14.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 9/52

(1)

V skladu s členom 106(2) Pogodbe lahko države članice izdajajo kovance pod pogojem, da jim Evropska centralna banka odobri obseg emisije.

(2)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (1), v skladu z drugim stavkom člena 106(2) Pogodbe sprejel ukrepe za usklajevanje na tem področju.

(3)

V skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (2) bodo imeli kovanci, izraženi v eurih in centih in v skladu z apoeni in tehničnimi specifikacijami, status zakonitega plačilnega sredstva v vseh „sodelujočih državah članicah“, kakor je določeno v navedeni uredbi.

(4)

Eurokovance, namenjene obtoku, vključno s priložnostnimi kovanci, namenjenimi obtoku, je treba v skladu s splošno prakso med sodelujočimi državami članicami dati v obtok po imenski vrednosti. To pa ne izključuje možnosti, da se manjši del skupne vrednosti izdanih kovancev proda po višji ceni, če so bili proizvedeni zelo kakovostno ali so posebno zapakirani.

(5)

Eurokovanci ne krožijo samo po državi članici izdajateljici, ampak po celotnem euroobmočju in celo izven njegovih meja. Državo članico izdajateljico bi bilo zato treba odtisniti na vidno mesto na nacionalni strani eurokovanca, da bi jo tako zainteresirani uporabniki kovancev zlahka prepoznali.

(6)

Eurokovanci imajo skupno evropsko stran in posebno nacionalno stran. Na skupnih evropskih straneh eurokovancev je ime enotne valute in apoen kovanca. Na nacionalni strani kovancev se ne bi smela ponoviti niti ime enotne valute niti apoen kovanca.

(7)

Motive na nacionalnih straneh eurokovancev določi vsaka sodelujoča država članica, vendar jih mora v celoti obkrožati 12 zvezd evropske zastave.

(8)

Sodelujoče države članice morajo upoštevati skupna pravila glede sprememb nacionalnih strani eurokovancev. Motivi, ki so uporabljeni na nacionalnih straneh običajnih eurokovancev, namenjenih obtoku, se načeloma ne smejo spreminjati, razen če se spremeni vodja države, na katerega se nanaša kovanec.

(9)

Priložnostni kovanci so posebni kovanci, namenjeni obtoku, kjer se običajni nacionalni motiv nadomesti z drugačnim nacionalnim motivom v spomin na določeno temo. Kovanec za 2 eura predstavlja najprimernejši apoen za ta namen, zlasti ker velik premer kovanca in njegove tehnične značilnosti nudijo primerno zaščito pred ponarejanjem.

(10)

Področja priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, bi morala služiti samo spominu na teme, ki imajo velik nacionalni ali evropski pomen, saj so takšni kovanci namenjeni obtoku v euroobmočju. Manj pomembne teme je treba raje obeležiti z izdajo eurokovancev za zbiratelje, ki niso namenjeni obtoku in ki morajo biti očitno drugačni od eurokovancev, namenjenih obtoku. Priložnostni kovanci, ki jih skupaj izdajo vse sodelujoče države članice, morajo biti rezervirani za teme, ki imajo velik evropski pomen.

(11)

Omejitev, da lahko posamezna država članica izdajateljica na leto izda en priložnostni eurokovanec, namenjen obtoku, se je izkazala za smiselno in bi se morala ohraniti skupaj z dodatno možnostjo, da lahko vse sodelujoče države članice skupaj izdajo priložnostni eurokovanec, namenjen obtoku. Države članice lahko poleg tega izdajo priložnostni eurokovanec, namenjen obtoku, v primeru, če funkcija vodje države začasno ni zasedena ali je zasedena le začasno.

(12)

Treba je določiti nekatere omejitve za količine priložnostnih kovancev, namenjenih obtoku, da bi takšni kovanci še naprej zajemali majhen odstotek skupnega števila kovancev za 2 eura v obtoku. Hkrati morajo te omejitve količine dovoliti izdajo zadostne količine kovancev, da se zagotovi učinkovito kroženje priložnostnih kovancev.

(13)

Ker krožijo eurokovanci po celotnem euroobmočju, so njihove značilnosti nacionalnih motivov stvar skupnega interesa. Države članice izdajateljice se morajo medsebojno obvestiti o novi nacionalni strani pred načrtovanim datumom izdaje. Države članice izdajateljice morajo v ta namen poslati svoje osnutke motivov eurokovancev Komisiji, ki bo preverila skladnost s tem priporočilom.

(14)

Z državami članicami so potekala posvetovanja o smernicah, opredeljenih v tem priporočilu, da bi se upoštevale različne nacionalne prakse in prednosti na tem področju.

(15)

Skupnost je sklenila monetarne sporazume s Kneževino Monako, Republiko San Marino in Vatikansko mestno državo, ki jim dovoljujejo, da izdajo določene količine eurokovancev. Skupne smernice bi se morale uporabljati tudi za kovance, namenjene obtoku, ki jih izdajo te države.

(16)

Pregled tega priporočila je treba pripraviti pred koncem leta 2015, da bi določili, ali je treba spremeniti smernice.

(17)

To priporočilo mora nadomestiti Priporočilo Komisije z dne 29. septembra 2003 o skupni praksi glede sprememb nacionalnih motivov tečajnih eurokovancev (3) in Priporočilo Komisije z dne 3. junija 2005 o splošnih smernicah za nacionalne strani eurokovancev v obtoku (4) –

1.

Na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku, se ne smejo ponoviti niti oznake apoenov ali njihovih delov niti ime enotne valute ali njena razdelitev, razen če temelji takšna oznaka na uporabi drugačne abecede.

2.

Obod kovanca za 2 eura lahko nosi oznako apoena, če se uporabi samo številka „2“ in/ali izraz „euro“.

1.

Izdaja priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, ki imajo drugačen nacionalni motiv od običajnih eurokovancev, namenjenih obtoku, bi morala služiti samo spominu na teme, ki imajo velik nacionalni ali evropski pomen. Priložnostni eurokovanci, namenjeni obtoku, ki jih skupno izdajo vse sodelujoče države članice, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (ES) št. 974/98 (v nadaljevanju „sodelujoče države članice“), bi morali služiti samo spominu na teme, ki imajo velik evropski pomen, njihovo izdajo pa bi moral odobriti Svet.

2.

Izdaja priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, mora biti v skladu z naslednjimi pravili: