (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto "hitrostjo digitalnega prenosa" in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

 

"Nevronski računalnik" (4) je računalniška naprava, namenjena ali oblikovana za oponašanje nevronov ali skupine nevronov, to je računalniška naprava, ki ji strojna oprema daje sposobnost modulacije teže in števila medpovezav in številnih računalniških komponent na podlagi poprejšnjih podatkov.

 

"Jedrski reaktor" (0) je popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo. "Jedrski reaktor" vključuje vse predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.

 

"Numerično krmiljenje" (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med postopkom (v zvezi z ISO 2382).

 

"Objektni kod" (9) pomeni strojno izvedljivo obliko primernega izraza za en proces ali več procesov ("izvorna koda" (izvorni jezik)), ki jo je pretvoril programirni sistem.

 

"Optično ojačanje" (5) v optičnih komunikacijah je tehnika ojačevanja, ki ojačuje optične signale, proizvedene v različnih optičnih virih, brez pretvorbe v električne signale, to je z uporabo polprevodniških optičnih ojačevalnikov ali ojačevalnikov luminescenčnih optičnih vlaken.

 

"Optični računalnik" (4) pomeni računalnik, namenjen ali izdelan za izrabo svetlobe pri predstavitvi podatkov, katerega računalniški logični elementi temeljijo na neposredno sklopljenih optičnih napravah.

 

"Optično integrirano vezje" (3) je "monolitno integrirano vezje" ali "hibridno integrirano vezje", ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.

 

"Optična komutacija" (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale.

 

"Celotna tokovna gostota" (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodniškimi filamenti, kovinsko matrico, v kateri so superprevodniški filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).

 

"Sodelujoča država" (7 9) je država članica Wassenaarskega sporazuma. (Glej www.wassenaar.org)

 

"Maksimalna moč" (6) pomeni najvišjo raven moči, dosežene pri "trajanju laserja".

 

"Zasebno omrežje" (5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:

(a)

omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ali medsebojno povezanih ‧podatkovnih naprav‧

(b)

je omejeno na komunikacijo v neposredni bližini posameznika ali upravljavca naprave (npr. posamezni prostor, pisarna ali avtomobil).

Tehnična opomba:

‧Podatkovna naprava‧ je oprema, sposobna oddajati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij.

 

"Personalizirana pametna kartica" (5) je pametna kartica ali elektronsko berljiv osebni dokument (npr. elektronski potni listi) z mikrovezjem, ki je programirano za posebno aplikacijo in ga uporabnik ne more reprogramirati za druge aplikacije.

 

"Upravljanje moči" (7) pomeni spremembo posredovane moči višinomerovega signala, tako da je prejeta moč na višini "zrakoplova" vedno na minimumu, potrebnem za določanje višine.

 

"Tlačni pretvorniki" (2) so naprave, ki pretvarjajo vrednosti izmerjenega tlaka v električne signale.

 

"Poprej ločen" (0 1) se navezuje na uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa.

 

"Primarno krmarjenje letenja" (7) so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje "zrakoplova", ki uporabljajo generatorje sile/momenta, to je aerodinamične krmilne površine ali vektorsko krmiljenje propulzivnega potiska.

 

"Osnovni element" (4), kakor se uporablja v Skupini 4, je "osnovni element", če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.

 

"Proizvodnja" (GTN, NTN, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kakor so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preskušanje, zagotavljanje kakovosti.

 

"Proizvodna oprema" (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preskušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za "razvoj" ali za eno ali več faz "proizvodnje".

 

"Proizvodne zmogljivosti" (7 9) pomenijo opremo in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za "razvoj" ali za eno ali več faz "proizvodnje".

 

"Program" (2 6) je sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.

 

"Kompresija impulzov" (6) je kodiranje in obdelava dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.

 

"Trajanje impulza" (6) je trajanje "laserskega" impulza, merjeno po lestvici "celotna dolžina in polovična jakost" (Full Width Half Intensity (FWHI)).

 

"Impulzni laser" (6) pomeni "laser", katerega "trajanje impulza" je 0,25 sekunde ali manj.

 

"Kvantna kriptografija" (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za "kriptografijo" z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika).

 

"Laser s preklopom Q" (6) je "laser", v katerem se energija shrani v populacijski inverziji ali v optičnem resonatorju in nato odda v impulzu.

 

"Agilnost radarske frekvence" (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kakor pasovna širina impulza.

 

"Radar z razpršenim spektrom" (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja.

 

"Realnočasovna pasovna širina" (3) pri "analizatorjih dinamičnih signalov" je najširše frekvenčno območje, ki ga lahko analizator prikaže na prikazovalniku ali shrani v masovnem pomnilniku, ne da bi pri tem povzročil prekinitve analize vhodnih podatkov. Za analizatorje z več kot enim kanalom se za izračun uporabi konfiguracija kanalov, ki omogoča najširšo "realnočasovno pasovno širino".

 

"Realnočasovna obdelava" (6 7) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.

 

"Ponovljivost" (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja. (Sklic: IEEE STD 528–2001 (ena sigma standardne deviacije))

 

"Zahtevana" (GTN 1-9), kot se uporablja v zvezi s "tehnologijo", se nanaša samo na tisti delež "tehnologije", ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Takšna "potrebna""tehnologija" je lahko skupna za različno blago.

 

"Razločljivost" (2) pomeni najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (sklic: ANSI B-89.1.12).

 

"Agens za obvladovanje nemirov" (1) je snov, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve.

Tehnična opomba:

Solzilni plini so podniz "agensov za obvladovanje nemirov".

 

"Robot" (2 8) je manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:

(a)

je večfunkcionalen;

(b)

je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru;

(c)

vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi koračne motorje

(d)

ima "uporabniku dostopno programirljivost" z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, to je ne potrebuje mehanskih posegov.

Gornja opredelitev ne zajema naslednjih naprav:

1.

manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/prek teleoperaterja;

2.

manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi;

3.

manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kakor so na primer zatiči ali naperki. Zaporedje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programskega vzorca. Spremembe ali modifikacije programskega vzorca (npr. menjave zatičev ali naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le prek mehanskih operacij;

4.

manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih ustavitev;

5.

skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali odnašanje te vsebine.

 

"Rotacijska atomizacija" (1) pomeni postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 mikrometrov ali manj z uporabo centrifugalne sile.

 

"Predpreja" (1) je snop (navadno 12–120) približno vzporednih ‧pramenov‧.

‧Pramen‧ je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

 

"Opletanje" (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preskušanja (Sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5,61).

 

"Faktor lestvice" (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se navadno ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.

 

"Čas umirjanja" (3) pomeni potreben čas, da pride izhodna vrednost v območje pol bita končne vrednosti, kadar gre za preklapljanje med katerima koli nivojema pretvornika.

 

"SHPL" (super high power laser) pomeni "visokozmogljivi laser".

 

"Analizatorji signalov" (3) so aparati za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.

 

"Obdelava signala" (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).

 

"Programska oprema" (GSN, povsod) je zbirka enega ali več "programov" ali ‧mikroprogramov‧, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju.

‧Mikroprogram‧ pomeni zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z uvedbo njegovega referenčnega ukaza v ukazni register.

 

"Izvorna koda" (ali izvorni jezik) (4 6 7 9) je primeren izraz za en ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo ("objektni kod" (ali objektni jezik)).

 

"Vesoljsko plovilo" (7 9) so aktivni in pasivni sateliti in vesoljske sonde.

 

"Primerni za vesolje" (3 6) se nanaša na proizvode, ki so zasnovani, izdelani in preskušeni za izpolnjevanje posebnih električnih, mehanskih ali okoljskih zahtev in ki se uporabljajo za lansiranje in razporejanje satelitov ali letalnih sistemov za velike višine (100 km ali več).

 

"Posebno cepljivi materiali" (0) pomenijo: plutonij -239, uran 233, "uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana -233", in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.

 

"Specifični modul" (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 + 2) K ((23 + 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 + 5) %.

 

"Specifična natezna trdnost" (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 + 2) K ((23 + 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 + 5) %.

 

"Hlajenje curka" (1) pomeni postopek ‧hitrega strjevanja‧ curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod tipa luskin.

‧Hitro strjevanje‧ je strjevanje staljenega materiala s hitrostjo prek 1 000 K/s.

 

"Razpršeni spekter" (5) je tehnika, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.

 

Radar "z razpršenim spektrom" (6) – glej "Radar z razpršenim spektrom"

 

"Stabilnost" (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa.

 

"Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju" (1), so tiste države, za katere je (oziroma ni) Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja začela veljati. (Glej www.opcw.org)

 

"Podlaga" (3) je rezina osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene ‧diskretne komponente‧ ali integrirana vezja ali oboji.

Opomba 1: ‧Diskretna komponenta‧: ločeno pakirani ‧element vezja‧ z lastnimi zunanjimi povezavami.

Opomba 2: ‧Element vezja‧: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

 

"Surovi substrati" (6) so monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna.

 

"Podenota toksina" (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega "toksina".

 

"Superzlitine" (2 9) so zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa, katerih trdnost presega katero koli zlitino iz serije AISI 300 in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v zahtevnih okoljskih in delovnih pogojih.

 

"Superprevodni" (1 3 6 8) so materiali, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem prišlo do joulskega segrevanja.

"Superprevodno" stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s "kritično temperaturo", s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.

 

"Visokozmogljivi laser" ("SHPL" -Super High Power Laser) (6) pomeni "laser", sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW moč prek 20 kW.

 

"Superplastično oblikovanje" (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je navadno značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri zlomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preskušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.

 

"Simetrični algoritem" (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo.

Običajna uporaba "simetričnih algoritmov" je zaupnost podatkov.

 

"Sistemske sledi" (6) so obdelana, medsebojno povezana (vnos radarskih podatkov o cilju v položaj po načrtu letenja) in osvežena poročila o položaju zrakoplova med letenjem, ki so na voljo kontrolorjem v centrih za vodenje letalskega prometa.

 

"Sistolični matrični računalnik" (4) je računalnik, pri katerem lahko uporabnik dinamično nadzoruje tok in modifikacijo podatkov na nivoju logičnih vrat.

 

"Trak" (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih "monofilamentov", ‧pramenov‧, "predprej", "prediv" ali "prej" itn., navadno prevlečenih s smolo.

‧Pramen‧ je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

 

"Tehnologija" (GTN, NTN, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga. Te informacije imajo obliko ‧tehničnih podatkov‧ ali ‧tehnične pomoči‧.

‧Tehnična pomoč‧ lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in lahko vključuje tudi prenos ‧tehničnih podatkov‧.

Opomba 2: ‧Tehnični podatki‧ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kakor so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.

 

"Nihajno vreteno" (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi.

 

"Časovna konstanta" (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1–1/e krat končna vrednost (tj. 63 % končne vrednosti).

 

"Celovito krmarjenje leta" (7) je avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja "zrakoplova" in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih "zrakoplovov".

 

"Skupna digitalna prenosna hitrost" (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu.

Glej tudi "digitalna prenosna hitrost".

 

"Predivo" (1) je snop navadno približno vzporednih "monofilamentov".

 

"Toksini" (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kakor so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena "mikroorganizmov".

 

"Transferni laser" (6) pomeni "laser", pri katerem se oddajanje koherentne svetlobe (laseriranje) snovi vzbudi tako, da pride pri prenosu energije do kolizije atoma ali molekule, ki ne oddaja koherentne svetlobe (ne laserira) z atomom ali molekulo snovi, ki oddaja koherentno svetlobo (laserira).

 

"Nastavljiv" (6) pomeni zmožnost "laserja", da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več "laserskimi" prehodi. "Laser", ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem "laserskem" prehodu, se ne pojmuje za "nastavljivega".

 

"Zrakoplov brez posadke" ("UAV") (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu.

 

"Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233" (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kakor se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71 – odstotno).

 

"Uporaba" (GTN, NTN, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje.

 

"Uporabniku dostopna programirljivost" (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti "programe", razen če gre za:

(a)

fizične spremembe vezja ali medpovezav

(b)

namestitve funkcionalnih nadzorov, vključno z vnosom parametrov.

 

"Vakcina" (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preskus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.

 

"Vakuumska atomizacija" (1) je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo hitre sprostitve plina v vakuumu.

 

"Spremenljiva geometrija aerodinamičnega profila" (7) se nanaša na uporabo spuščanja in dvigovanja koničnih loput ali jezičkov ali vodenja koničnih reber ali nosnega stožera, katerih položaj je mogoče med letom krmiliti.

 

"Preja" (1) je snop posukanih ‧pramenov‧.

‧Pramen‧ je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

ZAČETNICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI

Začetnico ali okrajšavo, uporabljeno kakor opredeljeni pojem, je mogoče najti v besedilu ‧Opredelitve pojmov, uporabljenih v tej prilogi‧.

Kratica

pomen – Angleško, Slovensko

ABEC

Annular Bearing Engineers Committee Inženirski odbor za kroglične ležaje

AGMA

American Gear Manufacturers' Association Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov

AHRS

attitude and heading reference systems referenčni sistemi za lego in smer

AISI

American Iron and Steel Institute Ameriški inštitut za železo in jeklo

ALU

arithmetic logic unit aritmetična logična enota

ANSI

American National Standards Institute Ameriški državni inštitut za standarde

ASTM

The American Society for Testing and Materials Ameriško združenje za preskušanje in materiale

ATC

air traffic control vodenje zračnega prometa

AVLIS

atomic vapour laser isotope separation lasersko ločevanje izotopov v atomski pari

CAD

computer-aided-design računalniško podprto načrtovanje

CAS

Chemical Abstracts Service Služba za kemično destilacijo

CCITT

International Telegraph and Telephone Consultative Committee Mednarodni posvetovalni odbor za področje telegrafije in telefonije

CDU

control and display unit krmilna in prikazovalna enota

CEP

circular error probable verjetnost cirkularne napake

CNTD

controlled nucleation thermal deposition termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo

CRISLA

Chemical reaction by isotope selective laser activation postopek izotopno selektivnega laserskega vzbujanja kemične reakcije

CVD

Chemical vapour deposition nanašanje s kemičnim naparevanjem

CW

Chemical warfare, kemična bojna sredstva

CW

continuous wave (for lasers), zvezni val (pri laserjih)

DME

distance measuring equipment oprema za merjenje razdalje

DS

directionally solidified, smerno strjeni

EB-PVD

electron beam physical vapour deposition fizično nanašanje z naparjevanjem z uporabo elektronskega žarka

EBU

Evropska radiodifuzna zveza

ECM

electro-chemical machining elektrokemična strojna izdelava

ECR

electron cyclotron resonance elektronska ciklotronska resonanca

EDM

Electrical discharge machines elektro-erozijski stroji

EEPROM

electrically erasable programmable read only memory električno izbrisljiv in programirljiv bralni pomnilnik

EIA

Electronic Industries Association Združenje elektronske industrije

EMC

electromagnetic compatibility elektromagnetna združljivost

ETSI

European Telecommunications Standards Institute Evropski institut za telekomunikacijske standarde

FFT

Fast Fourier Transform hitra Fouriereva transformacija

GLONASS

global navigation satellite system globalni navigacijski satelitski sistem

GPS

global positioning system globalni sistem za določanje položaja

HBT

hetero-bipolar transistors heterobipolarni tranzistorji

HDDR

high density digital recording digitalno snemanje z veliko gostoto

HEMT

high electron mobility transistors tranzistorji z visoko mobilnostjo elektronov

ICAO

International Civil Aviation Organisation Mednarodna organizacija za civilno letalstvo

IEC

International Electro-technical Commission Mednarodna komisija za elektrotehniko

IEEE

Institute of Electrical and Electronic Engineers Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

IFOV

instantaneous-field-of-view trenutno polje opazovanja

ILS

Instrument landing system sistem za slepo pristajanje

IRIG

inter-range instrumentation group skupina za medobmočno instrumentacijo

ISA

international standard atmosphere mednarodna standardna atmosfera

ISAR

inverse synthetic aperture radar nasprotno sintetično odprtinski radar

ISO

International Organisation for Standardisation Mednarodna organizacija za standarde

ITU

Mednarodna telekomunikacijska zveza

JIS

Japanese Industrial Standard Japonski industrijski standard

JT

Joule-Thomson Joule-Thomson

LIDAR

light detection and ranging zaznavanje in določevanje svetlobe

LRU

line replaceable unit hitro zamenljiva enota

MAC

message authentication code šifra za ugotavljanje avtentičnosti sporočila

Mach

ratio of speed of an object to speed of sound (after Ernst Mach) razmerje med hitrostjo objekta in hitrostjo zvoka (po Ernstu Machu)

MLIS

molecular laser isotopic separation lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari

MLS

microwave landing systems mikrovalovni pristajalni sistemi

MOCVD

Metal organic chemical vapour deposition nanašanje kovin s kemičnim naparjevanjem

MRI

Magnetic resonance imaging slikanje z uporabo magnetne resonance

MTBF

mean-time-between-failures srednji čas med odpovedmi

Mtops

million theoretical operations per second milijon teoretičnih operacij na sekundo

MTTF

mean-time-to-failure srednji čas do odpovedi

NBC

Nuclear, Biological and Chemical jedrski, biološki in kemični

NDT

non-destructive test neporušitveni preizkus

PAR

Precision approach radar radar za natančno približevanje

PIN

personal identification number osebna identifikacijska številka

ppm

parts per million delov na milijon

PSD

power spectral density moč spektralne gostote

QAM

quadrature-amplitude-modulation kvadraturno-amplitudna modulacija

RF

radio frequency radijska frekvenca

SACMA

Suppliers of Advanced Composite Materials Association Zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov

SAR

Synthetic aperture radar sintetično odprtinski radar

SC

single crystal monokristal

SLAR

sidelooking airborne radar letalski stranski radar

SMPTE

Society of Motion Picture and Television Engineers Društvo filmskih in televizijskih tehnikov

SRA

shop replaceable assembly enostavno nadomestljivi sestav

SRAM

static random access memory statični vpisovalno/bralni pomnilnik

SRM

SACMA Recommended Methods postopki, ki jih priznava zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov

SSB

single sideband enobočni pas

SSR

Secondary surveillance radar radar za sekundarni nadzor

TCSEC

trusted computer system evaluation criteria merila za ocenjevanje stopnje zaupanja v računalniške sisteme

TIR

total indicated reading popolnoma enoznačno odbiranje

UV

ultraviolet, ultravijolično

UTS

ultimate tensile strength skrajna natezna trdnost

VOR

very high frequency omni-directional range zelo visokofrekvenčno večsmerno območje

YAG

yttrium/aluminum garnet itrij-aluminijev granat

SKUPINA 0

JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA

0A
Sistemi, oprema in komponente

0A001
"Jedrski reaktorji" in posebej konstruirana ali izdelana oprema ter sestavni deli zanjo:

(a)

"jedrski reaktorji";

(b)

kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško izdelani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne posode, ki so posebej konstruirani ali izdelani tako, da lahko vsebujejo sredico "jedrskega reaktorja";

(c)

oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v "jedrskem reaktorju";

(d)

kontrolne palice, ki so posebej konstruirane ali izdelane za nadzor cepitvenega procesa v "jedrskem reaktorju", vključno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice;

(e)

tlačne cevi, ki so posebej konstruirane ali izdelane za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v "jedrskem reaktorju" pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa;

(f)

kovinski cirkonij in cirkonij v zlitinah, v obliki cevi ali snopov cevi, kjer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500, in ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v "jedrskih reaktorjih";

(g)

črpalke, ki so posebej konstruirane ali izdelane za kroženje primarnega hladila v "jedrskih reaktorjih";

(h)

‧notranji deli jedrskega reaktorja‧, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v "jedrskih reaktorjih", vključno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, termičnimi ščiti, loputami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in mešalnimi ploščami;

Pojem ‧notranji deli jedrskega reaktorja‧ v točki 0A001.h pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več pomožnih nalog, kakor je na primer podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

(i)

toplotni izmenjevalniki (uparjalniki), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu "jedrskega reaktorja";

(j)

instrumenti za detekcijo nevtronov in merilni instrumenti, ki so posebej konstruirani ali izdelani za določanje nevtronskega toka v sredici "jedrskega reaktorja".

0B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

0B001
Obrat za ločevanje izotopov "naravnega urana", "osiromašenega urana" in "posebnih cepljivih materialov" in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:

(a)

obrati, ki so posebej izdelani ali izdelani za ločevanje izotopov "naravnega urana", "osiromašenega urana" in "posebnih cepljivih materialov", so:

1.

obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;

2.

obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;

3.

obrat za aerodinamično ločevanje;

4.

obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;

5.

obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;

6.

obrat za "lasersko" ločevanje izotopov v atomski pari (AVLIS);

7.

obrat za "lasersko" ločevanje izotopov v molekularni pari (MLIS);

8.

obrat za ločevanje s plazmo;

9.

obrat za elektromagnetno ločevanje;

(b)

plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke ločevanja v plinskih centrifugah, so:

Pojem ‧materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‧ v točki 0B001.b pomeni katerega koli od naslednjih materialov:

(a)

maraging jeklo z natezno trdnostjo najmanj 2 050 MPa ali več;

(b)

aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo najmanj 460 MPa ali več

(c)

"vlaknene ali nitaste materiale" s "specifičnim modulom" več kot 3,18 × 106 m in s "specifično natezno trdnostjo" več kot 76,2 × 103 m;

1.

plinske centrifuge;

2.

celoviti sklopi rotorjev;

3.

cevi za rotorje, ki so posebej izdelani tanko stenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani iz ‧materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‧;

4.

obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm in s premerom od 75 mm do 400 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so izdelani iz ‧materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‧;

5.

lopute s premerom od 75 do 400 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz ‧materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‧;

6.

končniki s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz ‧materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‧;

7.

magnetni viseči ležaji iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;

8.

posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;

9.

molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

10.

obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju od 600 do 2 000 Hz in z razponom moči od 50 do 1 000 VA;

11.

ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki sestojijo iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev in so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";

12.

odvodne cevi z notranjim premerom do 12 mm, za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi centrifuge, ki delujejo po principu Pitotove cevi in so izdelane iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";

13.

frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

večfazni izhod s frekvencami od 600 do 2 000 Hz;

(b)

frekvenčno krmiljenje boljše od 0,1 %,

(c)

harmonično popačenje manj kot 2 %

(d)

izkoristek nad 80 %;

14.

posebni zaporni in regulacijski ventili, ki so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6" ali z njimi zaščiteni, s premerom od 10 do 160 mm;

(c)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:

1.

pregrade za difuzijo plinov, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega "materiala, odpornega proti koroziji z UF6", in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike in s premerom največ 25 mm;

2.

ohišja difuzorjev plina, izdelana iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";

3.

kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno z zmogljivostjo najmanj 1 m3 UF6/min in izotopnim tlakom do 666,7 kPa, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";

4.

tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki 0B001(c)3 in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 vmesnega plina na minuto;

5.

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz aluminija, bakra, niklja ali zlitin z najmanj 60 utežnih odstotkov niklja ali s kombinacijo teh kovin za obloge cevi, izdelani za delovanje v področju pod atmosferskim tlakom, pri čemer je tlačna izguba zaradi puščanja manjša od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;

6.

posebni zaporni in regulacijski ventili, ki so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6" ali z njimi zaščiteni, s premerom od 40 do 1 500 mm;

(d)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:

1.

ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s krivinskim polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plina na dva tokova;

2.

valjaste ali konične cevi s tangencialnim vstopom medija (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali so z njimi zaščitene, s premerom od 0,5 do 4 cm ter razmerjem med dolžino in premerom20: 1 ali manj, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

3.

kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 2 m3 UF6/min, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", in osna tesnila;

4.

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6" ali zaščiteni z njimi;

5.

ohišja elementov za aerodinamično ločevanje, izdelana iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;

6.

ventili z mehom, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", s premerom od 40 do 1 500 mm;

7.

procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 1 ppm ali manj, ki vključujejo:

(a)

kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

(b)

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

(c)

ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;

(d)

hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (–20 °C) ali manj;

(e)

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1.

pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelane so npr. iz primernih plastičnih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo, ali zaščitene z njimi);

2.

centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v istemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelani so npr. iz primernih plastičnih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo, ali zaščiteni z njimi);

3.

celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

4.

oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+4 iz organske faze, ki je izdelana ali zaščitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

5.

sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistote, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3;

6.

sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4;

(f)

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1.

visokoaktivne smole ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 sekund, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

2.

kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1 000 mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani solni kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so zaščitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

3.

povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

(g)

oprema in sestavni deli, posebej konstruirani ali izdelani za "lasersko" ločevanje v atomski pari (AVLIS):

1.

sestavljeni iz pasovnih ali skenirnih elektronskih topov, ki oddajajo elektronske curke z močjo, ki znaša na tarči več kot 2,5 kW/cm, namenjene za uporabo v sistemih za uparjevanje urana;

2.

sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali s talinami njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev, izdelanih iz primernih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihovih zmesi), ali zaščitenih z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2A225.

3.

sistemi za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana, izdelani ali obloženi z materiali, odpornimi proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

4.

ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;

5.

"laserji" ali "laserski" sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra, za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

(h)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za molekularno "lasersko" izotopsko ločevanje (MLIS) ali za kemijske reakcije z izotopsko selektivno lasersko aktivacijo (CRISLA), so:

1.

nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj ter so izdelane iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";

2.

zbiralniki produktov uranovega pentafluorida (UF5), ki so sestavljeni iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz kombinacije obeh in so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF5/UF6";

3.

kompresorji, ki so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali zaščiteni z njimi, in osna tesnila;

4.

oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;

5.

sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik ali argon), ki vključujejo:

(a)

kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

(b)

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

(c)

hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (–20 °C) ali manj;

6.

"laserji" ali "laserski" sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra, za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

(i)

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje s plazmo:

1.

generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov, z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;

2.

radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;

3.

sistemi za generiranje uranove plazme;

4.

sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali z uranovimi zlitinami, sestavljeni iz talilnih loncev, ki so izdelani iz primerih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi), ali zaščiteni z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2A225.

5.

zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana, izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njimi;

6.

ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;

(j)

. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:

1.

enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

2.

zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih curkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

3.

vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernih nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

4.

magneti s premerom nad 2 m;

5.

viri visoke napetosti za izvore ionov, ki izpolnjujejo vse naslednje lastnosti:

(a)

sposobnost neprekinjenega delovanja;

(b)

izhodna napetost najmanj 20 000 V;

(c)

jakost izhodnega toka najmanj 1 A 

(d)

regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 3A227.

6.

viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo) z vsemi naslednjimi lastnostmi:

(a)

neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetosti najmanj100 V 

(b)

regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 3A226.

0B002
Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", so:

(a)

napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6;

(b)

desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

(c)

postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;

(d)

postaje za utekočinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;

(e)

cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani za delo z UF6 znotraj plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;

(f)

1.

vakuumski zbiralniki-razvodniki ali vakuumske glave s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več 

2.

vakuumske črpalke, ki so posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;

(g)

UF6 masni spektrometri/ionski izvori, ki so posebej konstruirani ali izdelani za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka vstopnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:

1.

enotno ločljivost za atomske mase nad 320;

2.

ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma ali monela ali z njima prevlečeni ali ponikljani;

3.

ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja

4.

zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

0B003
Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:

(a)

sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;

(b)

sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;

(c)

sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;

(d)

sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;

(e)

sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;

(f)

sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

(g)

sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;

(h)

sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;

(i)

sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4.

0B004
Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:

(a)

obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1.

obrat na principu izmenjave voda – vodikov sulfid;

2.

obrat na principu izmenjave amonijak – vodik;

(b)

oprema in sestavni deli so:

1.

stolpi za izmenjavo voda – vodikov sulfid, ki so izdelani iz kakovostnega ogljikovega jekla (kakor je npr. ASTM A516), s premerom od 6 do 9 m, za obratovanje pri tlakih, ki so večji ali enaki 2 MPa, in z dopustno korozijo 6 mm ali več;

2.

nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjega ali enakega 56 m3/sekundo, pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;

3.

stolpi za izmenjavo amonijak – vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

4.

notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

5.

razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

6.

infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %;

7.

katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

8.

celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na koncentracijo devterija, ki se uporablja v reaktorjih.

0B005
Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za "jedrske reaktorje" in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Obrat za proizvajanje gorivnih elementov za "jedrske reaktorje" vključuje opremo, ki:

(a)

navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskega materiala ali pa ga neposredno krmili;

(b)

nepredušno zatesni jedrske snovi v oblogo (srajčko);

(c)

preverja integriteto oblog (srajčk) zvara

(d)

preverja končno stanje zatesnjenega goriva.

0B006
Plant for the reprocessing of irradiated "nuclear reactor" fuel elements, and specially designed or prepared equipment and components therefor.

0B006 includes:

(a)

obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz"jedrskih reaktorjev", vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

(b)

stroje za sekanje in drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje, sekanje in drobljenje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz "jedrskih reaktorjev";

(c)

kritičnovarne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali ploščaste oblike), posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz "jedrskih reaktorjev", ki so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;

(d)

solventne protitočne ekstraktorje in opremo za postopek ionske izmenjave, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih cepljivih materialov";

(e)

posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino;

Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:

1.

stene ali notranje dele z najmanj 2 odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kakor so opredeljeni v opombi k točki 0C004);

2.

največji premer 175 mm za valjaste oblike

3.

največja širina 75 mm za ploščate ali okrogle oblike.

(f)

instrumentacija za nadzor procesov, ki je posebej konstruirana ali izdelana za nadzor in kontrolo v obratih za predelavo obsevanega "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih ceplijivih materialov".

0B007
Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

(a)

sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

(b)

sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

0C
Materiali

0C001
"Naravni uran" ali "osiromašeni uran" ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli druge snovi, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov;

Predmet nadzora v točki 0C001 niso:

(a)

štirje grami ali manj "naravnega urana" ali "osiromašenega urana", ki je v senzorjih merilnih instrumentov;

(b)

"osiromašeni uran", proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1.

zaščito pred sevanjem;

2.

embalažo;

3.

obtežitev, pri čemer masa ni večja kot 100 kg;

4.

protiuteži, pri čemer masa ni večja kot 100 kg;

(c)

zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;

(d)

keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

0C002
"Posebni cepljivi materiali"

Če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša 4 "efektivne grame" ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002.

0C003
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000.

0C004
Grafit jedrske kakovosti, s čistočo manj kot 5 ppm ‧ekvivalentov bora‧ in z gostoto nad 1,5 g/cm3.

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

Predmet nadzora v točki 0C004 niso:

(a)

izdelki iz grafita z maso manj kot 1 kg, razen tistih, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskih reaktorjih;

(b)

grafitni prah.

V točki 0C004 je določen ‧ekvivalent bora‧ (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistočo), pri čemer je:

BEZ (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;

pri čemer je CF pretvorbeni faktor = Formula

in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

0C005
Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 % utežnega deleža niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistočo vsaj 99,9 % utežnih odstotkov in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 mikrometrov, merjeno v skladu z ASTM standardom B330 (American Society for Testing and Materials), in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

0D
Programska oprema

0D001
"Programska oprema", posebej napisana ali prirejena "razvoju", "proizvodnji" ali "uporabi" blaga iz te skupine.

0E
Tehnologija

0E001
"Tehnologija" je v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z "razvojem", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga iz te Skupine.

SKUPINA 1

POSEBNI MATERIALNI IN SORODNA OPREMA

1A
Sistemi, oprema in komponente

1A001
Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:

(a)

sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za "zrakoplove" ali vesoljsko rabo, izdelani iz več kot 50 % katerega koli od materialov, naštetih v točkah 1C009.b ali 1C009.c, ali

(b)

piezoelektrični polimeri in kopolimeri iz viniliden fluorida iz točke 1C009.a:

1.

v obliki listov ali filma

2.

debeline več kot 200 µm;

(c)

sifoni, tesnila, ležišča valjev, opne ali membrane, ki

1.

so narejeni iz fluoroelastomerov, ki vsebujejo najmanj en monomer viniletra

2.

so posebej izdelani za "zrakoplove", vesoljsko uporabo ali za uporabo v ‧projektilih‧.

‧Projektili‧ v točki 1A001.c pomenijo kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

1A002
"Kompozitne" strukture ali laminati, s katero koli od naslednjih značilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110.

(a)

imajo organsko "matriko" in so iz materialov, določenih v 1C010.c, 1C010.d ali 1C010.e

(b)

imajo kovinsko ali ogljikovo "matriko" in so iz:

1.

ogljikovih "vlaknenih ali nitastih materialov" s:

(a)

"specifičnim modulom", večjim od 10,15 × 106 m,

(b)

"specifično natezno trdnostjo", večjo od 17,7 × 104 m, ali

2.

materialov, ki so določeni v točki 1C010(c)

Predmet nadzora v točki 1A002 niso kompozitne strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih "vlaknenih ali nitastih materialov", impregnirani z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravila delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, pod pogojem, da njihova površina ni večja od 100 cm x 100 cm.

Predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki ali polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:

(a)

za športne izdelke;

(b)

za avtomobilsko industrijo;

(c)

za industrijo strojnega orodja;

(d)

za uporabo v medicini.

Predmet nadzora iz točke 1A002(b)1. niso končni izdelki ali polizdelki, ki vsebujejo največ dve dimenziji prepletenih filamentov in so posebej izdelani za naslednjo uporabo:

(a)

peči za tempranje kovin;

(b)

oprema za izdelavo silikonskih kosov.

1A003
Proizvajalci netaljivih aromatskih poliamidov v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

debelina več kot 0,254 mm

(b)

prekriti ali laminirani so z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi.

Predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij.

Za vse oblike aromatskih poliamidov glej točko 1C008(a)3.

1A004
Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, razen tistih, ki so navedeni v okviru nadzora vojaškega blaga:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B351 IN 2B352.

(a)

plinske maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred naslednjimi, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1.

biološkimi agensi, "prilagojeni za uporabo v vojni";

2.

radioaktivnimi snovmi, "prilagojenimi za uporabo v vojni";

3.

kemičnimi bojnimi sredstvi (CW)

4.

"agensi za obvladovanje nemirov", vključno z:

(a)

α-bromobenzeneacetonitrilom, (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798–79–8);

(b)

[(2-klorofenil) metilen] propanedinitrilom, (o-klorobenzilidenemalononitril (CS) (CAS 2698–41–1);

(c)

2-kloro-1-feniletanon, fenilacil kloridom (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532–27–4);

(d)

dibenz-(b, f)-1,4-oksazefinom, (CR) (CAS 257–07–8);

(e)

10-kloro-5,10-dihidrofenarsazinom, (fenarsazin klorid), (adamsit), (DM) (CAS 578–94–9);

(f)

N-nonanoilmorfolinom, (MPA) (CAS 5299–64–9).

(b)

zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred naslednjimi:

1.

biološkimi agensi, "prilagojeni za uporabo v vojni";

2.

radioaktivnimi snovmi, "prilagojenimi za uporabo v vojni"

3.

kemičnimi bojnimi sredstvi (CW).

(c)

jedrska, biološka in kemična (JBK) opozorilna oprema, posebej izdelana ali prirejena za ugotavljanje ali odkrivanje katerega koli izmed naslednjih, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1.

biološkimi agensi, "prilagojeni za uporabo v vojni";

2.

radioaktivnimi snovmi, "prilagojenimi za uporabo v vojni"

3.

kemičnimi bojnimi sredstvi (CW).

(d)

Elektronska oprema za avtomatsko odkrivanje ali določanje prisotnosti ostankov "eksplozivov" in uporabo ‧tehnik izlseditve delcev‧ (npr. površinske zvočnovalovne naprave, spektrometrija mobilnosti ionov, diferenčna spektrometrija mobilnosti, masna spektrometrija).

‧Izsleditev delcev‧ je opredeljena kot sposobnosti izsleditev manj kot 1ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.

Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni oprema, izdelana posebej za laboratorijsko rabo.

Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni prehod skozi varnostne kontrolne točke brez stika.

Predmet nadzora v točki 1A004 niso:

(a)

dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;

(b)

oprema, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaščito proti tveganjem, značilnim za varnost v stanovanjskih naseljih in civilno industrijo, kakor na primer v rudarstvu, kamnolomih, kmetijstvu, farmacevtski industriji, v medicini, veterini, pri ravnanju z okoljem in odpadki ali v prehrambni industriji.

Tehnični opombi:

1.

Točka 1A004 zajema opremo in komponente, določene za odkrivanje radioaktivnih snovi, "prilagojenih za uporabo v vojni", bioloških agensov, "prilagojenih za uporabo v vojni", kemičnih bojnih sredstev, ‧simulantov‧, agensov za obvladovanje nemirov ali za zaščito proti tem snovem, oziroma so uspešno prestale testiranje glede na nacionalne standarde ali so se na kakšen drug način izkazale za učinkovite, kljub temu, da se takšna oprema in komponente uporabljajo v civilnih industrijskih panogah kot so rudarstvo, kamnolomi, kmetijstvo, farmacevtska industrija, medicina, veterinarstvo, okoljska industrija, ravnanje z odpadki ali v prehrambni industriji.

2.

‧Simulant‧ je snov ali material, ki se pri usposabljanju, raziskavah, testiranju ali vrednotenju uporablja namesto (kemičnega ali biološkega) toksičnega agensa.

1A005
Neprebojni jopiči in posebej zanje izdelani sestavni deli, ki ne ustrezajo vojaškim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajočim zahtevam.

Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA

Za "vlaknene ali nitaste materiale", ki se uporabljajo za proizvodnjo neprebojnih jopičev, glej 1C010.

Točka 1A005 se ne nanaša na zaščitne jopiče ali zaščitna oblačila, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.

Točka 1A005 se ne nanaša na neprebojne jopiče, namenjene za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora.

1A006
Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:

Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA

(a)

vozila, ki so daljinsko upravljana;

(b)

‧motilci‧.

Tehnična opomba:

‧Motilci‧ so naprave, posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.

Predmet nadzora v točki 1A006 ni oprema, kadar ta spremlja operaterja te opreme.

1A007
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo energetske materiale:

Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 in 3A232.

(a)

vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje eksplozivnih detonatorjev, določenih v točki 1A007.

(b)

električno proženi eksplozivni detonatorji:

1.

eksplozivni mostič (EB);

2.

eksplozivna mostična žica (EBW);

3.

bliskoviti vžigalnik (slapper);

4.

eksplozivni folijski vžigalnik (EFI).

Tehnični opombi:

1.

Namesto izraza "detonator" se včasih uporablja izraz "vžigalnik" (v angleškem jeziku: "initiator" oziroma "ignitor").

2.

Za namene točke 1A007.b v njej navedeni detonatorji izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz "eksplozivni folijski vžigalnik" se lahko nanaša na mostični vžigalnik pa tudi na bliskoviti vžigalnik.

1A008
Naboji, naprave in komponente:

(a)

‧oblikovana polnila‧, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

količina neto eksploziva nad 90 g 

2.

zunanji premer ohišja je enak ali večji od 75 mm;

(b)

Linearna oblikovana rezilna polnila, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

1.

eksplozivni naboj nad 40 g/m in

2.

širino 10 mm ali več;

(c)

vžigalne vrvice z jedrom z eksplozivno polnitvijo nad 64 g/m;

(d)

Rezila, razen rezil iz točke 1A008(b), in orodja za ločevanje s količino neto eksploziva nad 3,5 kg.

Tehnična opomba:

‧Oblikovano polnilo‧ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije.

1A102
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1A202
Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110.

(a)

imajo notranji premer od 75 do 400 mm

(b)

izdelane so iz "vlaknenih ali nitastih materialov", ki so določeni v točki 1C010(a) ali (b) ali 1C210(a), ali iz z ogljikom ojačanih materialov, ki so določeni v točki 1C210(c)

1A225
Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

1A226
Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

(a)

izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti

(b)

izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

1A227
Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

(a)

‧hladno površino‧, večjo od 0,09 m2;

(b)

gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3

(c)

debelino, ki znaša 100 mm ali več.

Tehnična opomba:

‧Hladna površina‧ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

1B001
Oprema za proizvodnjo vlaken, prepregov, predoblik ali "kompozitov", naštetih v točki 1A002 ali 1C010, in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kakor so:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201.

(a)

stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo "kompozitnih" struktur ali laminatov iz "vlaknenih ali nitastih materialov";

(b)

stroji za polaganje trakov ali nameščanje preje, katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov, preje ali listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo "kompozitnih" struktur letalskih okvirjev ali ‧projektilov‧;

V smislu točke 1B001.b pomeni pojem ‧projektil‧ kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

(c)

mnogosmerni, mnogodimenzionalni tkalski ali prepletni stroji, vključno z opremo za adaptacijo ali modifikacijo za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken pri proizvodnji "kompozitnih" struktur;

Tehnična opomba:

Za namene 1B001(c) je pletenje vključeno v tehniko prepletanja.

Predmet nadzora v točki 1B001(c) niso tekstilni stroji, ki niso prirejeni za zgoraj opisano končno uporabo.

(d)

oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojačanih vlaken:

1.

oprema za spremembo polimernih vlaken (kakor so poliakrilnitrilna, rejonska, smolna ali polikarbosilanska) v ogljikova ali silicijkarbidna vlakna, vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2.

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage za proizvodnjo silicijkarbidnih vlaken;

3.

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

4.

oprema za spreminjanje predoblik vlaken z vsebnostjo aluminija s toplotno obdelavo v vlakna aluminijevega oksida;

(e)

oprema za izdelavo prepregov iz točke 1C010(e) po termoplastičnem postopku;

(f)

oprema za nemoteno nadziranje, posebej izdelana za "kompozitne" materiale:

1.

sistemi rentgenske tomografije za tridimenzionalno ugotavljanje napak;

2.

numerično krmljene ultrazvočne testne naprave, katerih gibi pozicioniranja oddajnikov ali sprejemnikov so sočasno koordinirani in programirani v štirih ali več oseh, ki sledijo tridimenzionalnim konturam komponente, ki se nadzira.

1B002
Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002(c)2.

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B102.

1B003
Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za "superplastično oblikovanje" ali za "difuzijsko spajanje" titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:

(a)

struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo;

(b)

motorjev za "zrakoplove" ali vesoljska plovila

(c)

posebej izdelanih sestavnih delov za takšne strukture iz točke 1B003(a) ali za motorje iz točke 1B003.(b)

1B101
Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za "proizvodnjo" strukturnih kompozitov; in posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B201.

Sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrice, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.

(a)

stroji za navijanje niti ali stroji na nameščanje vlaken, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja;

(b)

stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in "projektilov";

(c)

oprema, izdelana ali prirejena za "proizvodnjo""vlaknenih ali nitastih materialov":

1.

oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kakor npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2.

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;

3.

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

(d)

oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke 9C110.

Oprema iz točke 1B101.d vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik.

1B102
"proizvodna oprema" kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B115(b)

(a)

"proizvodna oprema" kovinskega prahu, ki se uporablja za "proizvodnjo" sferičnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111(a)1, 1C111(a)2 ali iz okvira o Nadzoru vojaškega blaga;

(b)

posebej izdelani sestavni deli za "proizvodna oprema" iz točke 1B002 ali 1B102(a)

Predmet nadzora točke 1B102 so:

(a)

generatorji plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda;

(b)

oprema za električno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argona-vode;

(c)

oprema, uporabna za "proizvodnjo" sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku).

1B115
Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli;

(a)

"proizvodna oprema", ki se uporablja pri "proizvodnji", ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami ali preskušanju njihove ustreznosti iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga;

(b)

"proizvodna oprema", ki se uporablja pri "proizvodnji", ravnanju z, mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preskušanju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz seznama Nadzora vojaškega blaga;

Predmet nadzora v točki 1B115(b) niso vsadni mešalniki, kontinualni mešalniki ali mešalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke 1B117, 1B118 in 1B119.

Glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga.

Predmet nadzora točke 1B115 ni oprema za "proizvodnjo", ravnanje z in preskušanje ustreznosti borovega karbida.

1B116
Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.

1B117
Vsadni mešalniki z zmožnostjo v vakuumu v obsegu od 0 do 13 326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje:

(a)

skupno volumetrično zmogljivost 110 litrov ali več

(b)

najmanj eno mešalno/gnetno gred, vgrajeno zunaj centra.

1B118
Kontinuirni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13 326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

(a)

dva ali več mešalnih/gnetnih gredi

(b)

eno oscilacijsko rotacijsko gred, ki ima gnetilne lopatice/igle tako na gredi kakor tudi v ohišju mešalne komore.

1B119
Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

1B201
Stroji za navijanje niti, razen tistih iz 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:

(a)

stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2.

posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz "vlaknenih ali nitastih materialov";

3.

primerni so za navijanje valjastih rotorjev s premerom od 75 do 400 mm in dolžine 600 mm ali več;

(b)

naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201(a);

(c)

precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201(a)

1B225
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo nad 250 g fluora na uro.

1B226
Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več.

Točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:

(a)

lahko obogatijo stabilne izotope;

(b)

imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.

1B227
Pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, v katerih izstopa plin (dušik in vodik) iz visokotlačnega izmenjevalnega stolpa za amonijak/vodik pod visokim pritiskom, sintetizirani amonijak pa se vrne v ta stolp.

1B228
Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (238 °C) ali manj;

(b)

izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

(c)

izdelani so iz:

1.

nerjavnega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5,

2.

enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2;

(d)

njihov notranji premer je najmanj 1 m, efektivna dolžina pa najmanj 5 m.

1B229
Stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid in ‧notranji kontraktorji‧:

za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej točko 0b004.

(a)

stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

lahko delujejo pri tlakih najmanj 2 MPa;

2.

izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5 in

3.

s premerom najmanj 1,8 m;

(b)

‧notranji kontraktorji‧ v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 1B229(a)

Tehnična opomba:

‧Notranji kontraktorji‧ v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m in so izdelani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.

1B230
Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

(b)

imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h,

(c)

eno od naslednjih značilnosti:

1.

pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali

2.

pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa;

1B231
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

(a)

objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

(b)

oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1.

vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (– 250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;

2.

sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

1B232
Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

(a)

izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj

(b)

izdelani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več.

1B233
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov in oprema zanje:

(a)

objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

(b)

oprema za ločevanje litijevih izotopov:

1.

posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2.

črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3.

celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4.

uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida.

1C
Materiali

Tehnična opomba:

Kovine in zlitine:

 

Če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza ‧kovine‧ in ‧zlitine‧ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:

Surove oblike:

 

anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice;

Napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):

(a)

kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica;

(b)

livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu.

Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.

1C001
Materiali, izdelani posebej kot absorbenti elektromagnetskih valov, ali intrinsično prevodni polimeri:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C101.

(a)

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 2 × 108 Hz, vendar manjših od 3 × 1012 Hz;

Predmet nadzora točke 1C001(a) niso:

(a)

absorberji tipa las, ki so izdelani iz naravnih ali umetnih vlaken, pri katerih omogoča absorpcijo nemagnetni naboj;

(b)

absorberji brez izgube magnetnosti, katerih naključni videz je nedvodimenzionalna oblika, vključno s piramidasto, stožčasto, klinasto in gubasto;

(c)

dvodimenzionalni absorberji z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1.

izdelani so iz:

(a)

penastih plastičnih materialov (gibkih ali negibkih) z ogljikovim nabojem ali iz organskih materialov, vključno z vezivi, ki dajejo več kot 5 % odmeva v primerjavi s kovino prek frekvenčnega pasu, ki je za ±15 % širši ali ožji od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 450 K (177 °C),

(b)

keramičnih materialov, ki dajejo več kot 20 % odmeva v primerjavi s kovino prek pasovne širine, ki je za ±15 % širša ali ožja od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 800 K (527 °C);

Tehnična opomba:

Vzorci blaga za absorpcijo iz točke 1C001(a) Opomba: 1(c)1 morajo biti kvadrati s stranico najmanj petih valovnih dolžin osrednje frekvence in nameščeni v oddaljenem polju sevajočega elementa.

2.

imajo natezno trdnost manj kot 7 × 106 N/m2; in

3.

imajo tlačno trdnost manj kot 14 × 106 N/m2;

(d)

dvodimenzionalni absorberji, izdelani iz sintriranih feritov, z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1.

specifično težo več kot 4,4

2.

največjo delovno temperaturo 548 K (275 °C).

Opomba 1 k točki 1C001.a zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve.

(b)

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 1,5 × 1014 Hz, vendar manjših od 3,7 × 1014 Hz in nepropustnih za vidno svetlobo;

(c)

intrinzično prevodni polimerni materiali s ‧skupno elektroprevodnostjo‧ prek 10 000 S/m (Siemensov na meter) ali s ‧površinsko upornostjo‧ manj kot 100 ohmov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri:

1.

polianilin;

2.

polipirol;

3.

politiofen;

4.

polifenilen-vinilen

5.

politienilen-vinilen.

Tehnična opomba:

‧Skupna elektroprevodnost‧ in ‧površinska upornost‧ se določata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov.

1C002
Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C202.

Predmet nadzora iz točke 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali za podlage za izdelavo prevlek.

Tehnični opombi:

1.

Kovinske zlitine v točki 1C002 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa.

2.

‧Odpornost proti stalni temperaturi in tlaku‧ se mora meriti v skladu s standardom E-139 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi.

3.

‧Odpornost proti občasni obremenitvi s temperaturo in tlakom‧ se mora meriti v skladu s standardom E-606 ASTM ‧Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing‧ ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Preskušanje mora biti osno s povprečnim razmerjem tlaka, enakim 1, in s faktorjem koncentracije tlaka (Kt), enakim 1. Povprečni tlak je določen kot razlika med največjim in najmanjšim tlakom, deljena z največjim tlakom.

