24.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 76/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 244/2009

z dne 18. marca 2009

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), ter zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Direktive 2005/32/ES Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo tistih izdelkov, ki rabijo energijo, ki se prodajajo in s katerimi se trguje v velikih količinah, imajo precejšnji okoljski vpliv in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

V prvi alinei člena 16(2) Direktive 2005/32/ES je določeno, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom o okoljsko primerni zasnovi po potrebi sprejme izvedbeni ukrep za razsvetljavo v gospodinjstvu.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike svetilnih naprav, ki se običajno uporabljajo v gospodinjstvu. Študija je bila pripravljena skupaj z interesnimi skupinami in zainteresiranimi stranmi iz Skupnosti in tretjih držav, rezultati pa so na voljo javnosti na spletišču Komisije EUROPA.

(4)

Obvezne zahteve za okoljsko primerno zasnovo se uporabljajo za izdelke, ki se dajejo na trg Skupnosti, ne glede na to, kje se namestijo ali uporabljajo, zato take zahteve ne smejo biti odvisne od vrste uporabe izdelka (npr. za gospodinjsko razsvetljavo).

(5)

Izdelki, za katere velja ta uredba, so namenjeni predvsem za popolno ali delno razsvetljavo prostorov v gospodinjstvu z nadomeščanjem ali dopolnjevanjem naravne svetlobe z umetno svetlobo, da se poveča vidljivost v prostoru. Za svetila za posebne namene, namenjena zlasti drugim vrstam uporabe (kot so prometni signali, razsvetljava terarijev ali gospodinjski aparati), kar je jasno označeno na priloženih podatkih o izdelku, zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe ne veljajo.

(6)

Za nove tehnologije na trgu, kot so svetleče diode, pa ta uredba velja.

(7)

Okoljski vidiki zadevnih izdelkov, ki so v tej uredbi opredeljeni kot pomembni, so poraba energije v obdobju uporabe ter vsebnost in emisije živega srebra.

(8)

Letna poraba električne energije pri izdelkih, za katere velja ta uredba, je bila leta 2007 v Skupnosti ocenjena na 112 TWh, kar ustreza 45 Mt emisij CO2. Ta poraba naj bi se leta 2020 brez uvedbe posebnih ukrepov predvidoma povečala na 135 TWh. Pripravljalne študije so pokazale, da se lahko poraba električne energije pri izdelkih, za katere velja ta uredba, bistveno zmanjša.

(9)

Emisije živega srebra v različnih fazah življenjskih ciklusov svetil, vključno z emisijami pri proizvodnji električne energije v obdobju uporabe ter emisijami iz 80 % kompaktnih fluorescenčnih sijalk z vsebnostjo živega srebra, ki ob koncu življenjskega ciklusa predvidoma ne bodo reciklirane, so bile glede na obstoječo zalogo svetil v letu 2007 ocenjene na 2,9 tone. Brez posebnih ukrepov bodo emisije živega srebra iz obstoječe zaloge svetil leta 2020 predvidoma narasle na 3,1 tone, čeprav je že bilo dokazano, da se lahko znatno zmanjšajo.

Čeprav se vsebnost živega srebra v kompaktnih fluorescenčnih sijalkah obravnava kot pomemben okoljski vidik, jo je primerno urejati z Direktivo 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (2).

Z določitvijo zahtev za energijsko učinkovitost svetil iz te uredbe se bodo zmanjšale skupne emisije živega srebra.

(10)

Člen 10(1)(d) Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (3) je treba v celoti izvajati, da se čim bolj zmanjša morebitno tveganje za okolje in zdravje ljudi v primeru naključnega razbitja kompaktnih fluorescenčnih sijalk ali ob koncu njihovega življenjskega ciklusa.

(11)

Manjšo porabo električne energije pri izdelkih, za katere velja ta uredba, je treba doseči z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, s čimer se znižajo skupni stroški nabave in uporabe opreme.

(12)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, za katere velja ta uredba, morajo biti namenjene izboljšanju njihove okoljske učinkovitosti ter prispevati k delovanju notranjega trga in cilju Skupnosti, da do leta 2020 zmanjša porabo energije za 20 % v primerjavi s predvideno porabo energije v navedenem letu, če ne bi bili izvedeni nikakršni ukrepi.

(13)

Ta uredba mora povečati uveljavitev energijsko učinkovitih izdelkov iz te uredbe na trgu, kar bo v primerjavi s predvideno porabo energije v leto 2020, če v tem letu ne bi bil izveden nikakršen ukrep za okoljsko primerno zasnovo, predvidoma prihranilo 39 TWh energije.

