PRILOGA I

NAJVEČJA DOPUSTNA MASA V OBREMENJENEM STANJU

1.

Največjo tehnično dovoljeno maso v obremenjenem stanju, kakor jo določa proizvajalec, pristojni organ sprejme kot največjo dopustno maso v obremenjenem stanju, če: 1.1 so zadovoljivi rezultati vseh preskušanj, ki jih opravi pristojni organ, zlasti v zvezi z zaviranjem in krmiljenjem; 1.2 največja dopustna masa v obremenjenem stanju in največja dopustna masa na os glede na kategorijo vozila ne presega vrednosti iz tabele 1. Tabela 1 Največja dopustna masa v obremenjenem stanju in največja dopustna masa na os glede na kategorijo vozila Kategorija vozila Število osi Največja dopustna masa (t) Največja dopustna masa na os Pogonska os (t) Nepogonska os (t) T1, T2, T4.1 2 18 (obremenjen) 11,5 10 3 24 (obremenjen) 11,5 10 T3 2 ali 3 0,6 (neobremenjen)  (1)  (1) T4.3 2, 3 ali 4 10 (obremenjen)  (1)  (1)

2.	Ne glede na obremenjenost traktorja, teža, ki jo prenašajo kolesa na sprednji osi na cesto, ne sme biti manjša od 20 % mase neobremenjenega traktorja.

---

(1)  Za kategoriji vozil T3 in T4.3 ni treba določiti osne omejitve, ker imajo že po definiciji omejitve glede največje dopustne mase v obremenjenem in/ali neobremenjenem stanju.

PRILOGA II

1.   OBLIKA IN MERE PROSTORA ZA NAMESTITEV ZADNJIH REGISTRSKIH TABLIC

Prostor za namestitev obsega ravno ali navidezno ravno pravokotno površino z naslednjimi najmanjšimi merami:

—	dolžina: 255 ali 520 milimetrov,

—	širina: 165 ali 120 milimetrov.

Izbira mora upoštevati veljavne mere v namembni državi članici.

2.   PROSTOR ZA NAMESTITEV IN PRITRDITEV TABLIC

Prostor za namestitev mora biti tak, da imajo tablice po pravilni pritrditvi naslednje značilnosti:

2.1   Lega tablice glede na širino traktorja

Središče tablice ne sme biti bolj oddaljeno proti desni, kot je simetralna ravnina traktorja.

Levi stranski rob tablice ne sme biti bolj oddaljen proti levi, kot je navpična ravnina, ki je vzporedna s simetralno ravnino traktorja in se ga dotika v točki, kjer je prerez traktorja najširši.

2.2   Lega tablice glede na vzdolžno simetralno ravnino traktorja

Tablica mora biti pravokotna ali skoraj pravokotna glede na simetralno ravnino traktorja.

2.3   Lega tablice glede na navpično ravnino

Tablica mora biti navpična s toleranco 5°. Vendar pa, kadar namestitev pogojuje oblika traktorja, je tablica lahko nagnjena od navpične lege:

2.3.1

za največ 30°, če je površina tablice s številkami nagnjena navzgor, če zgornji rob tablice ni višje kot 1,20 metra od tal;

2.3.2

za največ 15°, če je površina tablice s številkami nagnjena navzdol, če je zgornji rob tablice višje kot 1,20 metra od tal.

2.4   Oddaljenost od tal

Višina spodnjega roba plošče nad tlemi ne sme biti manjša od 0,3 metra; višina zgornjega roba plošče nad tlemi ne sme preseči 4 metrov.

2.5   Določitev oddaljenosti od tal

Višine, ki so navedene v točkah 2.3 in 2.4, se merijo na neobremenjenem traktorju.

PRILOGA III

POSODE ZA TEKOČE GORIVO

1.