(a)

Aluminid:

1.

nikljev aluminid, v katerem je najmanj 15 ut. % aluminija, največ 38 ut. % aluminija in vsaj en dodaten legirni element;

2.

titanov aluminid, v katerem je 10 ut. % ali več aluminija in vsaj en dodatni primešani element;

(b)

kovinske zlitine, izdelane iz materiala iz točke 1C002(c):

1.

nikljeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z ‧odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku‧ v obsegu 10 000 ur ali več pri 923 K (650 °C) pod tlakom 676 MPa

(b)

z ‧odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku‧ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 823 K (550 °C) in pod maksimalnim tlakom 1 095 MPa;

2.

niobijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z ‧odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku‧ v obsegu 10 000 ur ali več pri 1 073 K (800 °C) pod tlakom 400 MPa

(b)

z ‧odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku‧ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 973 K (700 °C) in pod maksimalnim tlakom 700 MPa;

3.

titanove zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z ‧odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku‧ v obsegu 10 000 ur ali več pri 723 K (450 °C) pod tlakom 200 MPa

(b)

z ‧odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku‧ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 723 K (450 °C) in pod maksimalnim tlakom 400 MPa;

4.

aluminijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

z natezno trdnostjo 240 MPa ali več pri 473 K (200 °C)

(b)

z natezno trdnostjo 415 MPa ali več pri 298 K (25 °C);

5.

magnezijeve zlitine z vsemi naslednjimi značilnostmi:

(a)

z natezno trdnostjo 345 MPa ali več

(b)

s korozijsko stopnjo manj kot 1 mm/leto v 3-odstotni vodni raztopini natrijevega klorida, merjeno v skladu s standardom G-31 ASTM ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;

(c)

prah kovinskih zlitin ali drobci za material, ki ima vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani so iz katerega koli od naslednjih sestavnih sistemov:

Tehnična opomba:

V enačbah v nadaljevanju pomeni X enega ali več legirnih elementov.

(a)

nikljeve zlitine (Ni-Al-X, Ni-X-Al), namenjene za dele ali komponente turbinskih motorjev, to je z manj kot tremi nekovinskimi delci (ki se vnašajo med proizvodnim postopkom), večjimi od 100 µm v 109 delcih zlitine;

(b)

niobijeve zlitine (Nb-Al-X ali Nb-X-Al, Nb-Si-X ali Nb-X-Si, Nb-Ti-X ali Nb-X-Ti);

(c)

titanove zlitine (Ti-Al-X ali Ti-X-Al);

(d)

aluminijeve zlitine (Al-Mg-X ali Al-X-Mg, Al-Zn-X ali Al-X-Zn, Al-Fe-X ali Al-X-Fe)

(e)

magnezijeve zlitine (Mg-Al-X ali Mg-X-Al);

2.

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

(a)

z "vakuumsko atomizacijo";

(b)

s "plinsko atomizacijo";

(c)

z "rotacijsko atomizacijo";

(d)

s "hlajenjem curka";

(e)

s "predenjem s taljenjem" in "kominucijo";

(f)

z "ekstrakcijo s taljenjem" in "kominucijo"

(g)

z "mehanskim zlitjem"

3.

ki lahko tvorijo materiale iz točke 1C002.a ali 1C002(b)

(d)

legirni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani iz katerega koli sestavnega sistema iz točke 1C002(c)1;

2.

v obliki nezmletih lusk, trakov ali tankih palčk

3.

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

(a)

s "hlajenjem curka";

(b)

s "predenjem s taljenjem"

(c)

z "ekstrakcijo s taljenjem".

1C003
Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

(a)

začetno relativno prepustnost 120 000 ali več in debelino 0,05 mm ali manj;

Tehnična opomba:

Meritev začetne prepustnosti se mora opraviti na popolnoma razbeljenem materialu.

(b)

so magnetostriktne zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

magnetostrikcijo nasičenosti več kot 5 × 10–4

2.

magnetomehanski vezni faktor (k) več kot 0,8

(c)

so amorfni ali ‧nanokristalinski‧ trakovi zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vsebujejo najmanj 75 ut. % železa, kobalta ali niklja;

2.

imajo nasičeno magnetno indukcijo (Bs) 1,6 T ali več

3.

iz:

(a)

debelino trakov 0,02 mm ali manj

(b)

elektroupornost 2 × 10–4 ohm cm ali več.

Tehnična opomba:

‧Nanokristalinski‧ materiali iz točke 1C003.c so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kakor je določeno z uporabo rentgenske difrakcije.

1C004
Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z "matriko" na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:

(a)

gostoto več kot 17,5 g/cm3;

(b)

mejo elastičnosti več kot 880 MPa;

(c)

natezno trdnost več kot 1 270 MPa

(d)

elongacijo več kot 8 %.

1C005
"Superprevodni""kompozitni" prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:

(a)

"superprevodni""kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več niobij-titanovih ‧filamentov‧ in imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vstavljeni v "matriko", razen v baker ali v mešano "matriko", na osnovi bakra

2.

s ploščino preseka manj kot 0,28 × 10–4 mm2 (oziroma premera 6 µm v primeru krožnih ‧filamentov‧);

(b)

"superprevodni""kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več "superprevodnih"‧filamentov‧, razen niobij-titanovih, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

"kritično temperaturo" pri ničti magnetni indukciji, ki presega 9,85 K (– 263,31 °C)

2.

ostanejo v "superprevodnem" stanju pri temperaturi 4,2 K (– 268,96 °C), kadar so izpostavljeni magnetnemu polju, usmerjenemu v katero koli smer, ki je pravokotna na vzdolžno os prevodnika in ustreza stopnji magnetne indukcije 12 T, kritična tokovna gostota na celotnem preseku pa je višja od 1 750 A/mm2.

(c)

"superprevodni""kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več "superprevodnih"‧filamentov‧, ki ostanejo "superprevodni" nad 115 K (– 158,16 oC).

Tehnična opomba:

V smislu točke 1C005 so ‧filamenti‧ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov.

1C006
Tekočine in maziva:

(a)

hidravlične tekočine, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:

1.

sintetična ‧silikoogljikova olja‧ z vsemi naslednjimi značilnostmi:

Tehnična opomba:

V smislu točke 1C006(a)1 vsebujejo ‧silikoogljikova olja‧ samo silicij, vodik in ogljik.

(a)

‧plamenišče‧ nad 477 K (204 °C);

(b)

‧točka litja‧ pri 239 K (–34 °C) ali manj;

(c)

‧indeks viskoznosti‧ 75 ali več

(d)

‧termična stabilnost‧ pri 616 K (343 °C)

2.

‧klorofluorkarbonati‧ z vsemi naslednjimi značilnostmi:

Tehnična opomba:

V smislu točke 1C006(a)2 vsebujejo ‧klorofluorkarbonati‧ izključno ogljik, fluor in klor.

(a)

brez ‧plamenišča‧;

(b)

z ‧vnetiščem‧ nad 977 K (704 °C);

(c)

‧točka litja‧ pri 219 K (–54 °C) ali manj;

(d)

‧indeks viskoznosti‧ 80 ali več in

(e)

z vreliščem pri 473 K (200 °C) ali več;

(b)

maziva, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:

1.

fenilenovi ali alkilfenilenovi estri ali tioetri ali njihove mešanice, ki vsebujejo več kot dve etrski ali tioetrski funkciji ali njune mešanice,

2.

tekočine iz fluoriranih silikonov s kinematično viskoznostjo manj kot 5 000 mm2/s, merjeno pri 298 K (25 °C);

(c)

tekočine za dušenje ali flotacijo s čistoto več kot 99,8 %, ki vsebujejo manj kot 25 delcev, velikih 200 µm ali večjih na 100 ml, in ki vsebujejo najmanj 85 % katere koli od naslednjih spojin ali materialov:

1.

dibromotetrafluoretana;

2.

poliklortrifluoretilena (samo oljnih ali voskastih modifikacij)

3.

polibromtrifluoretilena;

(d)

fluoroogljikove elektronske hladilne tekočine, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vsebujejo 85 ut. % ali več katere koli od naslednjih sestavin ali njihovih mešanic:

(a)

monomernih oblik polifluoro-poliakrileter-triazinov ali perfluoralifatskih etrov;

(b)

perfluoroalkiminov;

(c)

perfluorocikloalkanov ali

(d)

perfluoroalkanov;

2.

njihova gostota pri 298 K (25 °C) je 1,5 g/ml ali več;

3.

pri 273 K (0 °C) so v tekočem stanju

4.

vsebujejo 60 ut. % ali več fluora.

Tehnična opomba:

V smislu točke 1C006 se določa:

1.

‧plamenišče‧ z uporabo metode Cleveland Open Cup, opisane v ASTM D-92, ali enakovrednih nacionalnih metod;

2.

‧točka litja‧ z uporabo metode, opisane v ASTM D-97, ali enakovrednih nacionalnih metod;

3.

‧indeks viskoznosti‧ z uporabo metode, opisane v ASTM D-2270, ali enakovrednih nacionalnih metod;

4.

‧termična stabilnost‧ z naslednjim preizkusom ali enakovrednimi nacionalnimi preizkusi:

 

20 ml preskušane tekočine zlijemo v 46-mililitrsko komoro iz nerjavnega jekla tipa 317, v kateri so tri kroglice, vse tri z (nominalnim) premerom 12,5 mm: prva je iz orodnega jekla M-10, druga iz jekla 52 100 in tretja iz ladijske bronze (60 % Cu, 39 % Zn, 0,75 % Sn);

 

Komoro očistimo z dušikom, zapremo pri atmosferskem tlaku, temperaturo pa povečujemo do 644 ± 6 K (371 ±6 °C) in ohranjamo šest ur pri tej temperaturi;

Vzorec imamo lahko za termično stabilnega, če po izvedenem postopku izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izguba mase vsake kroglice je manjša od 10 mg/mm2 njene površine;

(b)

sprememba izvorne viskoznosti, kakor je določena pri 311 K (38 °C), je manjša od 25 %

(c)

skupno kislinsko ali bazično število je manjše od 0,40;

5.

‧temperatura samovžiga‧ se določi z uporabo metode, opisane v ASTM E-659, ali z uporabo enakovrednih nacionalnih metod.

1C007
Keramični osnovni materiali, keramični materiali, ki niso "kompozitni", "kompozitni" materiali s keramično "matriko" in njihove predhodne sestavine:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

(a)

osnovni materiali iz samostojnih ali kompleksnih boridov titana, katerih skupna nečistota (brez namenoma dodatnih dodatkov) je manj kot 5 000 ppm, povprečna velikost delcev enaka ali manjša od petih mikrometrov in pri katerih ni več kot 10 % delcev večjih od 10 mikrometrov;

(b)

keramični materiali, ki niso "kompozitni", v surovi ali polpredelani obliki, sestavljeni iz boridov titana z gostoto 98 % ali več teoretične gostote;

Predmet nadzora iz točke 1C007.b niso abrazivi.

(c)

keramično-keramični "kompozitni" materiali s stekleno ali oksidno "matriko" in ojačani z vlakni, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov:

(a)

Si-N;

(b)

Si-C;

(c)

Si-Al-O–N

(d)

Si-O–N

2.

s "specifično natezno trdnostjo", večjo od 12,7 × 103 m;

(d)

keramično-keramični "kompozitni" materiali z nepretrgano kovinsko fazo ali brez nje, ki vsebujejo delce, laske ali vlakna, pri katerih tvorijo "matrika" silicijevi karbidi ali nitridi, cirkonij ali bor;

(e)

predhodniki materialov (tj. posebej zanje namenjeni polimerni ali kovinoorganski materiali) za proizvodnjo katere koli faze ali faz materialov, naštetih v točki 1C007(c):

1.

polidiorganosilani (za proizvodnjo silicijevega karbida);

2.

polisilazani (za proizvodnjo silicijevega nitrida);

3.

polikarbosilani (za proizvodnjo keramike s silicijevimi, ogljikovimi in dušikovimi komponentami);

(f)

keramično-keramični "kompozitni" materiali s kisikovo ali stekleno "matriko", ki so ojačani s kontinuiranimi vlakni iz enega od naslednjih sistemov:

1.

Al2O3

2.

Si-C–N.

Predmet nadzora točke 1C007.f niso "kompoziti", v katerih imajo filamenti teh sistemov natezno trdnost manjšo od 700 MPa pri 1 273 K (1 000 °C) ali ki imajo trajno natezno trdnost večjo od 1 % razteza pri obremenitvi 100 MPa in pri temperaturi 1 273 K (1 000 °C) v časovnem obsegu 100 ur.

1C008
Nefluorirane polimerne snovi:

(a)

1.

bis-maleimidi;

2.

aromatski poliamid-imidi;

3.

aromatski poliamidi;

4.

aromatski polieterimidi s točko posteklenitve (Tg), višjo od 513 K (240 °C);

Predmet nadzora iz točke 1C008.a so snovi v tekočem ali trdnem "taljivem" stanju, vključno s smolo, prahom, peleti, filmi, listi, trakovi ali pasovi;

Za "netaljive" poliamide v obliki filma, listov, trakov ali pasov glej točko 1A003.

(b)

termoplastični polimeri tekočih kristalov s točko temperaturne deformacije nad 523 K (250 °C), merjeno po ISO 75–2 (2004) ali po enakovrednih nacionalnih metodah, in z obremenitvijo 1,80 N/mm2, ki so sestavljeni:

1.

iz:

(a)

fenilena, bifenilena ali naftalena

(b)

metila, iz fenilena s substituiranim terciarnim butilom ali fenilom, iz bifenilena ali naftalena

2.

iz:

(a)

tereftalne kisline;

(b)

6-hidroksi-2-naftojske kisline

(c)

4-hidroksibenzojske kisline;

(c)

se ne uporabljajo;

(d)

poliarilen ketoni;

(e)

poliarilen sulfidi, pri katerih je arilenska skupina bifenil, trifenil ali njuna kombinacija;

(f)

polibifenileneter sulfoni s ‧točko posteklenitve (Tg)‧ višjo od 513 K (240 °C).

Tehnična opomba:

‧Točka posteklenitve (Tg)‧ pri materialih iz točke 1C008 se določa z uporabo suhe metode, opisane v ISO 11357–2 (1999) ali enakovrednimi nacionalnimi standardi.

1C009
Nepredelane fluorirane spojine:

(a)

kopolimeri viniliden fluorida, ki vsebujejo 75 % ali več beta kristalinske strukture v neraztegnjenem stanju;

(b)

fluorirani poliamidi, ki vsebujejo 10 ut. % ali več kombiniranega fluora;

(c)

fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 ut. % ali več kombiniranega fluora.

1C010
"Vlakneni ali nitasti materiali", ki se lahko uporabijo v "kompozitnih" strukturah organske "matrike", kovinske "matrike" ali ogljikove "matrike" ali v laminatih:

Opomba: GLEJ TUDI 1C210 IN 9C110.

(a)

organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

"specifičnim modulom", večjim od 12,7 × 106 m,

2.

"specifično natezno trdnostjo", večjo od 23,5 × 104 m;

Predmet nadzora iz točke 1C010(a) ni polietilen.

(b)

organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

"specifičnim modulom", večjim od 12,7 × 106 m,

2.

"specifično natezno trdnostjo", večjo od 23,5 × 104 m;

Predmet nadzora iz točke 1C010(b) niso izdelki, izdelani iz "vlaknenih ali nitastih materialov", ki se uporabljajo pri popravilu delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, če velikost posamezne plošče ne presega 100 cm × 100 cm.

Tehnična opomba:

Značilnosti materialov, opisanih v točki 1C010.b, se določajo z uporabo metod z oznakami SRM 12 do 17, ISO 10618 (2004) 10.2.1 metoda A, ki jih priporoča "Suppliers Advance Composite Materials Association" (SACMA) ali z uporabo enakovrednih nacionalnih nateznih preskusov, ki temeljijo na povprečju velikega števila vzorcev.

(c)

organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

"specifičnim modulom", večjim od 2,54 × 106 m,

2.

tališče, točko razgraditve ali sublimišče nad 1 922 K (1 649 °C) v inertnem okolju;

Predmet nadzora točke 1C010.c niso:

(a)

nekontinuirana, mnogofazna, polikristalinska aluminijeva vlakna, narezana ali v naključnem prepletu, ki vsebujejo 3 ut. % ali več silicija, in katerih "specifični modul" je manj kot 10 × 106 m;

(b)

molibdenska vlakna ali vlakna njegovih zlitin;

(c)

borova vlakna;

(d)

nekontinuirana keramična vlakna s tališčem, točko razgraditve ali sublimiščem pod 2 043 K (1 770 °C) v inertnem okolju.