(14)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost z vidika uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. Zlasti pa morajo prednosti, ki jih prinaša manjša poraba električne energije v obdobju uporabe, preseči morebitne dodatne vplive na okolje v fazi proizvodnje izdelkov iz te uredbe.

(15)

Postopni začetek veljavnosti zahtev za okoljsko primerno zasnovo mora proizvajalcem dati na voljo dovolj časa, da po potrebi preoblikujejo izdelke iz te uredbe. Časovni okvir posameznih faz je treba določiti tako, da se izognemo negativnim vplivom na delovanje opreme, prisotne na trgu, ter da se upoštevajo vplivi na stroške za končne uporabnike in proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter da se hkrati zagotovi, da se cilji iz te uredbe dosežejo pravočasno.

(16)

Meritve ustreznih parametrov za izdelke je treba izvajati ob upoštevanju splošno priznanih najsodobnejših merilnih metod; proizvajalci lahko uporabijo harmonizirane standarde, določene v skladu s členom 10 Direktive 2005/32/ES takoj, ko so na voljo in objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

(17)

V skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES mora ta uredba določiti veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(18)

Za lažje preverjanje skladnosti morajo proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog V in VI k Direktivi 2005/32/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(19)

Poleg pravno zavezujočih zahtev mora določitev okvirnih meril uspešnosti za najboljše dostopne tehnologije za izdelke iz te uredbe prispevati k zagotavljanju splošnega in preprostega dostopa do podatkov. To lahko dodatno olajša vključevanje najboljših načrtovalskih tehnologij za izboljšanje okoljske učinkovitosti v življenjskem ciklusu izdelkov iz te uredbe.

(20)

Pri pregledu tega ukrepa je treba zlasti preveriti razvoj prodaje svetil za posebne namene, da se ta svetila ne bi uporabljala za splošno razsvetljavo, preveriti razvoj novih tehnologij, kot so LED, in preveriti izvedljivost uvedbe zahtev za energijsko učinkovitost na ravni razreda „A“, kot je določen v Direktivi 98/11/ES z dne 27. januarja 1998 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih svetilk (4).

(21)

V skladu z zahtevami iz tega ukrepa lahko halogenska svetila z okovoma G9 in R7s v omejenem obdobju še vedno ostanejo na trgu, ker je treba omogočiti vzdrževanje obstoječe zaloge svetil in se izogniti neupravičenim stroškom porabnikov, poleg tega pa tudi dati proizvajalcem na voljo dovolj časa, da razvijejo svetila, namenjena bolj učinkovitim tehnologijam razsvetljave.

(22)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 19(1) Direktive 2005/32/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve za dajanje na trg neusmerjenih gospodinjskih svetil, tudi če se tržijo za negospodinjsko uporabo ali so vdelana v druge izdelke. Prav tako ta uredba določa zahteve glede podatkov o svetilih za posebne namene.

Zahteve iz te uredbe ne veljajo za spodaj našteta gospodinjska svetila in svetila za posebne namene:

(a)

svetila, ki imajo naslednje koordinate kromatičnosti x in y:

x < 0,200 ali x > 0,600

y < – 2,3172 x2 + 2,3653 x – 0,2800 ali

y > – 2,3172 x2 + 2,3653 x – 0,1000;

(b)

usmerjena svetila;

(c)

svetila s svetlobnim tokom pod 60 lumnov ali nad 12 000 lumnov;

(d)

svetila z:

najmanj 6 % celotnega sevanja v območju 250–780 nm med 250 in 400 nm,

vrhom sevanja v območju 315–400 nm (UVA) ali 280–315 nm (UVB);

(e)

fluorescenčne sijalke brez vdelanih predstikalnih naprav;

(f)

visokointenzivnostne sijalke;

(g)

žarnice z vznožki E14/E27/B22/B15 in napetostjo, enako ali manjšo od 60 voltov, ki nimajo integriranega transformatorja, v fazah 1–5 v skladu s členom 3.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2005/32/ES. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

1.

„razsvetljava prostorov v gospodinjstvu“ pomeni popolno ali delno razsvetljavo prostorov v gospodinjstvu z nadomeščanjem ali dopolnjevanjem naravne svetlobe z umetno svetlobo, da se poveča vidljivost v prostoru;

2.

„svetilo“ pomeni vir, namenjen proizvajanju običajno vidnega optičnega sevanja, vključno z vsakim dodatnim delom, potrebnim za vklop, napajanje ali stabilno delovanje svetila ali oddajanju, filtriranju ali pretvarjanju optičnega sevanja, če teh delov ni mogoče odstraniti, ne da bi se trajno poškodovala enota;

3.

„gospodinjsko svetilo“ pomeni svetilo, namenjeno razsvetljavi prostorov v gospodinjstvu; ta izraz ne vključuje svetil za posebne namene;

4.

„svetilo za posebne namene“ pomeni svetilo, ki glede na svoje tehnične parametre ni namenjeno razsvetljavi prostorov v gospodinjstvu ali ki glede na sorodne podatke o izdelku ni primerno za razsvetljavo prostorov v gospodinjstvu;

5.

„usmerjeno svetilo“ pomeni svetilo, ki najmanj 80 % izhodne svetlobe oddaja v prostorskem kotu π sr (kar ustreza stožcu s kotom 120°);

6.

„neusmerjeno svetilo“ pomeni svetilo, ki ni usmerjeno svetilo;

7.

„žarnica“ pomeni svetilo, v katerem svetlobo proizvaja nitki podoben prevodnik, ki se pri pretoku električnega toka segreje do razbeljenosti. Žarnica lahko ali pa ne vsebuje plinov, ki vplivajo na nastajanje razbeljenosti;

8.

„žarnica“ pomeni svetilo z žarilno nitko, v katerem nitka žari v stekleni hruški z izsesanim zrakom ali pa je obkrožena z inertnim plinom;

9.

„volframska/halogenska žarnica“ pomeni žarnico, v kateri je žarilna nitka iz volframa, ki jo obdaja plin s halogeni ali halogenskimi spojinami. Volframske/halogenske žarnice se dobavljajo z vdelanim napajalnikom ali brez njega;

10.

„sijalka“ pomeni svetilo, ki posredno ali neposredno proizvaja svetlobo z električno razelektritvijo v plinu, kovinski pari, zmesi plinov ali hlapov;

11.

„fluorescenčna sijalka“ pomeni nizkotlačno živosrebrno sijalko, v kateri večino svetlobe oddajajo ena ali več plasti fosforja, ki jih vzbuja ultravijolično sevanje pri razelektritvi; Fluorescenčne sijalke se lahko dobavijo z vdelanimi predstikalnimi napravami ali brez njih;

12.

„predstikalna naprava“ pomeni napravo, ki je namenjena omejevanju toka svetil na zahtevano vrednost, ko je priključena med virom napajanja in eno ali več sijalkami. Vključuje lahko tudi sredstva za spremembo napajalne napetosti, zatemnitev svetila, izboljšanje faktorja moči in sredstvo za zagotavljanje potrebnih pogojev za zagon svetila, in sicer samostojno ali skupaj z vžigno napravo. Lahko je vdelana v svetilo ali pa je zunaj njega;

13.

„napajalnik“ pomeni napravo, ki je namenjena pretvarjanju prejete moči izmeničnega toka iz vhodnega vira omrežnega napajanja v enosmerni tok ali v drugo vrsto izmeničnega toka;

14.

„kompaktna fluorescenčna sijalka“ pomeni enoto, ki je ni mogoče razgraditi, ne da bi se pri tem trajno poškodovala, ima vznožek in vključuje fluorescenčno sijalko ter ostale dodatne dele, potrebne za vklop in stabilno delovanje sijalke;

15.

„fluorescenčna sijalka brez vdelanih predstikalnih naprav“ pomeni fluorescenčno sijalko z enim ali dvema vznožkoma brez vdelane predstikalne naprave;

16.

„visokointenzivnostna sijalka“ pomeni električno sijalko, v kateri se svetlobni oblok stabilizira s temperaturo zidu, obremenitev zidu balona pa je več kot 3 W na kvadratni centimeter;

17.

„svetleča dioda“ ali „LED“ pomeni trdno telo, ki vključuje pn-spoj in ob prevajanju električnega toka optično seva;

18.

„svetilo LED“ pomeni svetilo, ki vsebuje eno ali več LED;

Za namene prilog II do IV se uporabljajo tudi opredelitve pojmov iz Priloge I.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.   Za neusmerjena svetila, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, veljajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene v Prilogi II.

Vsaka zahteva za okoljsko primerno zasnovo se uporablja v skladu z nadaljnjimi fazami:

 

Faza 1: 1. september 2009

 

Faza 2: 1. september 2010

 

Faza 3: 1. september 2011

 

Faza 4: 1. september 2012

 

Faza 5: 1. september 2013

 

Faza 6: 1. september 2016

Če ni določeno drugače ali če se zahteva ne nadomesti, velja zahteva naprej skupaj s pozneje uvedenimi zahtevami.

2.   Od 1. septembra 2009:

Za svetila za posebne namene se navedejo jasno in vidno na embalaži ter na vseh oblikah podatkov o izdelku, ki spremljajo svetilo ob dajanju v promet, naslednji podatki:

(a)

njihov predviden namen in

(b)

da niso primerne za razsvetljavo prostorov v gospodinjstvu.

Tehnična dokumentacija, namenjena ocenjevanju skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES, mora vsebovati morebitne tehnične parametre, ki določajo poseben namen svetil, označen na embalaži.

Člen 4

Ocenjevanje skladnosti

1.   Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2005/32/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k Direktivi 2005/32/ES.

2.   Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES tehnična dokumentacija vključuje izvod podatkov o izdelku v skladu z delom 3 Priloge II.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju kontrole tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES organi držav članic izvajajo postopek preverjanja za zahteve iz Priloge III te uredbe za zahteve iz Priloge II te uredbe.

Člen 6

Okvirna merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologije, dostopne na trgu v času sprejetja te uredbe, so določena v Prilogi IV.

Člen 7

Pregled

Najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe jo Komisija pregleda, pri čemer upošteva tehnološki napredek, rezultate pregleda pa predstavi Posvetovalnemu forumu.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. marca 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije


(1)  UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(2)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(3)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

(4)  UL L 71, 10.3.1998, str. 1.


PRILOGA I

Zajeti tehnični parametri in opredelitve za namene prilog II do IV

1.   TEHNIČNI PARAMETRI ZA ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe, se spodnji parametri določijo z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi postopki, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode.

(a)

„Izkoristek svetila“ (ηlamp), ki je količnik oddajanega svetlobnega toka (Ф) in moči, ki jo porabi svetilo (Plamp): ηlamp = Ф / Plamp(enota: lm/W). Moč, ki se izgubi zaradi neintegrirane pomožne opreme, npr. predstikalnih naprav, transformatorjev ali napajalnikov, ni vključena v moč, ki jo porabi svetilo;

(b)

„faktor vzdrževanja svetilnosti svetila“ (LLMF), ki je razmerje med svetlobnim tokom, ki ga odda svetilo v določenem času svoje življenjske dobe, in začetnim (100 ur) svetlobnim tokom;

(c)

„preživetveni faktor svetila“ (LSF), ki pomeni določen del skupnega števila svetil, ki še delujejo v danem trenutku pod določenimi pogoji in pri določeni preklopni frekvenci;

(d)

„življenjska doba svetila“, ki je obdobje časa delovanja, po katerem del skupnega števila svetil, ki še vedno delujejo, ustreza preživetvenemu faktorju svetila pod določenimi pogoji in pri določeni preklopni frekvenci;

(e)

„kromatičnost“, ki je lastnost barvnega dražljaja, ki ga skupaj opredeljujejo njegove kromatične koordinate ali dominantna oziroma komplementarna valovna dolžina in čistost;

(f)

„svetlobni tok“ (Φ), ki je količina, izvedena iz sevalnega toka (moč sevanja) z vrednotenjem sevanja glede na spektralno občutljivost človeškega očesa, izmerjena po 100 urah delovanja svetila;

(g)

„korelirana barvna temperatura“ (Tc [K]), ki je temperatura Planckovega sevala (črnega telesa), katerega zaznana barva je najbolj podobna danemu dražljaju pri enaki svetlobi in pod določenimi pogoji opazovanja;

(h)

„barvna reprodukcija“ (Ra), ki je učinek svetila na barvni videz predmetov z zavestno ali podzavestno primerjavo z njihovim barvnim videzom pod referenčnim svetilom;

(i)

„specifična efektivna moč ultravijoličnega sevanja“, ki je efektivna moč ultravijoličnega sevanja svetila, izmerjena v skladu s spektralnimi korekcijskimi faktorji in glede na njegov svetlobni tok (enota: mW/klm);

(j)

„čas zagona svetila“, čas, ki je potreben po vklopu napajalne napetosti, da svetilo začne popolnoma delovati in ostane prižgano;

(k)

„čas ogrevanja svetila“, ki je čas, potreben, da svetilo po vklopu prične oddajati določen delež svojega stabiliziranega svetlobnega toka;

(l)

„faktor moči“, ki je razmerje med absolutno vrednostjo aktivne moči in navidezne moči pri rednih pogojih;

(m)

„svetilnost“, ki je količina svetlobe na enoto vidne svetleče površine, ki jo oddaja določeno območje v danem prostorskem kotu ali se odbija od njega (enota: cd/m2);

(n)

„vsebnost živega srebra v svetilu“, ki je živo srebro v svetilu ter se meri v skladu s Prilogo k Odločbi Komisije 2002/747/ES (1).

2.   OPREDELITEV POJMOV

(a)

„Predvidena vrednost“ je količinska vrednost, ki se uporablja za namene specifikacije in se določi za določen sklop pogojev delovanja izdelka. Če ni drugače navedeno, so vse zahteve določene v predvidenih vrednostih;

(b)

„nominalna vrednost“ je količinska vrednost za določanje in prepoznavanje izdelka;

(c)

„drugi ovoj svetila“ je drugi zunanji ovoj svetila, ki ni potreben za proizvodnjo svetlobe, to je npr. zunanja obloga, ki v primeru zloma svetila prepreči izpuste živega srebra in stekla v okolje, ki ščiti pred ultravijoličnim sevanjem ali je namenjen razprševanju svetlobe;

(d)

„prozorno svetilo“ je svetilo (sem ne spadajo kompaktne fluorescenčne sijalke) s svetilnostjo nad 25 000 cd/m2 za svetila s svetlobnim tokom pod 2 000 lm in nad 100 000 cd/m2 za svetila z večjim svetlobnim tokom, ki so opremljena le s prozornimi ovoji, skozi katere se jasno vidijo žarilna nitka, svetleča dioda ali razelektritvena cevka, ki proizvajajo svetlobo;

(e)

„neprozorno svetilo“ je svetilo, ki ne ustreza specifikacijam iz točke (d), vključno s kompaktnimi fluorescenčnimi sijalkami;

(f)

„cikel vklapljanja in izklapljanja“ je zaporedje vklapljanja in izklapljanja svetila v določenih intervalih;

(g)

„prezgodnje prenehanje delovanja“ nastopi, ko svetilo doseže konec življenjskega cikla po obdobju delovanja, ki je krajše od ocenjene življenjske dobe, navedene v tehnični dokumentaciji;

(h)

„vznožek“ pomeni del svetila, ki prek okova svetila omogoča povezavo za oskrbo z elektriko in je večinoma namenjen tudi pritrditvi svetila v okov;

(i)

„okov svetila“ pomeni pripravo, s katero pritrdimo svetilo, običajno tako, da vanj privijemo njegov vznožek, s čimer to omogoča tudi povezavo za oskrbo z elektriko.


(1)  UL L 242, 10.9.2002, str. 44.


PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu

1.   ZAHTEVE ZA IZKORISTEK SVETIL

Žarnice z vznožki S14, S15 ali S19 so izvzete iz zahtev za izkoristek za faze 1 do 4, kot je opredeljeno v členu 3 te uredbe, pri čemer to ne velja za fazi 5 in 6.

Največja omejena moč (Pmax) za dani svetlobni tok (Φ) je navedena v preglednici 1.

Izjeme k tem zahtevam so naštete v preglednici 2, pri čemer so korekcijski faktorji, ki veljajo za največjo omejeno moč, našteti v preglednici 3.

Preglednica 1

Začetek uporabe

Največja omejena moč (Pmax) za dani svetlobni tok (Φ) (W)

Prozorna svetila

Neprozorna svetila

faze 1 do 5

0,8 * (0,88√Ф+0,049Ф)

0,24√Ф+0,0103Ф

faza 6

0,6 * (0,88√Ф+0,049Ф)

0,24√Ф+0,0103Ф


Preglednica 2

Izjeme

Področje uporabe izjeme

Največja omejena moč (W)

prozorna svetila 60 lm ≤ Φ ≤ 950 lm v fazi 1

Pmax = 1,1 * (0,88√Ф+0,049Ф)

prozorna svetila 60 lm ≤ Φ ≤ 725 lm v fazi 2

Pmax = 1,1 * (0,88√Ф+0,049Ф)

prozorna svetila 60 lm ≤ Φ ≤ 450 lm v fazi 3

Pmax = 1,1 * (0,88√Ф+0,049Ф)

prozorna svetila z vznožkoma G9 ali R7s v fazi 6

Pmax = 0,8 * (0,88√Ф+0,049Ф)

Korekcijski faktorji v preglednici 3 se po potrebi seštevajo in veljajo tudi za izdelke, ki so vključeni v izjeme preglednice 2.

