22.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/1


SKLEP št. 633/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. julija 2009

o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 179 in 181a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska investicijska banka (EIB) opravlja dejavnosti zunaj Skupnosti v podporo zunanji politiki Skupnosti že od leta 1963.

(2)

Večina teh dejavnosti je bila izvedena na zahtevo Sveta, zanje pa se je uporabilo proračunsko jamstvo Skupnosti, ki ga upravlja Komisija. Nazadnje je bilo jamstvo Skupnosti vzpostavljeno za obdobje 2000–2007 s Sklepom Sveta 2008/580/ES z dne 23. junija 2008 o odobritvi jamstva Skupnosti za izgube pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (jugovzhodne sosede, sredozemske države, Latinska Amerika in Azija ter Južnoafriška republika) (2) ter sklepoma Sveta 2001/777/ES z dne 6. novembra 2001 o jamstvu Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki zaradi izgub pri posebnem posojilnem poslu za izbrane okoljske projekte v ruskem delu bazena Baltskega morja v okviru Severne dimenzije (3) in 2005/48/ES z dne 22. decembra 2004 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgubo pri posojilih za določene vrste projektov v Rusiji, Ukrajini, Moldaviji in Belorusiji (4) za posojila v posameznih regijah.

(3)

Da se podprejo zunanji ukrepi Skupnosti brez vplivanja na boniteto EIB, bi bilo treba EIB ponuditi proračunsko jamstvo Skupnosti za dejavnosti zunaj Skupnosti. EIB bi bilo treba spodbuditi, da poveča obseg svojih dejavnosti zunaj Skupnosti brez opiranja na jamstvo Skupnosti, predvsem v predpristopnih in sredozemskih državah ter v državah iz drugih regij z dolgoročno bonitetno oceno, hkrati pa bi bilo treba pojasniti naravo jamstva Skupnosti, ki naj bi krilo politična ali državna tveganja.

(4)

Jamstvo Skupnosti bi moralo kriti izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za investicijske projekte, upravičene do pomoči EIB, ki se izvajajo v državah, vključenih v instrument za predpristopno pomoč (5) (IPA), evropski sosedski in partnerski instrument (6) (ENPI) ter instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (7) (DCI), kjer je bilo financiranje s posojili ali jamstvom odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican (v nadaljnjem besedilu: financiranje EIB).

(5)

Zneski, ki jih krije jamstvo Skupnosti na podlagi tega sklepa, morajo biti najvišji dovoljeni zneski za financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti, Ne bi se smeli šteti za ciljne vrednosti, ki jih mora EIB nujno doseči.

(6)

V zadnjih letih je Skupnost svojo zunanjo politiko spremenila in razširila. To še zlasti velja za predpristopno strategijo, evropsko sosedsko politiko, obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in Srednje-Vzhodno Azijo ter strateška partnerstva Evropske unije z Rusijo, Srednjo Azijo, Kitajsko in Indijo. Poleg tega velja to tudi za razvojne politike Skupnosti, ki sedaj zajemajo vse države v razvoju. Te razvojne politike so eden od stebrov zunanjih odnosov Skupnosti, ki nudijo rešitev, prikrojeno potrebam držav v razvoju.

(7)

Od leta 2007 naprej bodo zunanje odnose Skupnosti podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCI, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (8) in instrument za stabilnost (9).

(8)

Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko Skupnosti in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji ter bi moralo prispevati k splošnemu cilju spodbujanja in utrjevanja demokracije in pravne države, cilju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanju mednarodnih sporazumov o okolju, katerih podpisnice so Skupnost, kot je navedeno v členih 177 in 179 Pogodbe. Zlasti v zvezi z državami v razvoju bi morale finančne operacije EIB spodbujati trajnostni gospodarski in družbeni razvoj teh držav, še posebej najbolj ogroženih med njimi; njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo; boj proti revščini; splošen cilj razvoja ter utrjevanja demokracije in pravne države; splošen cilj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ter skladnost s cilji, ki jih je odobrila Skupnost v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Z zagotavljanjem celovite usklajenosti z dejavnostmi Skupnosti bi moralo financiranje EIB dopolnjevati ustrezne politike, programe in instrumente pomoči Skupnosti v različnih regijah. Poleg tega mora biti v finančne cilje EIB v vseh upravičenih regijah vključeno varstvo okolja in energetske varnosti držav članic. Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih Skupnost sklene z zadevnimi stranmi na visoki ravni.