(d)

"vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

ki so sestavljeni iz katerega koli od naslednjih materialov:

(a)

iz polieterimidov, naštetih v točki 1C008(a),

(b)

iz materialov, naštetih v točkah 1C008(b) do 1C008(f),

2.

ki so sestavljeni iz materialov, naštetih v točki 1C010(d)1.a ali 1C010(d)1(b), in "mešana vlakna" z drugimi vlakni, naštetimi v točkah 1C010(a), 1C010(b) ali 1C010(c);

(e)

vlakna, ki so impregnirana z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), vlakna, prevlečena s kovino ali ogljikom (predoblike), ali "predoblike ogljikovih vlaken":

1.

iz "vlaknenih ali nitastih materialov", ki so določeni v točkah 1C010(a), 1C010(b) ali 1C010(c);

2.

iz organskih ali ogljikovih "vlaknenih ali nitastih materialov", ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

"specifično natezno trdnostjo", večjo od 17,7 × 104 m;

(b)

"specifičnim modulom", večjim od 10,15 × 106 m;

(c)

niso določeni v točkah 1C010(a) ali 1C010(b)

(d)

imajo, kadar so impregnirani z materiali, določenimi v 1C008 ali 1C009(b), ‧točko posteklenitve (Tg)‧ višjo od 383 K (110 °C), kadar pa so impregnirani s fenolnimi ali epoksi smolami, imajo ‧točko posteklenitve (Tg)‧ enako ali višjo od 418 K (145 °C).

Predmet nadzora točke 1C010(e) niso:

(a)

"vlakneni ali nitasti materiali", impregnirani z "matriko" epoksi smol (prepregi) ki se uporabljajo pri popravilu delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, če velikost posamezne plošče ne presega 100 cm × 100 cm;

(b)

prepregi, če so impregnirani s fenolnimi ali epoksi smolami, ki imajo ‧točko posteklenitve (Tg)‧ pod 433 K (160 °C) in temperaturo procesa pod ‧točko posteklenitve‧.

Tehnična opomba:

‧Temperaturna točka posteklenitve (Tg)‧ pri materialih iz točke 1C010.e se določa z uporabo suhe metode, opisane v ASTM D 3418. ‧Temperaturna točka posteklenitve (Tg)‧ je za fenolne in epoksi smole določena z uporabo suhega postopka, ki je opisan v ASTM D 4065, pri frekvenci 1 Hz in hitrosti segrevanja 2 K (°C) na minuto.

1C011
Kovine in spojine:

Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA in TOČKO 1C111.

(a)

kovine z velikostjo delcev manj kot 60 µm, bodisi sferične, atomizirane, sferoidne, v kosmičih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali več cirkonija, magnezija ali njunih zlitin;

Tehnična opomba:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

Kovine ali zlitine iz točke 1C011(a) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

(b)

bor ali borov karbid s čistoto 85 % ali več in z delci velikosti 60 µm ali manj;

Kovine ali zlitine iz točke 1C011(b) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

(c)

gvanidin nitrat;

(d)

nitrogvanidin nitrat (NQ) (CAS 556–88–7).

1C012
Materiali:

Tehnična opomba:

Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.

(a)

plutonij v kateri koli obliki, v katerem je več kot 50 ut. % deleža plutonija z izotopskim številom 238;

Predmet nadzora točke 1C012(a) niso:

(a)

dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj plutonija;

(b)

dobave s tremi "efektivnimi grami" ali manj plutonija, kadar jih vsebujejo senzorji merilnih instrumentov.

(b)

"predhodno ločeni" neptunij-237 v kateri koli obliki.

Predmet nadzora v točki 1C012.b niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija-237.

1C101
Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kakor je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‧projektilih‧, podsistemih "projektilov" ali zračna plovila brez posadke določene v 9A012.

Točka 1C101 vključuje:

(a)

strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjševanje radarske odbojnosti;

(b)

prevleke, vključno z barvami, izdelane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem področju elektromagnetnega spektra.

Točka 1C101 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov.

Tehnična opomba:

V točki 1C101 pomeni izraz ‧projektilih‧ komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom več od 300 km.

1C102
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1C107
Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:

(a)

drobnozrnati grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali več, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 µm ali manj, uporabni za raketne dulce (šobe) in obloge konic letal, ki se lahko obdelajo v katerega koli od naslednjih proizvodov:

1.

valji premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;

2.

cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več,

3.

Kocke velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več;

Glej tudi točko 0C004.

(b)

pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, uporaben za raketne dulce (šobe) in konice letal, ki ponovno vstopajo v ozračje in so uporabni v "projektilih", vesoljska plovila iz točke 9A004 ali sondirne rakete iz točke 9A104;

Glej tudi točko 0C004.

(c)

keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz) za uporabo v kupolah radarskih anten, uporabnih v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.

(d)

keramika, ki je v masi ojačana s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabna za konice, uporabne v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104;

(e)

keramični kompozitni materiali, ojačani s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabni za konice, letala, ki se vračajo v ozračje, in lopute šob, uporabne v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.

1C111
Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:

(a)

pogonske snovi:

1.

sferični aluminijev prah, razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga, z delci enakega premera, manjšega od 200 µm, in z vsebnostjo aluminija 97 ut. % ali več, če vsaj 10 ut. % celotne mase pomenijo delci s premerom, manjšim od 63 µm, v skladu z ISO 2591:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom;

Tehnična opomba:

Velikost delcev 63 µm (ISO R-565) ustreza 250 meshem (Tyler) ali 230 meshem (standard ASTM E-11).

2.

kovinska goriva, razen tistih, ki so zajeta v nadzoru vojaškega blaga, z delci velikosti manj kot 60 µm, bodisi sferičnimi, atomiziranimi, sferoidalnimi, v luskinah ali zmletimi, ki vsebujejo 97 ut. % ali več katere koli od naslednjih snovi::

(a)

cirkonija;

(b)

berilija;

(c)

magnezija;

(d)

zlitin kovin iz zgornjih podtočk (a) do (c);

Tehnična opomba:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje s cirkonijem.

3.

Oksidanti, uporabni v raketnih motorjih na tekoče-kapljevito gorivo:

(a)

didušikov trioksid (CAS 10544–73–7);

(b)

dušikov dioksid (CAS 10102–44–0)/didušikov tetraoksid (CAS 10544–72–56);

(c)

didušikov pentoksid (CAS 10102–03–1);

(d)

mešani dušikovi oksidi (MON);

Tehnična opomba:

Mešani dušikovi oksidi (MON) so raztopine dušikovega oksida (NO) v didušikovem tetraoksidu/dušikovem dioksidu (N2O4/NO2), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja vrsta koncentracij, ki se označijo kot MONi ali MONij, kjer sta i in j celi števili, ki predstavljata odstotek dušikovega oksida v mešanici (npr. MON3 vsebuje 3 % dušikovega oksida, MON25 pa 25 % dušikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 mas %).

(e)

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA inhibirano rdečo kadečo dušikovo kislino (IRFNA);

(f)

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN 1C238 ZA spojine iz fluora in enega ali več drugih halogenov, kisika ali dušika;

4.

derivati hidrazina:

Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA

(a)

trimetilhidrazin (CAS 1741–01–1);

(b)

trimetilhidrazin (CAS 6415–12–9);

(c)

N,N dialilhidrazin;

(d)

alilhidrazin (CAS 7422–78–8);

(e)

etilen dihidrazin;

(f)

monometilhidrazin dinitrat;

(g)

nesimetrični dimetilhidrazin nitrat;

(h)

hidrazinijev azid (CAS 14546–44–2);

(i)

dimetilhidrazinijev azid;

(j)

hidrazinijev dinitrat;

(k)

diimido dihidrazin oksalne kisline;

(l)

2-hidroksietilhidrazin nitrat (HEHN);

(m)

Glej nadzor vojaškega blaga za hidrazinijev perklorat;

(n)

hidrazinijev diperklorat;

(o)

metilhidrazin nitrat (MHN);

(p)

dietilhidrazin nitrat (DEHN);

(q)

3,6-dihidrazino tetrazin nitrat (1,4-dihidrazin nitrat) (DHTN);

(b)

polimerne snovi:

1.

karboksi-terminirani polibutadien (vključno s karboksil-terminiranim polibutadienom) (CTPB);

2.

hidroksi-terminirani polibutadien (vključno s hidroksil-terminiranim polibutadienom) (HTPB), razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga;

3.

polibutadien-akrilna kislina (PBAA);

4.

polibutadien-akrilnokislinski akrilonitril (PBAN);

5.

politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG);

Tehnična opomba:

politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG) je blok kopolimer poli 1,4-butandiola in polietilen glikola (PEG).

(c)

drugi pogonski aditivi in agenti:

1.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA karborane, dekarborane, pentaborane in njihove derivate;

2.

trietilen-glikol dinitrat (TEGDN) (CAS 111–22–8);

3.

2-nitrodifenilamin (CAS 119–75–5);

4.

trimetiloletan trinitrat (TMETN) (CAS 3032–55–1);

5.

dietilen-glikol dinitrat (DEGDN)(CAS 693–21–0);

6.

derivati ferocena:

(a)

Glej nadzor vojaškega blaga za katocen;

(b)

propil-ferocen (CAS 1273–89–8);

(c)

propil-ferocen;

(d)

Glej nadzor vojaškega blaga za n-butil ferocen;

(e)

pentil-ferocen (CAS 1274–00–6);

(f)

diciklopentil-ferocen;

(g)

dicikloheksil-ferocen;

(h)

dietil-ferocen;

(i)

dipropil-ferocen;

(j)

dibutil-ferocen (CAS 1274–08–4);

(k)

diheksil-ferocen (CAS 93894–59–8);

(l)

acetil-ferocen;

(m)

Glej nadzor vojaškega blaga za ferocen-karboksilne kisline;

(n)

Glej nadzor vojaškega blaga za butacen;

(o)

drugi derivati ferocena, uporabni za prilagajanje hitrosti gorenja raketnega goriva, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga.

7.

4,5 diazidometil-2-metil-1,2,3-triazol (iso- DAMTR), razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.

Glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v točki 1C111, glej Nadzor vojaškega blaga.

1C116
Martenzitna jekla z natezno trdnostjo najmanj 1 500 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C), v obliki pločevine, plošče ali cevi z debelino 5 mm ali manj.

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C216.

Tehnična opomba:

Martenzitna jekla so železove zlitine, na splošno določena z visokim deležem niklja, zelo nizkim deležem ogljika in uporabo nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo utrjevanje s staranjem.

1C117
Volfram, molibden in njune zlitine v obliki enakih sferičnih ali atomiziranih delcev premera 500 mikrometrov ali manj, čistote 97 % ali več, ki se uporabljajo za izdelavo raketnih motorjev, uporabnih v "projektilih", vesoljskih plovilih iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104 (tj. za toplotne ščite, podlage za dulce, vratove dulcev in površine, ki se uporabljajo za krmiljenje potiska).

1C118
Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):

(a)

ima vse naslednje značilnosti:

1.

vsebuje 17,0 do 23,0 ut. % kroma in 4,5 do 7,0 ut. % niklja;

2.

vsebuje več kakor 0,10 ut. % titana;

3.

ima feritno-avstenitno mikrostrukturo (imenovano tudi dvofazna mikrostruktura), ki je najmanj 10 vol. % avstenitna (merjeno po ASTM E-1181–87 ali enakovrednem nacionalnem postopku),

(b)

ki ima katero koli od naslednjih oblik:

1.

ingoti ali palice, pri katerih je vsaka dimenzija enaka ali večja 100 mm;

2.

listi širine 600 mm ali več in debeline 3 mm ali manj

3.

cevi z zunanjim premerom 600 mm ali več in debelino sten 3 mm ali manj.

1C202
Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002(b)3. ali (b)4:

(a)

aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

natezno trdnost 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C)

2.

obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

(b)

titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

natezno trdnost 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C)

2.

obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

Tehnična opomba:

Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C210
‧Vlakneni ali nitasti materiali‧ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010.a, b ali e:

(a)

ogljikovi ali aramidni ‧vlakneni ali nitasti materiali‧, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.

"specifični modul" 12,7 × 106 m ali več

2.

"specifično natezno trdnost", 235 × 103 m ali več;

Predmet nadzora točke 1C210.a niso aramidni ‧vlakneni ali nitasti materiali‧, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več;

(b)

stekleni ‧vlakneni ali nitasti materiali‧, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

"specifični modul" 3,18 × 106 m ali več

2.

"specifično natezno trdnost", 76,2 × 103 m ali več;

(c)

"preja", "predpreja", "predivo" ali "trakovi", impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih ‧vlaknenih ali nitastih materialov‧, določenih v točki 1C210(a) ali (b)

Tehnična opomba:

Smola sestavlja matriko kompozita.

V točki 1C210 so ‧vlakneni ali nitasti materiali‧ omejeni na neskončno "monofilamentno prejo", "prejo", "predprejo", "predivo" ali "trakove".

1C216
Maražno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 2 050 MPa ali več pri 293 K (20 °C).

Predmet nadzora točke 1C216 niso oblike, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.

Tehnična opomba:

Izraz maražno jeklo z natezno trdnostjo zajema maražno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C225
Bor, obogaten z izotopom bor -10 (10B) nad vrednostmi v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Mešanice iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

Tehnična opomba:

Masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 at.)

1C226
Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 % in obema naslednjima značilnostma:

(a)

v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm

(b)

maso nad 20 kg.

Predmet nadzora točke 1C226 niso deli, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.

1C227
Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)

vsebuje manj kot 1 000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija

(b)

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C228
Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)

vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in

(b)

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C229
Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)

čistoto nad 99,99 % ali več

(b)

vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

1C230
Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

Predmet nadzora točke 1C230 niso:

(a)

kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

(b)

mešanice oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;

(c)

beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

1C231
Kovinski hafnij, zlitine, pri katerih je 60 % masni delež hafnija, hafnijevih spojin nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

1C232
Helij-3 (3He), mešanice, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Predmet nadzora točke 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3.

1C233
Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescenčni dozimetri.

Tehnična opomba:

Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at.)

1C234
Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

Predmet nadzora točke 1C234 ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

1C235
Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000, in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija.

1C236
Sevalci alfa z razpolovno dobo 10 dni ali več, vendar manj kot 200 let, in so v naslednjih oblikah:

(a)

elementarni;

(b)

spojine, ki imajo specifično aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

(c)

mešanice, ki imajo skupno aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

(d)

izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Predmet nadzora točke 1C236 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) sevalcev alfa.

1C237
Radij226 (226Ra), zlitine radija226, spojine radija226, mešanice, ki vsebujejo radij226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Predmet nadzora točke 1C237 niso:

(a)

medicinski pripomočki;

(b)

proizvodi ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija226.

1C238
Klorov trifluorid (ClF3).

1C239
Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v kontroli vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s.

1C240
Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v 0C005:

(a)

nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:

1.

čistoto nad 99,0 % ali več in

2.

povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 mikrometrov, merjeno po standardu ASTM B330;

(b)

porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki 1C240(a)

Predmet nadzora točke 1C240 niso:

(a)

vlakneni nikljev prah;

(b)

posamezne porozne nikljeve plošče, ki imajo površino 1 000 cm2 ali manj.

Tehnična opomba:

Točka 1C240(b) se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240(a), da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

1C350
Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in "mešanica kemikalij", ki vsebujejo eno ali več navedenih:

Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450.

1.

tiodiglikol (111–48–8);

2.

fosforjev oksiklorid (10025–87–3);

3.

dimetil metilfosfonat (756–79–6);

4.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA metilfosfonil difluorid (676–99–3);

5.

metil-fosfonil diklorid (676–97–1);

6.

dimetilfosfit (DMP) (868–85–9);

7.

fosforjev triklorid (7719–12–2);

8.

trimetilfosfit (TMP) (121–45–9);

9.

tionilklorid (7719–09–7);

10.

3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554–74–3);

11.

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96–79–7);

12.

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (5842–07–9);

13.

3-kinuklidinol (1619–34–7);

14.

kalijev flourid (7789–23–3);

15.

2-kloretanol (107–07–3);

16.

dimetilamin (124–40–3);

17.

dietil etilfosfonat (78–38–6);

18.

dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404–03–7);

19.

dietilfosfit (762–04–9);

20.

dimetilamin-hidroklorid (506–59–2);

21.

etilfosfinil diklorid (1498–40–4);

22.

etilfosfonil diklorid (1066–50–8);

23.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA etilfosfonil difluorid (753–98–0);

24.

vodikov fluorid (7664–39–3);

25.

metilbenzilat (76–89–1);

26.

metilfosfinil diklorid (676–83–5);

27.