Preglednica 3

Korekcijski faktorji

Področje uporabe popravka

Največja omejena moč (W)

žarnica z žarilno nitko, ki potrebuje zunanje napajanje

Pmax/1,06

sijalka z vznožkom GX53

Pmax/0,75

neprozorno svetilo z indeksom barvne reprodukcije ≥ 90 in P ≤ 0,5 * (0,88 √Ф + 0,049 Ф)

Pmax/0,85

sijalka z indeksom barvne reprodukcije ≥ 90 in Tc ≥ 5 000 K

Pmax/0,76

neprozorno svetilo z drugim ovojem in P ≤ 0,5 * (0,88 √Ф + 0,049 Ф)

Pmax/0,95

svetilo LED, ki potrebuje zunanje napajanje

Pmax/1,1

2.   ZAHTEVE ZA DELOVANJE SVETIL

Zahteve za delovanje svetil so določene v preglednici 4 za kompaktne fluorescenčne sijalke in v preglednici 5 za vsa svetila razen kompaktnih fluorescenčnih sijalk in svetil LED.

Kadar je ocenjena življenjska doba svetila daljša od 2 000 h, zahteve faze 1 za parametre „predvidena življenjska doba svetila“, „preživetveni faktor svetil“ in „vzdrževanje svetilnosti“ iz preglednic 4 in 5 veljajo le od faze 2.

Za preskušanje, kolikokrat se lahko svetilo vklopi in izklopi, preden preneha delovati, je cikel vklapljanja in izklapljanja sestavljen iz obdobij, v katerih je svetilo eno minuto vklopljeno in tri minute izklopljeno, drugi preskusni pogoji pa so določeni v skladu s Prilogo III. Za preskušanje življenjske dobe svetil, preživetvenega faktorja svetil, vzdrževanja svetilnosti in prezgodnjega prenehanja delovanja se uporablja standardni cikel vklapljanja in izklapljanja v skladu s Prilogo III.

Preglednica 4

Zahteve za delovanje kompaktnih fluorescenčnih sijalk

Parameter delovanja

Faza 1

Faza 5

preživetveni faktor svetila pri 6 000 h

≥ 0,50

≥ 0,70

vzdrževanje svetilnosti

pri 2 000 h: ≥ 85 % (≥ 80 % za svetila z drugim ovojem svetila)

pri 2 000 h: ≥ 88 % (≥ 83 % za svetila z drugim ovojem svetila)

pri 6 000 h: ≥ 70 %

število ciklov vklapljanja in izklapljanja pred prenehanjem delovanja

≥ polovica življenjske dobe svetila, izražena v urah

≥ 10 000, če je čas zagona svetila > 0,3 s

≥ življenjska doba svetila, izražena v urah

≥ 30 000, če je čas zagona svetila > 0,3 s

čas zagona

< 2,0 s

< 1,5 s, če P < 10 W

< 1,0 s, če P ≥ 10 W

čas ogrevanja svetila do 60 % Φ

< 60 s

ali < 120 s za svetila, ki vsebujejo živo srebro v amalgamski obliki

< 40 s

ali < 100 s za svetila, ki vsebujejo živo srebro v amalgamski obliki

stopnja prezgodnje odpovedi

≤ 2,0 % po 200 h

≤ 2,0 % po 400 h

sevanje UVA in UVB

≤ 2,0 mW/klm

≤ 2,0 mW/klm

sevanje UVC

≤ 0,01 mW/klm

≤ 0,01 mW/klm

faktor moči svetila

≥ 0,50 če P < 25 W

≥ 0,90 če P ≥ 25 W

≥ 0,55 če P < 25 W

≥ 0,90 če P ≥ 25 W

barvna reprodukcija (Ra)

≥ 80

≥ 80


Preglednica 5

Zahteve za delovanje vseh svetil razen kompaktnih fluorescenčnih sijalk in svetil LED

Parameter delovanja

Faza 1

Faza 5

ocenjena življenjska doba svetila

≥ 1 000 h

≥ 2 000 h

vzdrževanje svetilnosti

≥ 85 % pri 75 % ocenjene povprečne življenjske dobe

≥ 85 % pri 75 % ocenjene povprečne življenjske dobe

število ciklov vklapljanja in izklapljanja

≥ štirikratna ocenjena doba delovanja svetila, izražena v urah

≥ štirikratna ocenjena doba delovanja svetila, izražena v urah

čas zagona

< 0,2 s

< 0,2 s

čas ogrevanja svetila do 60 % Φ

≤ 1,0 s

≤ 1,0 s

stopnja prezgodnje odpovedi

≤ 5,0 % po 100 h

≤ 5,0 % po 200 h

sevanje UVA in UVB

≤ 2,0 mW/klm

≤ 2,0 mW/klm

sevanje UVC

≤ 0,01 mW/klm

≤ 0,01 mW/klm

faktor moči svetila

≥ 0,95

≥ 0,95

3.   ZAHTEVE ZA NAVAJANJE PODATKOV O SVETILIH

Za neusmerjena svetila v gospodinjstvu se od faze 2 dalje navedejo naslednji podatki, razen če ni določeno drugače.

3.1.   Podatki, ki morajo biti pred nakupom vidno prikazani za končne uporabnike na embalaži in na prosto dostopnih spletiščih

Podatkov ni treba navajati z dobesednim besedilom iz spodnjega seznama. Namesto z besedilom so lahko prikazani z grafi, številkami ali simboli.

Te zahteve po podatkih ne veljajo za žarnice, ki ne izpolnjujejo zahtev za izkoristek za fazo 4.

(a)

Ko je nazivna moč svetila navedena zunaj energijske oznake v skladu z Direktivo 98/11/ES, se tudi nazivni svetlobni tok svetila navede ločeno s pisavo, ki je vsaj dvakrat večja od navedbe nazivne moči svetila zunaj oznake;

(b)

nazivna življenjska doba svetila v urah (ne presega ocenjene življenjske dobe);

(c)

število ciklov vklapljanja in izklapljanja pred prezgodnjim prenehanjem delovanja svetila;

(d)

barvna temperatura (izražena tudi kot vrednost v kelvinih);

(e)

čas ogrevanja do 60 % polne svetilnosti (lahko se označi kot „takojšnja polna svetilnost“, če traja manj kot 1 sekundo);

(f)

opozorilo, če svetila ni mogoče zatemniti ali se lahko zatemni le s posebnimi senčniki;

(g)

če je svetilo namenjeno optimalni uporabi v nestandardnih razmerah (kot je temperatura okolja Ta ≠ 25 °C), se navedejo podatki o teh razmerah;

(h)

mere svetila v milimetrih (dolžina in premer);

(i)

če je na embalaži navedena enakovrednost z žarnico, navedena enakovredna moč žarnice (zaokrožena na 1 W) ustreza svetlobnemu toku svetila v embalaži iz preglednice 6.

Vmesne vrednosti svetlobnega toka in navedene moči žarnice (zaokrožene na 1 W) se izračunajo z linearno interpolacijo med dvema sosednjima vrednostma.

Preglednica 6

Ocenjeni svetlobni tok svetila

Φ [lm]

Navedena enakovredna moč žarnice fluorescenčne sijalke z vznožkom

Fluorescenčne sijalke z vznožkom

Halogenska svetila

LED in ostala svetila

[W]

125

119

136

15

229

217

249

25

432

410

470

40

741

702

806

60

970

920

1 055

75

1 398

1 326

1 521

100

2 253

2 137

2 452

150

3 172

3 009

3 452

200

(j)

Izraz „energijsko varčna svetila“ ali katera koli podobna promocijska izjava o izkoristku svetila, ki je povezana z izdelkom, se lahko uporabi le, če svetilo izpolnjuje zahteve za izkoristek, ki se uporabljajo za neprozorna svetila v fazi 1 v skladu s preglednicami 1, 2 in 3.

Če svetilo vsebuje živo srebro:

(k)

vsebnost živega srebra v svetilu v X,X mg;

(l)

navedbo naslova spletišča, kjer je mogoče prebrati navodila za odstranitev ostankov svetila, če se svetilo po nesreči razbije.

3.2.   Podatki, ki morajo biti javnosti na voljo na prosto dostopnih spletiščih

Naslednji podatki se navedejo vsaj kot vrednosti.

(a)

Podatki, opredeljeni v točki 3.1;

(b)

omejena moč (natančnost 0,1 W);

(c)

ocenjeni svetlobni tok;

(d)

ocenjena življenjska doba svetila;

(e)

faktor moči svetila;

(f)

faktor vzdrževanja svetilnosti na koncu nazivne življenjske dobe;

(g)

čas zagona (v X,X sekundah);

(h)

barvna reprodukcija.

Če svetilo vsebuje živo srebro:

(i)

navodila za odstranitev ostankov svetila, če se svetilo po nesreči razbije;

(j)

priporočila za odstranitev svetila ob koncu njegove življenjske dobe.


PRILOGA III

Postopek preverjanja pri tržnem nadzoru

Organi države članice preskusijo serijo vsaj dvajsetih naključno izbranih svetil istega modela in proizvajalca.

Serija se v posameznem primeru šteje za skladno z določbami iz Priloge II k tej uredbi, če povprečni rezultati serije ne odstopajo od meje, praga ali navedenih vrednosti za več kot 10 %.

V nasprotnem primeru se model šteje za neustreznega.

Za preverjanje skladnosti z zahtevami uporabijo organi držav članic točne in zanesljive merilne metode, ki zagotavljajo ponovljive rezultate, in sicer:

kadar so na voljo, se uporabljajo harmonizirani standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členoma 9 in 10 Direktive 2005/32/ES,

sicer se uporabljajo metode, opredeljene v naslednjih dokumentih:

Merjeni parameter

Organizacija (1)

Referenca

Naslov

vsebnost živega srebra v svetilih

Evropska komisija

Odločba 2002/747/ES (Priloga)

Odločba Komisije 2002/747/ES z dne 9. septembra 2002 o določitvi spremenjenih okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti žarnicam in o spremembi Odločbe 1999/568/ES

svetlobni izkoristek

Cenelec

EN 50285:1999

Energijska učinkovitost električnih svetil za uporabo v gospodinjstvih – merilne metode

vznožki svetil

Cenelec

EN 60061:1993

vse spremembe do A40:2008

Vznožki in okovi svetil skupaj s kalibri za kontrolo medsebojne zamenljivosti in varnosti – 1. del: Vznožki svetil

življenjska doba svetila

Cenelec

EN 60064:1995

spremembe

A2:2003

A3:2006

A4:2007

A11:2007

Žarnice za uporabo v stanovanjih in podobnih splošnih primerih razsvetljave – zahteve za učinkovitost

Cenelec

EN 60357:2003

sprememba

A1:2008

Volframske halogenske žarnice (ne za vozila) – specifikacije za učinkovitost

Cenelec

EN 60969:1993

spremembe

A1:1993

A2:2000

Svetila za splošno razsvetljavo z vgrajeno predstikalno napravo – zahteve za učinkovitost

čas zagona / ogrevanja svetila

Cenelec

EN 60969:1993

spremembe

A1:1993

A2:2000

Svetila za splošno razsvetljavo z vgrajeno predstikalno napravo – zahteve za učinkovitost

faktor moči

Cenelec

EN 61000-3-2:2006

Elektromagnetna združljivost (EMC) – 3. del: Meje; Razdelek 2: Omejitve za oddajanje harmonskih tokov (vhodni tok opreme ≤ 16 A na fazo)

specifična efektivna moč UV sevanja

Cenelec

EN 62471:2008

Fotobiološka varnost svetil in sistemov svetil

barvna reprodukcija

Mednarodna komisija za osvetlitev

CIE 13.3:1995

Metoda merjenja in določanja lastnosti barvne reprodukcije svetlobnih virov

kromatičnost

korelirana barvna temperatura (Tc [K])

Mednarodna komisija za osvetlitev

CIE 15:2004

Kolorimetrija

svetilnost

Mednarodna komisija za osvetlitev

CIE 18.2:1983

Osnova fizikalne fotometrije

svetlobni tok

Mednarodna komisija za osvetlitev

CIE 84:1989

Merjenje svetlobnega toka

vzdrževanje svetilnosti svetil (LLMF)

Mednarodna komisija za osvetlitev

CIE 97:2005

Vzdrževanje električnih sistemov za razsvetljavo v notranjih prostorih

preživetveni faktor svetil


(1)  Cenelec: Rue de Stassart/De Stassartstraat 35, B-1050 Bruselj, telefon: (32-2) 519 68 71, telefaks: (32-2) 519 69 19 (http://www.cenelec.org).

Mednarodna komisija za osvetlitev: CIE Central Bureau Kegelgasse 27, A-1030 Dunaj, Avstrija, telefon: (43-1) 71 43 18 70, telefaks: (43-1) 714 31 87 18 (http://www.cie.co.at/).


PRILOGA IV

Okvirna merila uspešnosti za neusmerjena svetila v gospodinjstvu

(informativno)

Ob sprejetju te uredbe so bile značilnosti najboljše dostopne tehnologije na trgu za zadevne izdelke naslednje:

1.

IZKORISTEK SVETILA

Najvišji ugotovljeni izkoristek je znašal 69 lm/W.

2.

DELOVANJE SVETILA

Preglednica 7

Parameter delovanja

Kompaktne fluorescenčne sijalke

ocenjena življenjska doba svetila

20 000 h

vzdrževanje svetilnosti

90 % pri ocenjeni življenjski dobi svetila

število ciklov vklapljanja in izklapljanja

1 000 000

čas zagona

< 0,1 s

čas ogrevanja svetila do 80 % Φ

15 s ali 4 s za posebna kombinirana kompaktna fluorescenčna/halogenska svetila

faktor moči svetila

0,95

3.

VSEBNOST ŽIVEGA SREBRA V SVETILIH

Pri energijsko učinkovitih kompaktnih fluorescenčnih sijalkah znaša najnižja vsebnost živega srebra največ 1,23 mg živega srebra.