(9)

Okrepiti bi bilo treba politični dialog med Komisijo in EIB ter strateško načrtovanje in usklajenost financiranja EIB in Komisije. Povezanost dejavnosti EIB zunaj Skupnosti s politikami Skupnosti bi bilo treba okrepiti na podlagi tesnejšega sodelovanja med EIB in Komisijo na centralni in področni ravni. Takšno izboljšano usklajevanje bi moralo med drugim vključevati zgodnje medsebojno posvetovanje glede političnih vprašanj, priprave dokumentov, pomembnih za obe strani, in novih projektov. Zlasti pomembno je zgodnje posvetovanje o strateških programskih dokumentih, ki jih pripravita Komisija ali EIB, da se doseže čim večja sinergija med dejavnostmi EIB in Komisije ter izmeri napredek pri doseganju ustreznih političnih ciljev Skupnosti.

(10)

Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih in v pogajanjih s Skupnostjo. Ukrepi Skupnosti na Zahodnem Balkanu bi se morali še naprej postopno preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. Poleg tega bi si morala v tem okviru EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ki delujejo v regiji. V obdobju 2007–2011 bi se moral povečati obseg financiranja v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, in ki bi se sčasoma moralo razširiti, da bi zajelo možne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

(11)

Kar se tiče držav, vključenih v ENPI, bi morala EIB nadaljevati in krepiti svoje dejavnosti, ki se nanašajo na področje Sredozemlja in se pri tem bolj usmeriti v razvoj zasebnega sektorja. V zvezi s tem so potrebni sodelovanje partnerskih držav za lažji razvoj zasebnega sektorja in krepitev strukturne reforme, zlasti reforme finančnega sektorja, ter drugi ukrepi za lažje izvajanje dejavnosti EIB, zlasti za zagotovitev, da lahko EIB izdaja obveznice na lokalnih trgih. Glede Vzhodne Evrope, Južnega Kavkaza in Rusije bi morala EIB v zadevnih državah okrepiti dejavnosti ob upoštevanju ustreznih pogojev, skladnih s sporazumi o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih na visoki ravni sklene Skupnost z zadevnimi državami. V tej regiji bi morala EIB financirati projekte, ki so bistvenega pomena za Skupnost, s področja prometne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture. Prednostno je treba obravnavati projekte za izgradnjo osi vseevropskega omrežja, projekte s čezmejnimi posledicami za eno ali več držav članic in obsežne projekte, ki spodbujajo regionalno povezovanje na podlagi boljše povezljivosti. Na okoljskem področju bi morala EIB v Rusiji dati prednost predvsem projektom v okviru Okoljskega partnerstva držav na severu. Na področju energetike so zlasti pomembni strateški projekti s področja energetske oskrbe in transporta energije, v skladu s ciljem politike Skupnosti o razlikovanju virov energije in ob upoštevanju zagotavljanja stabilnih in zanesljivih virov za potrošnike. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(12)

Financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah se bo postopno uskladilo s strategijo sodelovanja Unije v teh regijah ter bo dopolnjevalo instrumente, ki se financirajo iz proračunskih virov Skupnosti. EIB bi si morala prizadevati za postopno razširitev svojih dejavnosti v več držav iz teh regij, vključno z manj uspešnimi državami. Za podporo ciljev Skupnosti bi se moralo financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah usmeriti v okoljsko trajnost (vključno z zmanjševanjem sprememb podnebja) in projekte energetske varnosti ter v nadaljnjo podporo prisotnosti Unije v Aziji in Latinski Ameriki prek neposrednih tujih naložb in prenosa tehnologije ter znanja in izkušenj. Ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti bi morala biti EIB sposobna tudi neposrednega sodelovanja z lokalnimi podjetji, zlasti na področju okoljske trajnosti in energetske varnosti. Vmesni pregled bo ponovno preučil cilje financiranja EIB v Aziji in Latinski Ameriki.

(13)

V Srednji Aziji bi se morala EIB bolj usmeriti v projekte s področja energetske oskrbe in transporta energije, ki koristijo tudi energetskim interesom Skupnosti ter so skladni s političnimi cilji Skupnosti glede raznolikosti energetskih virov in kjotskih zahtev ter glede izboljšanja varstva okolja in te cilje podpirajo. Financiranje EIB v Srednji Aziji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z EBRD, predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(14)

Za dopolnitev dejavnosti EIB na podlagi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (10) (Sporazum iz Cotonouja) za zadevne države bi se morala EIB v Južni Afriki usmeriti v infrastrukturne projekte javnega interesa (vključno s komunalno infrastrukturo, oskrbo z električno energijo in vodo) ter podporo zasebnega sektorja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Izvajanje določb o gospodarskem sodelovanju v okviru Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi (11) bo še naprej spodbujalo dejavnosti EIB v tej regiji.

(15)

Da bi se povečala usklajenost celotne podpore Skupnosti v zadevnih regijah, bi bilo treba iskati priložnosti, da se financiranje EIB povezuje z ustreznimi proračunskimi viri Skupnosti v obliki zagotavljanja pomoči, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer poleg tehnične pomoči za pripravo in izvajanje projektov ali za izboljšanje pravnega in regulativnega okvira z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost, EIDHR in, za Južno Afriko, z DCI.

(16)

EIB že tesno sodeluje z mednarodnimi finančnimi institucijami in evropskimi bilateralnimi institucijami. To sodelovanje poteka na podlagi memorandumov o soglasju, sklenjenih za posamezne regije, ki jih morajo odobriti vodstveni organi EIB. Pri financiranju zunaj Skupnosti, ki spada na področje uporabe tega sklepa, bi si morala EIB, kadar je to ustrezno, prizadevati za dodatno izboljšanje usklajevanja in sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami in evropskimi dvostranskimi institucijami, vključno, v ustreznih primerih, s sodelovanjem na področju pogojev za sektorje, večjo uporabo sofinanciranja in udeležbo skupaj z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami v globalnih pobudah, kot so na primer pobude za usklajevanje pomoči in večjo učinkovitost.

(17)

Treba bi bilo izboljšati poročanje in posredovanje informacij EIB in Komisije o financiranjih EIB. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo vsebovati predvsem strateške dokumente in poglavje o dodani vrednosti v skladu s politikami Skupnosti ter poglavje o sodelovanju s Komisijo, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji, vključno s sofinanciranjem.

(18)

Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. oktobra 2011. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa. Ta pregled bi moral vključevati predvsem zunanjo oceno, formalni pogoji za katero so opredeljeni v Prilogi II.

(19)

Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki EIB, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi ter ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(20)

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (Jamstveni sklad), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 (12), bi moral še naprej zagotavljati likvidnostno rezervo za proračun Skupnosti za izgube pri financiranju EIB.

(21)

EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni načrt za sklepanje svojih financiranj, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev Jamstvenega sklada. Komisija bi morala ta načrt upoštevati v svojem rednem proračunskem načrtovanju, predloženem proračunskemu organu.

(22)

Z razsodbo z dne 6. novembra 2008 v zadevi C-155/07 (Parlament proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo Sklep Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti (13). Sklep 2006/1016/ES je bil razširjen na pet srednjeazijskih držav (Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan) s Sklepom Sveta 2008/847/ES z dne 4. novembra 2008 o upravičenosti srednjeazijskih držav v skladu s Sklepom 2006/1016/ES (14).

(23)

Vendar je Sodišče odredilo, da se veljavnost Sklepa 2006/1016/ES ohrani za financiranja EIB, sklenjena v obdobju 12 mesecev od datuma izreka navedene sodbe, do začetka veljavnosti novega sklepa, sprejetega na ustrezni pravni podlagi, tj. členov 179 in 181a Pogodbe skupaj. Iz sodbe sledi, da se bo sedaj postopek soodločanja uporabljal za sprožitev neobveznega mandata, upravičenost držav, navedenih na seznamu v Prilogi I, ter za izključitev določene države v primeru resnih pomislekov glede političnih ali gospodarskih razmer.

(24)

Zato bi bilo treba sprejeti nov sklep Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi nadaljnje nespremenjeno jamstvo zadevnih financiranj EIB zunaj Skupnosti.

(25)

Vendar bi se moralo poleg hitrega sprejetja tega sklepa hkrati tudi zagotoviti popolno spoštovanje posebnih pravic Evropskega parlamenta; zato bi morala Komisija do 30. aprila 2010 predložiti predlog novega sklepa, v katerem bodo med drugim upoštevani tudi zaključki vmesnega pregleda.

(26)

Ta predlog za nov sklep bi moral obravnavati med drugim vprašanje okrepljenega nadzora, ki ga izvajata Evropski parlament in Svet nad vsemi proračunskimi in političnimi odločitvami EIB in Komisije v okviru novega sklepa, vprašanje preglednosti celotnega finančnega mehanizma in vprašanje omejitve jamstva Skupnosti v primerjavi z izplačanimi odobrenimi sredstvi –

SKLENILA:

Člen 1

Jamstvo in najvišji določeni zneski

1.   Skupnost odobri Evropski investicijski banki (EIB) splošno jamstvo (v nadaljnjem besedilu: jamstvo Skupnosti) za plačila, ki jih EIB ne prejme, čeprav so ji dolgovana, v zvezi s posojili in posojilnimi jamstvi za investicijske projekte, upravičene do pomoči EIB, ki se izvajajo v državah, ki jih vključuje ta sklep, če je bilo financiranje s posojilom ali jamstvom odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican (v nadaljnjem besedilu: financiranje EIB) ter v skladu s predpisi in postopki EIB in v podporo ustreznih zunanjepolitičnih ciljev Skupnosti.

2.   Jamstvo Skupnosti se omeji na 65 % skupnega zneska izplačanih posojil in jamstev, zagotovljenih v okviru financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse ustrezne zneske.

3.   Najvišji določeni znesek financiranj EIB za obdobje 2007–2013, zmanjšan za preklicane zneske, ne sme preseči 27 800 000 000 EUR. Ta najvišji določeni znesek se razdeli na dva dela:

(a)

osnovni najvišji določeni znesek s fiksno najvišjo vrednostjo 25 800 000 000 EUR, katerega regionalna razporeditev je določena v odstavku 4, za pokritje celotnega obdobja 2007–2013;

(b)

neobvezni mandat v višini 2 000 000 000 EUR. O celotnem ali delnem aktiviranju tega neobveznega zneska in njegovi regionalni razporeditvi odločita Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe. Ta odločitev je odvisna od izida vmesnega pregleda, določenega v členu 9.

4.   Osnovni najvišji določeni znesek iz odstavka 3(a) se razdeli na naslednje zavezujoče regionalne najvišje določene zneske:

(a)

predpristopne države: 8 700 000 000 EUR;

(b)

sosedske in partnerske države: 12 400 000 000 EUR;

ki se razdelijo na naslednje okvirne najvišje določene podzneske:

(i)

države Sredozemlja: 8 700 000 000 EUR;

(ii)

Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija: 3 700 000 000 EUR;

(c)

Azija in Latinska Amerika: 3 800 000 000 EUR;

ki se razdelijo na naslednje okvirne najvišje določene podzneske:

(i)

Latinska Amerika: 2 800 000 000 EUR;

(ii)

Azija (vključno s Srednjo Azijo): 1 000 000 000 EUR;

(d)

Republika Južna Afrika: 900 000 000 EUR.

5.   Znotraj regionalnih najvišjih določenih zneskov se lahko upravni organi EIB odločijo, da do 10 % regionalnega najvišjega določenega zneska prerazporedijo med podzneski.

6.   Jamstvo Skupnosti krije financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. oktobra 2011. Na podlagi tega sklepa za financiranja EIB, sklenjena na podlagi sklepov 2006/1016/ES in 2008/847/ES, še naprej velja jamstvo Skupnosti.

7.   Če do izteka obdobja, navedenega v odstavku 6, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta sklepa za odobritev novega jamstva Skupnosti EIB za financiranje zunaj Skupnosti, se navedeno obdobje avtomatično podaljša za šest mesecev.

Člen 2

Udeležene države

1.   Seznam upravičenih in potencialno upravičenih držav za financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti je v Prilogi I.

2.   Za države, navedene v Prilogi I in označene z „*“, ter za druge države, ki niso navedene v Prilogi I, o upravičenosti takšne države za financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti odločita Evropski parlament in Svet za vsak primer posebej v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

3.   Jamstvo Skupnosti krije samo financiranje EIB, ki se izvaja v državah, ki so sklenile okvirni sporazum z EIB, v katerem se določijo pravni pogoji, pod katerimi se bo izvajalo takšno financiranje.

4.   V primeru resnih dvomov o političnih ali gospodarskih razmerah v določeni državi se lahko Evropski parlament in Svet odločita, da se v navedeni državi opusti novo financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

5.   Jamstvo Skupnosti ne krije financiranja EIB v določeni državi, če je bil sporazum, ki se nanaša na takšno financiranje, podpisan po pristopu te države k Evropski uniji.

Člen 3

Skladnost s politikami Skupnosti

1.   Okrepi se skladnost zunanjih ukrepov EIB z zunanjo politiko in cilji Skupnosti, s ciljem doseči čim večjo sinergijo med zagotavljanjem posojil EIB ter finančnimi in proračunskimi sredstvi Evropske unije, zlasti z rednim in sistematičnim dialogom ter zgodnjim posvetovanjem o:

(a)

strateških dokumentih, ki jih pripravi Komisija, kot so nacionalni in regionalni strateški dokumenti, akcijski načrti in predpristopni dokumenti;

(b)

dokumentih EIB za strateško načrtovanje in uvedbi novih projektov;

(c)

drugih političnih in operativnih vidikih.

2.   Sodelovanje bo potekalo različno v različnih regijah, glede na vlogo EIB in politike Skupnosti v posameznih regijah.

3.   Financiranje EIB ni vključeno v kritje jamstva Skupnosti, če Komisija poda negativno mnenje o takšnem financiranju v okviru postopka, predvidenega v členu 21 Statuta EIB.

4.   Skladnost financiranja EIB z zunanjimi politikami in cilji Skupnosti se spremlja v skladu s členom 6.

Člen 4

Sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami

1.   Financiranje EIB vedno pogosteje poteka, če je ustrezno, v sodelovanju med EIB in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami ali evropskimi bilateralnimi institucijami in/ali v obliki njihovega sofinanciranja, da se zagotovijo najboljše sinergije, sodelovanje in učinkovitost ter ustrezna delitev tveganja in skladni pogoji za projekte in sektorje.

2.   Sodelovanje iz odstavka 1 se olajša z usklajevanjem, ki poteka predvsem v okviru Memoranduma o soglasju, če je ustrezno, ki ga sklenejo Komisija, EIB ter najpomembnejše mednarodne finančne institucije in evropske bilateralne institucije, ki delujejo v različnih regijah.

3.   Sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi donatorji se bo ocenilo v vmesnem pregledu, določenem v členu 9.

Člen 5

Kritje in pogoji jamstva Skupnosti

1.   Pri financiranju EIB, ki se sklene z državo ali za katerega jamči država, in drugih oblikah financiranja EIB, sklenjenega z regionalnimi ali lokalnimi organi oblasti ali javnimi podjetji ali zavodi v državni lasti ali pod državnim nadzorom, če je bila za takšne druge oblike financiranja opravljena ustrezna ocena kreditnega tveganja EIB ob upoštevanju okoliščin kreditnega tveganja v zadevni državi, jamstvo Skupnosti krije vsa plačila, ki jih EIB ne prejme, vendar so ji dolgovana (v nadaljnjem besedilu: skupno jamstvo).

Za namene tega člena in člena 6(4) izraz država vključuje Zahodni breg in Gazo, ki ju zastopa Palestinska oblast, ter Kosovo (15), ki ga zastopa Misija začasne uprave Združenih narodov.

2.   Pri financiranju EIB, ki ni zajeto v odstavku 1, jamstvo Skupnosti krije vsa plačila, ki jih Banka ne prejme, vendar so ji dolgovana, če je prejem plačil preprečila uresničitev enega od naslednjih političnih tveganj (v nadaljnjem besedilu: jamstvo pri političnem tveganju):

(a)

nekonvertibilnost valute;

(b)

razlastitev;

(c)

vojna ali državljanski nemiri;

(d)

odklonitev pravnega varstva pri kršitvi pogodbe.

Člen 6

Poročanje in računovodstvo

1.   Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, ki se zagotovi na podlagi tega sklepa. Poročilo mora vključevati oceno učinka in učinkovitosti financiranja EIB na ravni projekta, sektorja, države in regije ter prispevek financiranja EIB k izpolnjevanju zunanjepolitičnih ciljev Skupnosti ob upoštevanju operativnih ciljev EIB. Vključuje tudi oceno obsega sodelovanja med EIB in Komisijo ter med EIB in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji.

2.   Za namene odstavka 1 EIB predloži Komisiji letna poročila o financiranju EIB, zagotovljenem na podlagi tega sklepa, in o uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev Skupnosti, vključno s sodelovanjem z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

3.   EIB Komisiji zagotovi potrebne statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, ki so nujno potrebni, da se izpolnijo poročevalske dolžnosti Komisije ali zahteve Evropskega računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih za financiranje EIB.

4.   Za namene obračunavanja in poročanja Komisije o tveganjih, ki jih krije skupno jamstvo EIB, EIB zagotovi Komisiji svojo oceno tveganja in informacije o oceni financiranja, zagotovljenega posojilojemalcem ali dolžnikom z jamstvom, ki niso države.

5.   EIB zagotovi informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 na svoje stroške.

Člen 7

Izterjava plačil, ki jih izvede Komisija

1.   Če Komisija izvede plačilo na podlagi jamstva Skupnosti, EIB v imenu in za račun Komisije izterja terjatve za izplačane zneske.

2.   EIB in Komisija skleneta sporazum, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke za izterjavo terjatev, najkasneje do datuma sklenitve sporazuma iz člena 8.

Člen 8

Garancijski sporazum

EIB in Komisija skleneta sporazum o jamstvu, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke v zvezi z jamstvom Skupnosti.

Člen 9

Pregled

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. aprila 2010 predloži vmesno poročilo o izvajanju tega sklepa, ki mu bo dodan predlog njegove spremembe, med drugim na podlagi zunanje ocene, formalni pogoji katere so opredeljeni v Prilogi II k temu sklepu.

2.   Komisija predloži zaključno poročilo o uporabi tega sklepa do 31. julija 2013.

Člen 10

Razveljavitev

Sklep 2008/847/ES se razveljavi.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. julija 2009.

(2)  UL L 186, 15.7.2008, str. 30.

(3)  UL L 292, 9.11.2001, str. 41.

(4)  UL L 21, 25.1.2005, str. 11.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

(6)  Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).

(7)  Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

(8)  Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (UL L 386, 29.12.2006, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 24.11.2006, str. 1).

(10)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(11)  UL L 311, 4.12.1999, str. 3.

(12)  UL L 293, 12.11.1994, str. 1.

(13)  UL L 414, 30.12.2006, str. 95.

(14)  UL L 301, 12.11.2008, str. 13.

(15)  V skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999).


PRILOGA I

REGIJE IN DRŽAVE, KI JIH VKLJUČUJETA ČLENA 1 IN 2

A.   Predpristopne države

1.   Države kandidatke

Hrvaška, Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

2.   Možne države kandidatke

Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Kosovo v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999).

B.   Sosedske in partnerske države

1.   Sredozemske države

Alžirija, Egipt, Zahodni breg in Gaza, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija (*), Maroko, Sirija, Tunizija.

2.   Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija

Vzhodna Evropa: Republika Moldavija, Ukrajina, Belorusija (*);

Južni Kavkaz: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija;

Rusija: Rusija.

C.   Azija in Latinska Amerika

1.   Latinska Amerika

Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela.

2.   Azija

Azija (brez Srednje Azije):

Afganistan (*), Bangladeš, Butan (*), Brunej, Kambodža (*), Kitajska (vključno s posebnima upravnima regijama Hong Kong in Macao), Indija, Indonezija, Irak (*), Južna Koreja, Laos, Malezija, Maldivi, Mongolija, Nepal, Pakistan, Filipini, Singapur, Šrilanka, Tajvan (*), Tajska, Vietnam, Jemen.

Srednja Azija:

Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan.

D.   Južna Afrika

Južna Afrika.


PRILOGA II

Vmesno poročilo in formalni pogoji za oceno zunanjega mandata EIB

Vmesni pregled

Obsežni vmesni pregled zunanjega financiranja EIB se bo izvedel do leta 2010. Pregled bo temeljil na neodvisni zunanji oceni, ki se bo posredovala tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta pregled bo osnova za odločitev Evropskega parlamenta in Sveta o tem, ali bosta podelila neobvezni mandat za povečanje jamstva, predvidenega s tem sklepom, za obdobje po letu 2010, in v kakšnem obsegu, ali bosta v mandat vključila druge spremembe ter kako bosta zagotovila najvišjo dodano vrednost in učinkovitost financiranja EIB. Komisija bo vmesni pregled predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. aprila 2010 kot osnovo za kateri koli predlog sprememb mandata.

Okvir ocene

Vključeval bo:

(a)

oceno zunanjega financiranja EIB. Deli ocene se bodo izvedli v sodelovanju z ocenjevalnimi službami EIB in Komisije;

(b)

oceno širšega vpliva dodeljevanja zunanjih posojil EIB na sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi viri financiranja.

Ocenjevanje bo nadzoroval in vodil upravljalni odbor, sestavljen iz več „modrih oseb“, ki jih imenuje svet guvernerjev EIB, ter po enega predstavnika EIB in Komisije. Upravljalni odbor bo vodila ena od teh „modrih oseb“.

Upravljalni odbor bo imel podporo ocenjevalnih služb EIB in Komisije ter zunanjih strokovnjakov. Ti zunanji strokovnjaki bodo izbrani s postopkom javnega razpisa, ki ga bo vodila Komisija. Upravljalni odbor bo svetoval o formalnih pogojih in merilih za izbiro zunanjih strokovnjakov. Stroške zunanjih strokovnjakov bo krila Komisija iz proračunske vrstice, namenjene zagotavljanju sredstev za Jamstveni sklad.

Upravljalni odbor bo predložil končno poročilo o oceni in sprejel jasne sklepe na podlagi zbranih informacij, iz katerih bo izhajala odločitev vmesnega pregleda, ali naj se za preostanek mandata uporabi neobvezni znesek in kakšna naj bo regionalna razporeditev kakršnega koli dodatnega financiranja.

Obseg ocene

Ocena bo zajemala prejšnje mandate (2000–2006) in prva leta mandata 2007–2013 do konca leta 2009. Preučila bo obseg financiranja projektov in izplačil po državah ter dejavnosti na področju tehnične pomoči in tveganega kapitala. Glede na učinke na ravni projekta, sektorja, regije in države bodo v oceni sprejeti sklepi o:

(a)

poglobljeni oceni ustreznosti ter delovanja (učinkovitosti, uspešnosti in trajnosti) financiranja EIB glede na posebne regionalne cilje, kot so bili prvotno določeni v okviru ustreznih zunanjih politik Skupnosti, in njegove dodane vrednosti (izvede se v sodelovanju z ocenjevalno službo EIB in službami Komisije);

(b)

oceni skladnosti z zadevnimi zunanjimi politikami in strategijami Skupnosti ter dodatnosti in dodane vrednosti financiranja EIB v prvih letih mandata 2007–2013 v okviru posebnih regionalnih ciljev v mandatu 2007–2013 in ustreznih kazalcev, ki jih določi EIB (izvede se v sodelovanju z ocenjevalno službo EIB in službami Komisije);

(c)

analiza finančnih potreb upravičencev, njihove absorpcijske sposobnosti in razpoložljivosti drugih virov zasebnega ali javnega financiranja zadevnih naložb;

(d)

ocena sodelovanja in usklajenosti dejavnosti med EIB in Komisijo;

(e)

ocena sodelovanja in sinergij med EIB ter mednarodnimi in dvostranskimi finančnimi institucijami in agencijami.

Za namene ocene v skladu s točkama (a) in (b) se bo dodana vrednost financiranja EIB izmerila na podlagi treh elementov:

podpore političnih ciljev Skupnosti,

kakovosti samih projektov in

alternativnih virov financiranja.