N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96–80–0);

28.

pinakolil alkohol (464–07–3);

29.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA O-etil-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (57856–11–8)

30.

trietilfosfit (122–52–1);

31.

arzenov triklorid (7784–34–1);

32.

benzilska kislina (76–93–7);

33.

dietil metilfosfonit (15715–41–0);

34.

dimetil etilfosfonat (6163–75–3);

35.

etilfosfinil difluorid (430–78–4);

36.

metilfosfinil difluorid (753–59–3);

37.

3-kinuklidon (3731–38–2);

38.

fosforjev pentaklorid (10026–13–8);

39.

pinakolon (75–97–8);

40.

kalijev cianid (151–50–8);

41.

kalijev difluorid (7789–29–9);

42.

amonijev vodikov fluorid ali amonijev difluorid (1341–49–7);

43.

natrijev fluorid (7681–49–4);

44.

natrijev difluorid (1333–83–1);

45.

natrijev cianid (143–33–9);

46.

trietanolamin (102–71–6);

47.

fosforjev pentasulfid (1314–80–3);

48.

diizopropilamin (108–18–9);

49.

dietilaminoetanol (100–37–8);

50.

natrijev sulfid (1313–82–2);

51.

žveplov monoklorid (10025–67–9);

52.

žveplov diklorid (10545–99–0);

53.

trietanolamin-hidroklorid (637–39–8);

54.

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261–68–1);

55.

metilfosfonska kislina (993–13–5);

56.

dietil metilfosfonat (683–08–9);

57.

N,N-dimetilaminofosforil diklorid (677–43–0);

58.

triisopropil fosfit (116–17–6);

59.

etildietanolamin (139–87–7);

60.

O, O-dietil fosforotioat (2465–65–8);

61.

O, O-dietil fosforotitioat (298–06–6);

62.

natrijev hesafluorosilikat (16893–85–9);

63.

metilfosfonotiojski diklorid (676–98–2).

Za izvoz v "države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36, .54, .55, .56, .57 in.63, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice.

Za izvoz v "države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36, .54, .55, .56, .57 in.63, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Predmet nadzora točke 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točki 1C350.2, .6, .7, .8, .9, .10, .14, .15, .16, .19, .20, .24, .25, .30, .37, .38, .39, .40, .41, .42, .43, .44, .45, .46, .47, .48, .49, .50, .51, .52, .53, .58, .59, .60, .61 in.62, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Predmet nadzora točke 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo nadrobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1C351
Človeški patogeni, zoonoze in "toksini":

(a)

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

chikungunjski virus;

2.

kongoško-krimski virus hemoragične mrzlice;

3.

virus mrzlice dengue;

4.

orientalski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

5.

virus ebole;

6.

virus hantana;

7.

virus junine;

8.

virus mrzlice lassa;

9.

virus limfocitnega koriomeningitisa;

10.

virus machupo;

11.

marburški virus;

12.

virus opičjih koz;

13.

virus mrzlice Rift Valley;

14.

virus klopnega encefalitisa (virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa);

15.

virus variola;

16.

venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

17.

zahodni virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

18.

bele koze;

19.

virus rumene mrzlice;

20.

virus japonskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

21.

virus Kyasanur Forest;

22.

virus Lupingove bolezni

23.

virus encefalitisa Murray Valley;

24.

virus hemoragične mrzlice Omsk;

25.

virus Oropouche;

26.

virus Powassan;

27.

virus Rocio;

28.

virus encefalitisa St Louis;

29.

virus Hendra (konjski morbilivirus);

30.

južnoameriška hemoragična mrzlica (Sabia, Flexal, Guanarito);

31.

virusi hemoragične mrzlice s pljučnim in ledvičnim sindromom (Seoul, Dobrava, Puumala, Sin Nombre);

32.

virus Nipah;

(b)

rikecije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

coxiella burnetii;

2.

bartonella quintana (Rochalimaea quintana, Rickettsia quintana);

3.

rickettsia prowasecki;

4.

rickettsia rickettsii;

(c)

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Bacillus anthracis;

2.

Brucella abortus;

3.

Brucella melitensis;

4.

Brucella suis;

5.

Chlamydia psittaci;

6.

Clostridium botulinum;

7.

Francisella tularensis;

8.

Burkholderia mallei (pseudomonas mallei);

9.

Burkholderia pseudomallei (pseudomonas pseudomallei);

10.

Salmonella typhi;

11.

Shigella dysenteriae;

12.

Vibrio cholerae;

13.

Yersinia pestis;

14.

Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;

15.

Enterohemoragična Escherichia coli, serotip O157 in drugi serotipi, ki proizvajajo verotoksin;

(d)

"toksini" in "podenote toksinov":

1.

botulinotoksin;

2.

Clostridium perfringens toksini;

3.

konotoksin;

4.

ricin;

5.

saksitoksin;

6.

shiga-toksin;

7.

Stafilokoccus aureus (zlatenični toksini);

8.

tetrodotoksin;

9.

Verotoksin in shigi podobne beljakovine, ki onesposobijo ribosome;

10.

mikrocistin (cianginosin);

11.

aflatoksini;

12.

abrin;

13.

kolera toksin;

14.

Diacetoksiscirpenol toksin;

15.

T-2 toksin;

16.

HT-2 toksin;

17.

modeccin;

18.

volkensin;

19.

viscum album lektin 1 (viskumin);

Predmet nadzora točke 1C351.d niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:

1.

da so farmacevtski pripravki, izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;

2.

da so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;

3.

da jih državne oblasti potrjujejo kot medicinske proizvode.

(e)

gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Coccidioides immitis;

2.

Coccidioides posadasii.

Predmet nadzora točke 1C351 niso "vakcine" ali "imunotoksini".

1C352
Živalski patogeni:

(a)

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

virus afriške svinjske mrzlice;

2.

Virusi aviarne influnce:

(a)

neokarakterizirani

(b)

opredeljeni v prilogi I(2) direktive ES 2005/94/EC (UL L 10, 14.1.2006, str. 16) z visoko stopnjo patogenosti:

1.

virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti v šest tednov starih piščancih več kot 1,2

2.

virusi tipa A podtipov H5 ali H7 z zaporedjem nukleotidov, ki kodifirajo multiple bazične aminokisline na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina, podobnih tistim, ki so bili opaženi pri drugih virusih HPAI, kar kaže, da lahko molekulo hemaglutinina razcepi proteaza v celicah gostitelja;

3.

virus plavice;

4.

virus slinavke in parkljevke;

5.

virus kozjih koz;

6.

virus aujeszkyjeve bolezni (neprave stekline);

7.

virus svinjske mrzlice (svinjske kolere);

8.

virus stekline (Lyssa virus);

9.

virus newcastlske bolezni;

10.

virus kuge prežvekovalcev;

11.

svinjski enterovirus tipa 9;

12.

virus goveje kuge;

13.

virus ovčjih koz;

14.

virus tešinske bolezni prašičev;

15.

virus vezikularnega stomatitisa;

16.

virus vozličastega dermatitisa;

17.

virus afriške konjske kuge.

(b)

mikroplazma miocidov, naravna, gojena ali spremenjena, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami, kot sta:

1.

Mikroplazma miocidov, podvrsta miocidi SC (mala kolonija – small colony);

2.

Mikroplazma capricolum, podvrsta capripneumoniae.

Predmet nadzora točke 1C352 niso "vakcini".

1C353
Genetski elementi in genetsko modificirani organizmi:

(a)

genetsko modificirani mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo organizmov, naštetih v točkah 1C351(a), 1C351(b), 1C351(c), 1C351(e), 1C352 ali 1C354;

(b)

genetsko modificirani organizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, kodirane za katerega koli od "toksinov" ali "podenote toksinov", naštetih v točki 1C351(d)

Tehnični opombi:

1.

Genetski elementi med drugim vključujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone in vektorje, ki so genetsko modificirani ali ne.

2.

Verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo katerih koli mikroorganizmov, navedenih v točkah 1C351(a), 1C351(b), 1C351(c), 1C351(e), 1C352 ali 1C354 pomeni katero koli verigo, posebno za določen mikroorganizem, ki:

(a)

ki sami po sebi ali prek prenesenih proizvodov znatno ogrožajo zdravje ljudi, živali ali rastlin ali

(b)

Je znan, da povečuje sposobnost določenega mikroorganizma ali katerega koli drugega organizma, v katerega je lahko priložen, ali kako drugače vključen, da povzroča resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

Točka 1C353 se ne uporablja za verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo entehemoragične Escherichie coli, serotip O157 in drugih sojev, ki proizvajajo verotoksin, razen tistih za kodiranje verotoksina ali njegovih podenot.

1C354
Rastlinski patogeni:

(a)

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Andski latentni virus krompirja;

2.

Viroid potato spindle tuber;

(b)

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Xanthomonas albilineans;

2.

Xanthomonas campestris pv. citri, vključno z vrstami iz rodu Xanthomonas campestris pv. citri tipov A, B, C, D, E ali vrst, ki so kako drugače klasificirane kot Xanthomonas citri, Xanthomonas campestris pv. aurantifolia ali Xanthomonas campestris pv. citrumelo;

3.

Xanthomonas oryzae pv. Oryzae (Pseudomonas campestris pv. Oryzae);

4.

Clavibacter michiganensis ssp. Sepedonicus (Corynebacterium michiganensis ssp. Sepedonicum ali Corynebacterium Sepedonicum);

5.

Ralstonia solanacearum, rasi 2 in 3 (Pseudomonas solanacearum, rasi 2 in 3 ali Burkholderia solanacearum, rasi 2 in 3);

(c)

gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.

Colletotrichum coffeanum var. virulans (Colletotrichum kahawae);

2.

Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);

3.

Microcyclus ulei (syn. Dothidella ulei);

4.

Puccinia graminis (sin. Puccinia graminis f. sp. tritici);

5.

Puccinia striiformis (sin. Puccinia glumarum);

6.

Magnaporthe grisea (pyricularia grisea/pyricularia oryzae).

1C450
Strupene kemikalije in njihove predhodne sestavine, in "zmesi kemikalij", ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:

Opomba: GLEJ TUDI TOKI 1C350 in 1C351(d) IN NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

(a)

toksične kemikalije:

1.

amiton: O, O-dietil S-[2-(dietilamino)etil] fosforotiolat (78–53–5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;

2.

PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382–21–8);

3.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA BZ: 3-kinuklidinil benzilat (6581–06–2);

4.

fosgen: karbonil diklorid (75–44–5);

5.

cianogen klorid (506–77–4);

6.

vodikov cianid (74–90–8);

7.

kloropikrin: trikloronitrometan (76–06–2);

Za izvoz v "države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)1 in (a)2, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 1 ut. % mešanice.

Za izvoz v "države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C450 niso "mešanice kamikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)1 in (a)2, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut.

Predmet nadzora točke 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)4, (a)5, (a)6 in (a)7, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Predmet nadzora točke 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

(b)

predhodniki toksičnih kemikalij:

1.

kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga ali iz točke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom;

Predmet nadzora točke 1C450(b)1 ni fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944–22–9);

2.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi, razen N,N-dimetilaminofosforil diklorida;

Za N,N-dimetilaminofosforil diklorid glej točko 1C350.57.

3.

dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)]-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki 1C350;

4.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki 1C350;

5.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-ol in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (96–80–0) in N,N-dietilaminoetanola (100–37–8), ki sta določena v točki 1C350;

Predmet nadzora točke 1C450(b)5 nista:

(a)

N,N-dimetilaminoetanol (108–01–0) in ustrezne protonirane soli;

(b)

protonirane soli N,N-dietilaminoetanola (100–37–8);

6.

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-tiolov in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiola, določenega v točki 1C350;

7.

glej 1C350 za etildietanolamin (139–8–77);

8.

metildietanolamin (105–59–9).

Za izvoz v "države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)1, (b)2, (b)3, (b)4, (b)5 in (b)6, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice.

Za izvoz v "države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)1, (b)2, (b)3, (b)4, (b)5 in (b)6, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Predmet nadzora točke 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)8, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Predmet nadzora točke 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1D
Programska oprema

1D001
"Programska oprema" je posebej napisana ali prirejena "razvoju", "proizvodnji" ali "uporabi" opreme iz točk 1B001 do 1B003.

1D002
"Programska oprema" za "razvoj" organskih laminatov "matrik", kovinskih "matrik" ali ogljikovih "matrik" ali "kompozitov".

1D003
"Programska oprema", posebej izdelana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d)

1D101
"Programska oprema", pripravljena posebej za "uporabo" blaga iz točk 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119.

1D103
"Programska oprema", pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, kakor je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči in akustični znaki;

1D201
"Programska oprema", ki je posebej napisana za "uporabo" blaga, ki je določeno v točki 1B201.

1E
Tehnologija

1E001
"Tehnologija" v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, namenjena za "razvoj" ali "proizvodnjo" opreme ali materialov iz točk 1A001.b, 1A001.c, 1A002 do 1A005, 1A006.b, 1A007, 1B ali 1(C)

1E002
Druga "tehnologija":

(a)

"tehnologija" za "razvoj" ali "proizvodnjo" polibenzotiazolov ali polibenzoksazolov:

(b)

"tehnologija" za "razvoj" ali "proizvodnjo" fluoroelastomernih spojin, ki vsebujejo najmanj en veniletrov monomer;

(c)

"tehnologija" za zasnovo ali "proizvodnjo" naslednjih osnovnih materialov ali keramičnih materialov, ki niso "kompozitni":

1.

osnovni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

imajo katero koli od naslednjih sestav:

1.

enojni ali kompleksni cirkonijevi oksidi in kompleksni silicijevi ali aluminijevi oksidi;

2.

enojni borovi nitridi (kubne kristalinske oblike);

3.

enojni ali kompleksni silicijevi ali borovi karbidi

4.

enojni ali kompleksni silicijevi nitridi;

(b)

skupno vsebnost kovinskih nečistot (razen namenoma dodanih), ki je:

1.

manjša od 1 000 ppm za enojne okside ali karbide

2.

manjša od 5 000 ppm za kompleksne ali enojne nitride

(c)

so eno od naslednjih:

1.

cirkonij s povprečno velikostjo delcev 1 µm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 5 µm;

2.

drug navaden material s povprečno velikostjo delcev 5 µm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev, večjih od 10 µm,

3.

imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

je v obliki ploščic z razmerjem med njihovo dolžino in debelino več kot 5;

(b)

je v obliki luskin z razmerjem med njihovo dolžino in premerom več kot 10 pri premerih manj kot 2 µm

(c)

je v obliki kontinuiranih ali narezanih vlaken premera manj kot 10 µm;

2.

keramični materiali, ki niso "kompozitni" in sestoje iz materialov, določenih v točki 1E002(c)1;

Predmet nadzora točke 1E002(c)2 ne vključuje "tehnologije" za oblikovanje ali proizvodnjo abrazivov.

(d)

"tehnologija" za "proizvodnjo" aromatskih poliamidnih vlaken;

(e)

"tehnologija" za vgradnjo, vzdrževanje ali popravilo materialov, določenih v točki 1C001;

(f)

"tehnologija" za popravilo "kompozitnih" struktur, laminatov ali materialov, določenih v točkah 1A002, 1C007(c) ali 1C007(d);

Predmet nadzora točke 1E002(f) ni "tehnologija" za popravilo ogrodij "civilnih zrakoplovov", pri katerih se uporabljajo ogljikovi "vlakneni ali nitasti materiali" in epoksi smole, ki so navedene v proizvajalčevih priročnikih.

(g)

‧knjižnice (parametrične tehnične zbirke podatkov)‧, posebej izdelane ali prirejene tako, da omogočajo, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d)

Tehnična opomba:

V smislu točke 1E002(g) je ‧knjižnica (parametrična tehnična zbirka podatkov)‧ zbirka tehničnih informacij, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost zadevne opreme ali sistemov.

1E101
"Tehnologija" v skladu s Splošno opombo o tehnologiji za "uporabo" blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, 1C111 do 1C118, 1D101 ali 1D103.

1E102
"Tehnologija", ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za "razvoj""programske opreme" iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103.

1E103
"Tehnologija" za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za "proizvodnjo""kompozitov" ali delno obdelanih "kompozitov".

1E104
"Tehnologija", ki je povezana s "proizvodnjo" pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.

Predmet nadzora točke 1E104 vključuje "tehnologijo" za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora.

1E201
"Tehnologija", ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za "uporabo" blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, 1A225 do 1A227, 1B201, 1B225 do 1B233, 1C002(b)3 ali (b)4, 1C010(b), 1C202, 1C210, 1C216, 1C225 do 1C240 ali 1D201.

1E202
"Tehnologija", ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za "razvoj" ali "proizvodnjo" blaga iz točke 1A007, 1A202 ali 1A225 do 1A227.

1E203
"Tehnologija", ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za "razvoj""programske opreme" iz točke 1D201.

SKUPINA 2

OBDELAVA MATERIALOV

2A
Sistemi, oprema in komponente

Za brezšumne ležaje glej Nadzor vojaškega blaga

2A001
Ležaji brez trenja in ležajni sistemi in komponente zanje:

Predmet nadzora v točki 2A001 niso tolerančne kroglice, ki so po proizvajalčevih specifikacijah v skladu s standardom ISO 3290 stopnje 5 ali slabše.

(a)

kroglični ležaji in valjčni ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 4 ali boljše (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-7 ali RBEC-7 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), in imajo oba obroča in vrtljive elemente (ISO 5593) iz monela ali berilija;

Predmet nadzora v točki 2A001.a niso stožčasti valjčni ležaji.

(b)

drugi kroglični ali valjčni ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 2, ali boljše (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali RBEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi);

Predmet nadzora v točki 2A001.b niso konični valjčni ležaji.

(c)

aktivni magnetni ležajni sistemi, ki uporabljajo kar koli od naštetega:

1.

materiale z gostoto magnetnega pretoka 2,0 T ali več in z mejo tečenja več kot 414 MPa;

2.

elektromagnetne 3D homopolarne materiale za zaganjalnike

3.

visokotemperaturne (450 K (177 °C) in več) pozicijske senzorje.

2A225
Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

(a)

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

prostornino od 150 cm3 do 8 000 cm3

2.

izdelane so iz katerega koli od naslednjih materialov, z masnim deležem 98 % ali več, ali so z njim prevlečeni:

(a)

kalcijev fluorid (CaF2);

(b)

kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);

(c)

cerijev sulfid (Ce2S3);

(d)

erbijev oksid (erbia) (Er2O3);

(e)

hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);

(f)

magnezijev oksid (MgO);

(g)

nitrirane niobij, titan in volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

(h)

itrijev oksid (yttria) (Y2O3)

(i)

cirkonijev oksid (zirconia) (ZrO2);

(b)

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3 in

2.

izdelani so iz tantala z masnim deležem 99,9 % ali več ali so z njim obrobljeni;

(c)

kokile, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3;

2.

izdelani so iz tantala z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim obrobljeni

3.

prevlečeni so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.

2A226
Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

‧nominalna velikost‧ 5 mm ali več;

(b)

imajo meh kot tesnilo;

(c)

izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji kot 60 %, ali so z njim obrobljeni.

Tehnična opomba:

Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se ‧nominalna velikost‧ v točki 2A226 nanaša na manjši premer.

2B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

Tehnični opombi:

1.

Sekundarne osi (tj. osi tipa W na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne štejejo med skupno število obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno da se vrtijo več kot 360°. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice).

2.

V smislu točke 2B je število osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec ("vodenja po konturi"), tisto število osi, vzdolž ali okrog katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in orodjem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:

(a)

sistemi za profiliranje brusov;

(b)

vzporedne rotacijske osi, oblikovane za pričvrstitev posameznih obdelovancev;

(c)

kolinearne rotacijske osi, oblikovane za obdelovanje istega obdelovanca z več strani z vpetjem v natezno podlogo.

3.

Poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841, ‧Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj‧.

4.

V smislu točk 2B001 do 2B009 se "nihajno vreteno" šteje za rotacijsko os.

5.

‧Uradna vrednost natančnosti pozicioniranja‧, ki izhaja iz meritev na osnovi ISO 230/2 (1988)  (1) ali z enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko pojmuje kot meritev stroja namesto meritve dejanskega stroja. ‧Uradna vrednost položajne natančnosti‧ je tista vrednost, ki se določi pristojnim oblastem države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, kot reprezentativna pri določanju natančnosti določenega strojnega modela.

Določanje "uradne vrednosti položajne natančnosti"

(a)

izbor petih strojev modela, ki ga boste ocenili;

(b)

meritev linearne osne natančnosti glede na ISO 230/2 (1988)  (1) ;

(c)

določitev vrednosti A za vsako os vsakega stroja. Metoda izračuna vrednosti A je opisan v standardih ISO;

(d)

določitev srednje vrednosti A vseh osi. Izračunana srednja vrednost predstavlja uradno vrednost za vsako os modela (Âx Ây …);

(e)

ker se seznam v Skupini 2 nanaša na vsako linearno os, velja za vsako linearno os ustrezna uradna vrednost;

(f)

če je uradna vrednost modela stroja, ki niso predmet nadzora točk 2B001(a) do 2B001(c) ali 2B201, 6 µm za rezkalne stroje in 8 µm za stružne in rotirajoče stroje ali boljša, mora proizvajalec vsakih 18 mesecev potrditi te vrednosti.

2B001
Strojna oprema in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali "kompozitov", ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za "numerično krmiljenje":

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B201.

Predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo zobnikov. Za tovrstno strojno opremo glej točko 2B003.

2B201 ne vključuje strojev in orodij, posebej izdelanih za izdelavo naslednjih delov:

(a)

pogonske ali odmične gredi;

(b)

orodja ali rezila;

(c)

ekstruzijski polži

(d)

gravirani ali brušeni zlatarski deli.

Strojno orodje, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001(a), (b) ali (c)

Za stroje za optično končno obdelavo glej točko 2B002.

(a)

Strojna orodja za struženje, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

pozicijska natančnost z "z vsemi možnimi kompenzacijami", enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 µm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi

2.

dve ali več osi, ki jih je mogoče simultano nadzirati glede "vodenja po konturi";

Predmet nadzora v točki 2B001(a) niso stroji za struženje, izdelani posebej za proizvodnjo kontaktnih leč, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

strojni krmilnik je omejen na uporabo na oftalmologiji temelječe programske opreme za del vhodnih programskih podatkov

(b)

nimajo vakumskega potiska.

(b)

Strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

pozicijska natančnost "z vsemi možnimi kompenzacijami", enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 µm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi

(b)

tri linearne osi in eno rotacijsko os, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi "vodenja po konturi";

2.

pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi";

3.

pozicijska natančnost z "z vsemi možnimi kompenzacijami", enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 4 µm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi

4.

enorezilni rezkalni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

opletanje vretena manjše (boljše) od 0,0004 mm TIR;

(b)

kotni pogrešek prečnega pomika (čeljust, korak in zasuk) manjši (boljši) od 2 sekund na prehod TIR po več kot 300 mm tekalnega hoda;

(c)

Strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

pozicijska natančnost z "z vsemi možnimi kompenzacijami", enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 4 µm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi

(b)

tri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi",

2.

pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi";

Predmet nadzora v točki 2B001(c) niso brusilni stroji:

(a)

cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

omejeni so le na cilindrično brušenje

2.

omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm.

(b)

stroji, ki so izdelani posebej za koordinatno brušenje in nimajo z-osi ali w-osi s pozicijsko natančnostjo z "z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami", manjšo (boljšo) od 4 µm po ISO 230/2 (1988)  (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;

(c)

orodja za oblikovno brušenje.

(d)

obdelovalni stroji s principom praznjenja električnega naboja (EDM = Electric Discharge Machines) brezžičnega tipa, z dvema ali več rotirajočih osi, ki jih je mogoče hkrati nadzirati glede "vodenja po konturi";

(e)

orodja za odnašanje kovine, keramike ali "kompozitov", ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

material odstranjujejo s katerim koli od naslednjih sredstev:

(a)

z vodnim ali drugim tekočinskim curkom, vključno s stroji, ki uporabljajo abrazivne dodatke;

(b)

z elektronskim žarkom

(c)

z "laserskim" žarkom

2.

ki imajo dve ali več rotirajočih osi, obenem pa:

(a)

jih je mogoče simultano nadzirati glede "vodenja po konturi" in

(b)

imajo pozicijsko natančnost manjšo od (boljšo kot) 0,003°;

(f)

stroji za globoko vrtanje in stružnice, prirejene za globoko vrtanje z največjo možno globino izvrtine več kot 5 m in posebej zanje izdelano orodje.

2B002
Numerično krmiljena strojna orodja za optično končno obdelavo, opremljena za selektivno odstranjevanje materiala pri izdelavi nesferičnih površin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

končno obdelavo oblik za manj (boljše) kot 1,0 µm;

(b)

dokončno hrapavost manjšo (boljšo) od 100 nm rms.

(c)

štiri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi"

(d)

uporabljajo katerega koli od naslednjih postopkov:

1.

magnetoreologična končna obdelava (‧MRF‧);

2.

elektroreologična končna obdelava (‧ERF‧);

3.

‧energetična končna obdelava z žarki delcev‧;

4.

‧končna obdelava z orodjem z napihljivo membrano‧

5.

‧končna obdelava s curkom‧.

Tehnični opombi:

Za namene točke 2B002 velja:

1.

‧MRF‧ (magnetorheological finishing) pomeni postopek odstranjevanja materiala z uporabo abrazivne magnetne tekočine, katere viskoznost se nadzira z magnetnim poljem.

2.

‧ERF‧ (electrorheological finishing) je postopek odstranjevanja z uporabo abrazivne tekočine, katere viskoznost se nadzira z električnim poljem.

3.

Pri ‧energetični končni obdelavi z žarki delcev‧ se uporabljajo reaktivne atomske plazme (RAP) ali ionski curki za selektivno odstranjevanje materiala.

4.

‧Končna obdelava z orodjem z napihljivo membrano‧ (‧inflatable membrane tool finishing‧) je postopek, pri katerem se za selektivno odstranjevanje materiala uporablja stisnjena membrana, ki se preoblikuje na tak način, da je z obdelovancem v stiku le majhen del membrane.

5.

Pri ‧končni obdelavi s curkom‧ (‧fluid jet finishing‧) se za odstranjevanje materiala uporablja curek tekočine.

2B003
"Numerično krmiljena" ali ročna strojna orodja, ki so posebej izdelana za posnemanje, končno obdelavo, brušenje ali honanje kaljenih (Rc = 40 ali več) valjastih poševno ali dvojno poševno ozobljenih zobnikov z delilnim premerom več kot 1 250 mm in s širino zoba 15 % delilnega premera zobnika ali več, dodelana do kvalitete AGMA 14 ali boljše (ekvivalent ISO 1328, razred 3).

2B004
"Izostatične stiskalnice" za delo v vročem stanju, ki imajo vse naslednje in posebej izdelane komponente in pribor:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B104 in 2B204.

(a)

nadzorovano temperaturo znotraj zaprte komore z notranjim premerom 406 mm ali več

(b)

ima katerokoli od naslednjih značilnosti:

1.

največji delovni tlak nad 207 MPa;

2.

nadzorovano delovno temperaturo nad 1 773 K (1 500 °C)

3.

napravo za hidrokarbonsko impregnacijo in odstranitev odpadnih plinastih produktov.

Tehnična opomba:

Notranja širina komore se nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in ne vključuje prijemal. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

Pri posebej izdelanih utopnih orodjih, kalupih in opremi glej točki 1B003, 9B009 in Nadzor vojaškega blaga.

2B005
Oprema, izdelana posebej za dodajanje, obdelavo in postopkovni nadzor anorganskih nanosov, premazov in površinskih nanosov, za ionizirane medije, po postopkih, ki jih prikazuje Tabela s pripadajočimi opombami, prikazana takoj za točko 2E003(f), in posebej zanjo izdelane komponente za avtomatsko ravnanje, nameščanje in ravnanje:

(a)

proizvodna oprema za kemične postopke nanašanja (Chemical Vapour Deposition/CVD), ki je "krmiljena s shranjenim programom" in ima vse naslednje značilnosti:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B105.

1.

postopek, prirejen za enega od naslednjih načinov:

(a)

pulzirajoči CVD;

(b)

kontrolirano termično nanašanje delcev (CNTD)

(c)

za CVD ob vzbujanju ali pomoči plazme

2.

ima katerokoli od naslednjih značilnosti:

(a)

vgrajeni vrteči se delci v visokem vakuumu (0,01 Pa ali manj)

(b)

ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdelkov;

(b)

proizvodna oprema za ionsko nanašanje s tokovnimi sunki 5 mA ali več;

(c)

proizvodna oprema s fizičnim nanašanjem prek elektronskega curka (EB-PVD), ki ima napajalne sisteme z močjo nad 80 kW ter katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

sistem z "lasersko" krmiljenim nivojem napajanja ingotov

2.

grajen monitor za računalniško vodeni nadzor stopnje nanašanja prevleke iz dveh ali več elementov, pri čemer deluje postopek po načelu foto-luminiscence ioniziranih atomov v oblaku pare;

(d)

proizvodna oprema za razprševanje plazme, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

deluje v nadzorovanem okolju z zmanjšanim tlakom (10 kPa ali manj, merjeno nad razdaljo in znotraj razdalje 300 mm od izhodne šobe) v vakuumski posodi sposobni podtlaka do 0,01 Pa pred postopkom nanašanja

2.

ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdekov;

(e)

proizvodna oprema za nanašanje z brizganjem (sputter), ki je zmožna tokovne gostote 0,1 mA/mm2 ali več pri stopnji nanašanja 15 µm/h ali več;

(f)

proizvodna oprema za nanašanje katodnega curka elektronov, opremljena z mrežo elektromagnetov za krmiljenje točke nanašanja v katodi;

(g)

proizvodna oprema na osnovi ionske plošče, ki omogoča merjenje naslednjih parametrov v sami napravi:

1.

debeline prevleke na podlagi in hitrosti nanašanja

2.

optičnih lastnosti.

Predmet nadzora v točki 2B005 ni oprema za kemično naparjanje s katodnim oblokom, pršenjem, ionskim oblaganjem ali ionskega vnašanja, posebej prirejena za odrezovalne ali obdelovalne stroje.

2B006
Merilni sistemi, oprema in "elektronski sestavi" za kontrolo dimenzij in merilne sisteme, kot sledi:

(a)

računalniško kontrolirani ali "numerično krmiljeni" koordinatni merilni stroji (co-ordinate measuring machines – CMM) s tridimenzionalnim (volumensko) največjim dovoljenim pogreškom (MPEE) (maximum permissible error of indication) na kateri koli točki dosega stroja (t.j. po dolžini osi), ki je enaka ali manjša (boljša) od (1,7 + L/1 000) µm (L je merjena dolžina v mm), preizkušeno v skladu s standardom ISO 10360–2 (2001);

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B206.

(b)

naprave za merjenje linearne in kotne napake:

1.

naprave za merjenje ‧linearne napake‧, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

Tehnična opomba:

Za namene iz točke 2B006(b)1 "linearna napaka" pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.

(a)

brezkontaktni merilni sistem z "razločljivostjo", ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,2 µm v merilnem območju do 0,2 mm;

(b)

linearni diferenčni pretvorniki, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

"linearnost", ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 % v merilnem območju do 5 mm

2.

lezenje, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preskusnem prostoru ±1 K;

(c)

merilni sistemi, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vsebujejo "laser"

2.

vsaj 12 ur vzdržujejo pri temperaturi 20±1 °C vse naslednje značilnosti:

(a)

"razločljivost" na celotnem merilnem območju, enako ali manjšo (boljšo) od 0,1 µm

(b)

so primerni za doseganje "merilne negotovosti", enake ali manjše (boljše) od (0,2 + L/2 000) µm (L je merjena dolžina v mm), pri kompenzaciji za refrakcijski indeks zraka

(d)

"Elektronski sestavi" posebej načrtovani s predvideno povratno povezavo v sistemih navedenih v 2B006(b)1(c);

Predmet nadzora v točki 2B006(b)1 niso merilni interferometrični sistemi z avtomatsko kontrolo sistema, ki so načrtovani brez uporabe tehnike povratne zanke, ki vsebujejo "laser" za merjenje napake pomika orodja brez pregledovanja dimenzij ali podobne opreme.

2.

kotni merilniki napak pomika s kotnim odstopanjem, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,00025°;

Predmet nadzora v točki 2B006(b)2 niso optični merilni instrumenti, kakor so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. lasersko svetlobo) za odkrivanje kotnega pomika zrcal.

(c)

oprema za merjenje površinskih nepravilnosti, ki deluje na podlagi optičnih odbojev kot funkcije kota in katerih občutljivost je 0,5 nm ali manjša (boljša).

Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, če ustrezajo kriterijem ali presegajo kriterije, določene za funkcije obdelovalnega ali merilnega stroja.

2B007
"Roboti", ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane kontrolne enote in "končne enote":

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B207.