Posode za gorivo morajo biti narejene tako, da so odporne proti koroziji. Prestati morajo preskuse puščanja, ki jih opravi proizvajalec pri tlaku, ki je dvakrat večji od delovnega tlaka, nikakor pa ne manjši od 0,3 bara. Vsak čezmerni tlak ali vsak tlak, ki presega delovni tlak, se mora avtomatično izravnati z ustreznimi napravami (oddušniki, varnostnimi ventili itd.). Oddušniki morajo biti izdelani tako, da preprečijo nevarnost požara. Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali skozi naprave, ki so namenjene izravnavanju čezmernega tlaka, niti če se posoda popolnoma obrne: kapljanje je dovoljeno.

2.	Posode za gorivo morajo biti nameščene tako, da so zavarovane pred posledicami trčenja v prednji ali zadnji del traktorja. V bližini posod ne sme biti nobenih štrlečih delov, ostrih robov itd. Cevi za polnjenje goriva in odprtina za polnjenje morata biti nameščena izven kabine.

PRILOGA IV

DODATNE UTEŽI

Če je traktor opremljen z dodatnimi utežmi zaradi izpolnjevanja drugih zahtev za ES–homologacijo, mora te dodatne uteži dobaviti proizvajalec traktorja, biti morajo prirejene za pritrditev na traktor, na njih mora biti odtisnjen znak proizvajalca in pravilna navedba mase v kilogramih s točnostjo ± 5 %. Prednje dodatne uteži, ki so namenjene za pogosta snemanja in pritrjevanja, morajo dopuščati najmanj 25 milimetrov varnostne razdalje za prijemalne ročaje. Način za določanje mesta, kamor je treba namestiti dodatne uteži, mora biti tak, da se zaradi nepazljivosti dodatne uteži ne ločijo od traktorja (npr. pri prevrnitvi traktorja).

PRILOGA V

ZVOČNA OPOZORILNA NAPRAVA

1.   Opozorilna naprava mora nositi oznako ES-homologacije, ki je predpisana v Direktivi Sveta 70/388/EGS z dne 27. julija 1970 o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na zvočne opozorilne naprave za motorna vozila (1).

2.   Značilnosti zvočnih opozorilnih naprav, vgrajenih na traktor

2.1   Zvočni preskusi

Ko je traktor homologiran, se značilnosti opozorilne naprave, pritrjene na ta tip traktorja, preskusijo na naslednji način:

2.1.1

nivo zvočnega tlaka naprave, pritrjene na traktor, se meri na točki 7 metrov pred traktorjem na odprtem in čim bolj ravnem kraju. Motor traktorja se zaustavi. Dejanska napetost električnega toka mora biti taka, kakor je določeno v točki 1.2.1 Priloge I k Direktivi 70/388/EGS;

2.1.2

meritve se opravijo po krivulji vrednotenja A standarda IEC (Mednarodne elektrotehnične komisije);

2.1.3

najvišji zvočni tlak se določi na višini med 0,5 in 1,5 metra nad ravnjo tal;

2.1.4

največja vrednost nivoja zvočnega tlaka mora biti najmanj 93 dB(A) in največ 112 dB(A).

---

(1)  UL L 176, 10.8.1970, str. 12.

PRILOGA VI

1.   DOPUSTNI NIVO HRUPA

1.1   Meje

Nivo hrupa za traktorje, navedene v členu 1 te direktive, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti, kadar se meri pod pogoji, določenimi v tej prilogi:

—	89 dB(A) za traktorje, katerih masa v neobremenjenem stanju presega 1,5 tone,

—	85 dB(A) za traktorje, katerih masa v neobremenjenem stanju ne presega 1,5 tone.

1.2   Merilni instrumenti

Hrup, ki ga povzročajo traktorji, se meri s tipom merilnika nivoja hrupa, opisanega v 179. publikaciji prve izdaje (1965) Mednarodne elektrotehnične komisije.

1.3   Pogoji merjenja

Meritve se opravijo na neobremenjenih traktorjih na dovolj tihem in odprtem kraju (hrup iz okolja in šumenje vetra morata biti najmanj 10 dB(A) pod merjenim hrupom).

To območje je na primer lahko odprti prostor s polmerom 50 metrov, katerega središčni del s polmerom vsaj 20 metrov je skoraj raven. Površina je lahko izravnana z betonom, asfaltom ali podobnim materialom, ne sme pa biti pokrita s snegom – pršičem, visoko travo, rahlo zemljo ali pepelom.