(a)

sposobni so realnočasovne obdelave popolne tridimenzionalne podobe ali ‧analize scene vidnega polja‧ in pri tem pridobivati ali popravljati obdelane "programe" ali pa pridobivati ali popravljati podatke numeričnega programa;

Tehnična opomba:

Omejitev glede ‧analize scene‧ ne vključuje predvidevanja tretje dimenzije na podlagi pogleda pod danim kotom in omejene interpretacije lestvice sivih tonov pri zaznavanju globine ali sestave tkiva za odobrene naloge (2 1/2 D).

(b)

posebej so izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov za potencialno eksplozivno okolje;

Predmet nadzora v točki 2B007(b) niso "roboti", ki so posebej izdelani za uporabo v lakirnicah.

(c)

posebej načrtovano ali oblikovano za obstojno radiacijsko trdnost pri skupni radiacijski dozi večji od 5 × 103 Gy (silicij), ne da bi prišlo do strukturne spremembe v materialu,

Tehnična opomba:

Izraz Gy (silicij) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiten vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

(d)

posebej so izdelani za delovanje na višinah nad 30 000 m.

2B008
Naprave ali deli, posebej izdelani za strojna orodja, kontrolo dimenzij ali merilnih sistemov in opreme:

(a)

linearne pozicijske enote s povratno zanko (npr. indukcijske enote, stopenjske skale, infrardeči sistemi ali "laserski" sistemi), katerih povprečna "točnost" je manjša (boljša) od (800 + (600 × L × 10–3)) nm (L je učinkovita dolžina v mm);

Glede "laserskih" sistemov glej tudi opombo k točki 2B006(b)1(c) in (d)

(b)

rotacijske pozicijske enote s povratno zanko (tj. indukcijske enote, stopenjske skale, infrardeči sistemi ali "laserski" sistemi) s "točnostjo", manjšo (boljšo) od 0,00025°;

Glede "laserskih" sistemov glej tudi opombo k točki 2B006(b)2.

(c)

"sestavljene rotacijske mize" in "nihajna vretena" z zmožnostjo nadgradnje, po proizvajalčevi specifikaciji, strojna orodja, ki dosegajo ali presegajo mejne vrednosti iz točke 2B

2B009
Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za "numerično krmiljenje" ali z računalniškim krmiljenjem in imajo vse naslednje značilnosti:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B109 IN 2B209.

(a)

dve ali več kontroliranih osi, od katerih sta lahko vsaj dve koordinirani sočasno glede "vodenja po konturi"

(b)

pritisno silo valjev nad 60 kN.

Tehnična opomba:

V smislu točke 2B009 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, v kategorijo strojev za potisno oblikovanje.

2B104
"Izostatične stiskalnice", razen tistih iz točke 2B004, z vsemi naslednjimi značilnostmi:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B204.

(a)

maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več;

(b)

izdelane so za doseganje in vzdrževanje kontrolirano temperaturo 873 K (600 °C) ali več

(c)

imajo komoro z notranjim premerom 254 mm ali več.

2B105
kemični postopki nanašanji (CVD), razen tistih iz točke 2B005(a), izdelane ali prirejene za učvrščevanje ogljik-ogljikovih kompozitov.

2B109
Potisno oblikovalni stroji, razen tistih iz točke 2B009, in posebej zanje izdelani sestavni deli:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B209.

(a)

potisno oblikovalni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah so lahko opremljeni z enotami za "numerično krmiljenje" ali računalniško kontrolo, tudi če ob dostavi s temi enotami niso opremljeni, in

2.

imajo več kot dve kontrolirani osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati glede "vodenja po konturi".

(b)

Posebej izdelani sestavni deli za stroje za potisno oblikovanje iz točke 2B009 ali 2B109(a)

2B109 ne vključuje strojev, ki se ne uporabljajo pri proizvodnji pogonskih sestavnih delov in opreme (npr. ohišja motorjev) za sisteme, ki so določeni v točkah 9A005, 9A007(a) ali 9A105(a)

Tehnična opomba:

V smislu točke 2B109 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za potisno oblikovalne stroje.

2B116
Vibracijski sistemi za testiranje, oprema in sestavni deli zanje:

(a)

sistemi za vibracijsko testiranje, ki delujejo na podlagi zaprte povratne zanke in digitalne kontrolne enote, kar omogoča vibriranje sistema na pospeševanje enako ali večje od 10 g rms v frekvenčnem pasu med 20 Hz in 2 kHz, pri vsiljeni sili enaki ali večji od 50 kN, merjeno ‧brez zunanjih vplivov‧;

(b)

digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s posebej izdelano programsko opremo za testiranje vibracij, z ‧realnočasovno kontrolno pasovno širino‧, ki je večja od 5 kHz, in so namenjeni za uporabo skupaj s sistemi za vibracijsko testiranje iz točke 2B116(a);

Tehnična opomba:

V točki 2B116(b) je ‧realnočasovna kontrolna pasovna širina‧ največja zmogljivost krmilnika za izvedbo celotnih ciklov vzorčenja, obdelave podatkov in prenosa kontrolnih signalov.

(c)

pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez teh ojačevalcev, z možnostjo vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno ‧brez zunanjih vplivov‧, in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116(a);

(d)

oprema za testiranje vibracij in elektronske enote, izdelane za združevanje več vibracijskih enot v sistem, z možnostjo efektivne kombinirane vsiljene sile na sistem enake ali večje od50 kN, merjeno ‧brez zunanjih vplivov‧, in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116(a)

Tehnična opomba:

Za namene točke 2B116 pomeni ‧brez zunanjih vplivov‧ ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov.

2B117
Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točk 2B004, 2B005(a), 2B104 ali 2B105, izdelane ali prilagojene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje.

2B119
Balansirni stroji in sorodna oprema:

Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B219.

(a)

balansirni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

ne morejo uravnotežiti rotorjev/sklopov z maso več kot 3 kg;

2.

lahko uravnotežijo rotorje/sklope pri hitrostih nad 12 500 vrt/min;

3.

lahko odpravljajo neuravnoteženost v dveh ali več ravninah in

4.

imajo zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas reda 0,2 g mm na kg;

Predmet nadzora v točki 2B119(a) niso balansirni stroji, izdelani ali prirejeni za zobozdravniško ali drugo medicinsko rabo.

(b)

merilne sonde, izdelane ali prirejene za uporabo s stroji iz točke 2B119(a)

Tehnična opomba:

Merilne sonde se včasih pojavljajo tudi pod nazivom instrumenti za uravnoteženje.

2B120
Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

dve ali več osi

(b)

izdelani ali prilagojeni tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega,

(c)

imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

za vsako os velja naslednje:

(a)

ima sposobnost hitrostnih nivojev 400 stopinj/s ali več ali 30 stopinj/s ali manj

(b)

nivo občutljivosti enak ali manjši kot 6 stopinj/s ali manj in natančnost 0,6 stopinj/s ali manj;

2.

najslabši nivo stabilnosti, povprečno enak ali boljši (manjši) od 0,05 % na 10 stopinj ali več

3.

pozicijsko "natančnost" 5 kotnih stopinj ali manj (boljšo).

Predmet nadzora v točki 2B120 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008.

Simulatorji premika ali merilne mize iz točke 2B120 se nadzorujejo ne glede na to, ali so v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaknimi napravami ali ne.

2B121
Pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz točke 2B120, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

dve ali več osi

(b)

pozicijsko "natančnost" 5 kotnih stopinj ali manj (boljšo).

Predmet nadzora v točki 2B121 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008.

2B122
Centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g, ki so izdelane ali prilagojene tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega

Centrifuge iz točke 2B122 se nadzorujejo ne glede na to, ali so v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaknimi napravami ali ne.

2B201
Strojna orodja in njihove kombinacije, razen tistih iz točke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali "kompozitov", ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljena z elektronskimi enotami za sočasno "vodenje po konturi" v dveh ali več oseh:

(a)

Strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

pozicijska natančnost z "z vsemi možnimi kompenzacijami", enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 µm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi

2.

dve ali več rotirajočih osi;

2B201(a) ne vključuje naslednjih strojev za brušenje

(a)

pomik osi X, ki je večji od 2 m,

(b)

splošno natančnost prek cele osi X je večja (slabša) od 30 µm.

(b)

Strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

pozicijsko natančnost "z vsemi možnimi kompenzacijami", enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 4 µm po ISO 230/2 (1988) (1), ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi

2.

dve ali več rotirajočih osi;.

2B201(b) ne vključuje naslednjih strojev za brušenje:

(a)

cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm in

2.

osi, ki so omejene na X, Z in C;

(b)

oblikovna brisilna orodja, ki nimajo z ali w osi z natančnostjo pozicioniranja manjšo (boljšo) kot 4 po standardu ISO 230/2 (1988)  (1) ali nacionalnim ekvivalentom tega standarda.

2B201(b) ne vključuje strojev in orodij, posebej izdelanih za izdelavo naslednjih delov:

(a)

menjalniki;

(b)

pogonske ali odmične gredi;

(c)

orodja ali rezila;

(d)

ekstruzijski polži.

Strojno orodje, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001(a) ali 2B201(a) ali (b)

2B204
"Izostatične stiskalnice", razen tistih iz točke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje:

(a)

"izostatične stiskalnice", ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

sposobne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več

2.

imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;

(b)

orodja, kokile in oprema zanje, posebej izdelani za "izostatične stiskalnice", določene v točki 2B204(a)

Tehnična opomba:

V točki 2B204 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

2B206
Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke 2B006:

(a)

merilni stroji z računalniško ali numerično podporo za pregledovanje dimenzij, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

dve ali več osi

2.

"merilna negotovost" enodimenzijske mere, ki je enaka ali manjša (boljša) od (1,25 + L/1 000) µm, merjeno s sondo z "merilno negotovostjo", ki je manjša (boljša) od 0,2 µm (L je merjena dolžina v mm) (sklic:VDI/VDE 2617, dela 1 in 2);

(b)

merilni sistemi za simultano meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

"merilno negotovost" na vsaki linearni osi, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3,5 µm na 5 mm,

2.

"kotni pogrešek" je enak ali manjši od 0,02°.

Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, če ustrezajo kriterijem ali presegajo tiste, določene za funkcije obdelovalnega stroja ali funkcije merilnih obdelovalnih strojev.

Stroj, ki je naveden v točki 2B206, je predmet nadzora, če presega prag evidentiranja kjer koli znotraj merilnega območja.

Tehnični opombi:

1.

Merilna sonda, ki se uporablja pri določanju merilne negotovosti sistema za pregledovanje dimenzij, ustreza pogojem, ki so določeni v VDI/VDE 2617, deli 2, 3 in 4.

2.

Vsi merjeni parametri iz točke 2B206 dopuščajo pozitivni, pa tudi negativni odmik.

2B207
"Roboti", "končne enote" in kontrolne enote, razen tistih iz točke 2B007:

(a)

"roboti" ali "končne enote", posebej izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z močnimi eksplozivi (npr. upoštevanje električnih značilnosti pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi);

(b)

kontrolne enote, ki so posebej izdelane za katere koli "robote" ali "končne enote" iz točke 2B207(a)

2B209
Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke 2B009 ali 2B109, in vretena:

(a)

stroji imajo obe naslednji značilnosti:

1.

tri valje ali več (aktivni ali vodilni)

2.

po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah se lahko opremijo z "numeričnim krmiljenjem" ali računalniškimi kontrolnimi enotami;

(b)

rotacijski oblikovni trni, namenjeni izdelavi cilindričnih rotorjev z notranjim premerom od 75 mm do 400 mm.

Opomba: Točka 2B209(a) vključuje stroje z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo, ki ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja.

2B219
Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:

(a)

centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

amplituda ekscentričnosti ali premer rotarirajočega dela več kot 75 mm;

2.

masno območje od 0,9 do 23 kg

3.

zmožnost uravnoteženja pri vrtilni hitrosti več kot 5 000 vrt/min;

(b)

centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti:

1.

premer nihala več kot 75 mm;

2.

masno območje od 0,9 do 23 kg;

3.

zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas do rezidualne neuravnoteženosti 0,01 kg × mm/kg na posamezno os ali manj

4.

prenos moči prek klinastega jermena.

2B225
Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:

(a)

sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno vroče celice (delovanje skozi steno)

(b)

sposobnost premostitve preko meje vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno).

Tehnična opomba:

Daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa ‧strežnik-odjemalec‧ ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške.

2B226
Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito) in njihovo napajanje:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 3B

(a)

peči, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

sposobnost delovanja nad temperaturo 1 123 K (850 °C);

2.

vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj in

3.

izdelane so za napajanje z vhodno močjo vsaj 5 kW;

(b)

napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej izdelane za peči, določene v točki 2B226(a)

Točka 2B226(a) ne vključuje peči, ki so izdelane za obdelavo polprevodniških elementov.

2B227
Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:

(a)

Obločne talilne in livarske peči, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

taljive elektrode z zmogljivostjo od 1 000 cm3 do 20 000 cm3

2.

sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 973 K (1 700 °C);

(b)

peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

moč 50 kW ali več

2.

sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 473 K (1 200 °C).

(c)

Sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči, določene v točki 2B227(a) ali (b)

2B228
Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:

(a)

oprema za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap;

Točka 2B228(a) vključuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno tolerančno vpenjanje.

(b)

oprema za pričvrstitev in poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo;

Tehnična opomba:

V točki 2B228(b) takšna oprema navadno sestoji iz precizijskih merilnih sond, ki so povezane z računalnikom, ki zaporedno beleži premike, na primer pnevmatskega bata, ki služi za poravnavo delov rotorja

(c)

ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk.

Tehnična opomba:

V točki 2B228(c) imajo spojke vse naslednje značilnosti:

1.

notranji premer od 75 mm do 400 mm;

2.

dolžino enako ali večjo 12,7 mm;

3.

razlika amplitud oblik večja od 2 mm;

4.

izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, martenzitnega jekla ali "vlaknenih ali nitastih materialov" z visoko trdnostjo.

2B230
"Tlačni pretvorniki", ki omogočajo merjenja absolutnih tlakov kjer koli v območju med 0 in 13 kPa in imajo obe naslednji značilnosti:

(a)

elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni

(b)

imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.

merilno območje, ki je manjše od 13 kPa, in ‧natančnost‧, ki je boljša od ±1 % v celotnem merilnem območju,

2.

merilno območje, ki je enako 13 kPa ali več, in ‧natančnost‧, ki je boljša od ± 130 Pa.

Tehnična opomba:

Za namene točke 2B230 pomeni ‧natančnost‧ nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.

2B231
Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

premer vstopne odprtine je enak ali večji od 380 mm;

(b)

pretok je enak ali večji od 15 m3/s

(c)

sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljšega od 13 mPa.

Tehnični opombi:

1.

Sesalna zmogljivost se določa na merilni točki z dušikom ali zrakom.

2.

Absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke.

2B232
Večstopenjske plinske strelne naprave ali drugi visoko hitrostni strelni sistemi (tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi), z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 2 km/s ali več.

2B350
Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo:

(a)

reakcijske posode ali reaktorji, z mešali ali brez njih, s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kakor 0,1 m3 (100 litrov) in manj kakor 20 m3 (20 000 litrov), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik z reagenti, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.

fluoropolimerov;

3.

stekla (tudi prevlečenega s steklom ali emajliranega);

4.

niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5.

tantala ali tantalovih zlitin;

6.

titana ali titanovih zlitin;

7.

cirkonija ali cirkonijevih zlitin

8.

niobija (kolumbija) ali niobijeve zlitine;

(b)

mešala, ki se uporabljajo v reakcijskih posodah ali reaktorjih, navedenih v 2B350(a); ter lopatice ali jaški za taka mešala, kjer so vse površine, s katerimi prihaja mešalo v neposredni stik z reagentom, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.

fluoropolimerov;

3.

stekla (tudi prevlečenega s steklom ali emajliranega);

4.

niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5.

tantala ali tantalovih zlitin;

6.

titana ali titanovih zlitin;

7.

cirkonija ali cirkonijevih zlitin

8.

niobija (kolumbija) ali niobijeve zlitine;

(c)

rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.

fluoropolimerov;

3.

stekla (tudi prevlečenega s steklom ali emajliranega);

4.

niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5.

tantala ali tantalovih zlitin;

6.

titana ali titanovih zlitin;

7.

cirkonija ali cirkonijevih zlitin

8.

niobija (kolumbija) ali niobijeve zlitine;

(d)

Toplotni izmenjalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,15 m2 in manjšo od 20 m2, ter valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), načrtovani za take toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje, pri katerih so vse površine, prihajajoče v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.

fluoropolimerov;

3.

stekla (tudi prevlečenega s steklom ali emajliranega);

4.

grafita ali ‧ogljik-grafita‧;

5.

niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6.

tantala ali tantalovih zlitin;

7.

titana ali titanovih zlitin;

8.

cirkonija ali cirkonijevih zlitin

9.

silicijevega karbida;