Površina preskusne steze mora biti taka, da pnevmatike koles ne povzročajo čezmernega hrupa. Ta pogoj velja le za merjenje hrupa traktorjev v gibanju.

Meritve se opravijo v lepem vremenu z malo vetra. V bližini traktorja ali mikrofona ne sme biti nobena druga oseba razen opazovalca, ki s pripravo odčitava vrednosti, kajti navzočnost opazovalcev v bližini traktorja ali mikrofona lahko znatno vpliva na meritve. Zaznana nihanja kazala, za katera je očitno, da niso povezana z značilnostmi splošnega nivoja hrupa, se pri odčitavanju ne upoštevajo.

1.4   Metoda merjenja

1.4.1   Merjenje hrupa pri traktorjih v gibanju (za homologacijo)

Na vsaki strani se opravita vsaj dve meritvi. Za prilagoditev merilne opreme se lahko opravijo pripravljalne meritve, vendar se ne upoštevajo.

Mikrofon se postavi 1,2 metra nad tlemi na razdalji 7,5 metrov od osi CC traktorja, ki se meri na premici PP’, ki je pravokotna glede na to os (slika 1).

Na preskusni stezi se označita dve premici, AA’ in BB’, vzporedni s premico PP’ in razporejeni prva 10 metrov pred njo in druga 10 metrov za njo. Traktorji se približajo premici AA’ z enakomerno hitrostjo, kakor je določeno spodaj. Nato se čim hitreje odpre loputa za plin do konca in ta lega se ohrani, dokler zadnji del traktorja (1) ne prečka premice BB’. Nato se loputa za plin spet čim hitreje zapre.

Rezultat meritve je najvišji izmerjen nivo hrupa.

1.4.1.1   Preskusna hitrost je enaka trem četrtinam največje hitrosti, ki se lahko doseže v najvišji prestavi, ki se uporablja za vožnjo po cesti.

1.4.1.2   Razlaga rezultatov

1.4.1.2.1   Zaradi upoštevanja netočnosti merilnih instrumentov, se rezultati, pridobljeni pri vsaki meritvi, določijo tako, da se odšteje 1 dB(A) od odčitka z merilnika.

1.4.1.2.2   Merjenje je veljavno, če razlika med dvema zaporednima meritvama na isti strani traktorja ne presega 2 dB(A).

1.4.1.2.3   Rezultat preskusa je najvišji izmerjen nivo hrupa. Če ta rezultat za 1 dB(A) presega najvišji dovoljen nivo hrupa za kategorijo preskušanega traktorja, se opravita še dve meritvi. Tri od štirih tako dobljenih meritev morajo biti v predpisanih mejah.

Položaj merjenja za traktorje v gibanju

1.4.2   Merjenje hrupa pri prostem teku traktorskega motorja (ni potrebno za homologacijo, vendar mora biti zapisano)

1.4.2.1   Položaj merilnika nivoja hrupa

Meritve se opravijo na točki X (prikazani na sliki 2) na razdalji 7 metrov od najbližje površine traktorja.

Mikrofon je postavljen 1,2 metra nad tlemi.

1.4.2.2   Število meritev

Opravita se vsaj dve meritvi.

1.4.2.3   Preskusni pogoji

Motor traktorja brez omejilnika maksimalne vrtilne frekvence mora obratovati s tremi četrtinami vrtilne frekvence, pri kateri po podatkih proizvajalca traktorja doseže svojo največjo moč. Vrtilna frekvenca mora biti merjena s pomočjo neodvisnega instrumenta, na primer na preskusnih valjih z merilnikom hitrosti. Če je motor opremljen z omejilnikom maksimalne vrtilne frekvence, ki preprečuje, da preseže frekvenco, pri kateri doseže svojo največjo moč, mora delovati pri največji vrtilni frekvenci, ki jo dopušča omejilnik.

Pred opravljanjem kakršnih koli meritev mora motor doseči normalno delovno temperaturo.

1.4.2.4   Razlaga rezultatov

Vsi odčitki nivoja hrupa se zapišejo v poročilo.

Če je mogoče, je treba navesti tudi metodo, uporabljeno za izračun moči motorja. Navedena mora biti tudi obremenitev traktorja.

Meritve so veljavne, če razlika med dvema zaporednima meritvama na isti strani traktorja ne presega 2 dB(A).

Rezultat merjenja je največja zabeležena številka.

Položaj merjenja pri prostem teku traktorskega motorja

2.   IZPUŠNI SISTEM (DUŠILEC ZVOKA)

2.1   Če je traktor opremljen z napravo za zmanjšanje hrupa izpuha (dušilec zvoka), veljajo zanj zahteve iz točke 2. Če je dovod zraka v motor opremljen z zračnim filtrom, ki je potreben za zagotavljanje usklajenosti z dopustno stopnjo hrupa, filter velja za del naprave za dušenje zvoka in zahteve iz točke 2 veljajo tudi za ta filter.

Zadnji del izpušne cevi mora biti nameščen tako, da izpušni plini ne morejo vdirati v kabino.

2.2   Risba izpušnega sistema mora biti priložena certifikatu o homologaciji traktorja.

2.3   Dušilec zvoka mora imeti jasno čitljiv in neizbrisen znak s podatki o svoji proizvodnji in tipu.

2.4   Pri izdelavi dušilcev zvoka je uporaba vlaknastih absorpcijskih materialov dovoljena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.4.1

vlaknasti absorpcijski material ne sme biti nameščen v tistih delih dušilca zvoka, skozi katere prehajajo plini;

2.4.2

primerne naprave morajo zagotoviti, da vlaknasti absorpcijski material ostane na mestu ves čas, ko se dušilec zvoka uporablja;

2.4.3

vlaknasti absorpcijski material mora biti odporen na temperaturo, ki je vsaj 20 % višja od obratovalne temperature (stopinje C), ki se lahko pojavi v predelu dušilca zvoka, kjer so nameščeni ti vlaknasti absorpcijski materiali.

---

(1)  Če ima traktor priklopnik, se ta ne upošteva pri določitvi trenutka, ko traktor prečka premico BB’.

PRILOGA VII

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom sprememb

(iz člena 6)

Direktiva Sveta 74/151/EGS (UL L 84, 28.3.1974, str. 25)
Direktiva Sveta 82/890/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 45)	Samo v zvezi s sklicevanji na Direktivo 74/151/EGS v členu 1(1)
Direktiva Komisije 88/410/EGS (UL L 200, 26.7.1988, str. 27)
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/54/ES (UL L 277, 10.10.1997, str. 24)	Samo v zvezi s sklicevanji na Direktivo 74/151/EGS v prvi alinei člena 1
Direktiva Komisije 98/38/ES (UL L 170, 16.6.1998, str. 13)
Direktiva Komisije 2006/26/ES (UL L 65, 7.3.2006, str. 22)	Samo člen 1

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe

(iz člena 6)

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
74/151/EGS	8. september 1975	—
82/890/EGS	22. junij 1984	—
88/410/EGS	30. september 1988 (1)	—
97/54/ES	22. september 1998	23. september 1998
98/38/ES	30. april 1999 (2)	—
2006/26/ES	31. december 2006 (3)	—

---

(1)  V skladu s členom 2 Direktive 88/410/EGS:

(2)  V skladu s členom 2 Direktive 98/38/ES:

(3)  V skladu s členom 5 Direktive 2006/26/ES:

PRILOGA VIII

Korelacijska Tabela

Direktiva 74/151/EGS	Direktiva 2006/26/ES	Ta direktiva
Člen 1		Člen 1
Člen 2(1)		Člen 2(1)
	Člen 5(2)	Člen 2(2)
	Člen 5(3)	Člen 2(3)
Člen 3		Člen 3
Člen 4		Člen 4
Člen 5(1)		—
Člen 5(2)		Člen 5
—		Člen 6
—		Člen 7
Člen 6		Člen 8
Priloge I do VI		Priloge I do VI
—		Priloga VII
—		Priloga VIII