14.2.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 45/1 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 23. januarja 2009
o spremembi Odločbe 2006/861/ES in Odločbe 2006/920/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti
(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 38)
(Besedilo velja za EGP)
(2009/107/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,
ob upoštevanju priporočila Evropske agencije za železniški promet o vmesni reviziji TSI Tovorni vagoni (ERA/REC/INT/03-2008) z dne 27. oktobra 2008,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da mora Evropska železniška agencija (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) zagotoviti prilagoditev tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) tehničnemu napredku in tržnim gibanjem ter družbenim zahtevam in predlagati Komisiji spremembe TSI, ki se ji zdijo potrebne. |
(2) |
Komisija je s Sklepom C(2007) 3371 z dne 13. julija 2007 Agenciji podelila okvirni mandat za opravljanje nekaterih dejavnosti v skladu z Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (3) in Direktivo 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (4). V skladu s pogoji tega okvirnega mandata je bila Agencija pozvana, da izvede revizijo TSI za železniški vozni park – tovorni vagoni, ki je bila sprejeta z Odločbo Komisije 2006/861/ES z dne 28. julija 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ (5), in hkrati zagotovi tehnična mnenja o kritičnih napakah ter objavi seznam ugotovljenih manjših napak. |
(3) |
Z začetkom veljavnosti Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) iz leta 1999 so bili 1. julija 2006 uvedeni novi predpisi v zvezi s tehničnimi specifikacijami za vagone. Prejšnji sporazum o medsebojni uporabi tovornih vagonov v mednarodnem prometu (RIV) sta delno nadomestila nov zasebni in prostovoljni sporazum, tj. Splošni sporazum o uporabi vagonov (GCU) (6) med prevozniki v železniškem prometu in imetniki vagonov, ter Odločba 2006/861/ES. |
(4) |
Medtem ko je za vagone, registrirane v okviru sporazuma o medsebojni uporabi tovornih vagonov v mednarodnem prometu, potrebno le eno dovoljenje, ki ga izda prevoznik v železniškem prometu, ki jih je registriral, je v skladu z Direktivo 2001/16/ES potrebno dovoljenje za vsako državo članico. Začasna rešitev te težave se je zagotovila z oddelkom 7.6 Priloge k Odločbi 2006/861/ES, ki določa, da varnostno spričevalo ali dovoljenje za začetek obratovanja, dodeljeno za skupino vagonov v eni državi članici, vzajemno priznajo vse države članice, da bi se izognili podvajanju pregledov varnosti in interoperabilnosti, ki jih opravljajo organi za varnost. Prav tako določa, da bo dovoljenje za začetek obratovanja vzajemno sprejeto, razen v primerih, navedenih v Prilogi JJ, če vsebuje Odločba 2006/861/ES odprte točke. Vendar, če Priloga JJ ne opredeljuje jasno pogojev, pod katerimi morajo ostale države članice vzajemno priznati dovoljenje za začetek obratovanja vagona, si je mogoče uporabo oddelka 7.6 Priloge k Odločbi 2006/861/ES različno razlagati. To povzroča pravno negotovost in težave za industrijo, ki poziva k takojšnjim ukrepom Komisije. |
(5) |
To težavo je zdaj mogoče rešiti, ker člen 23(1) Direktive 2008/57/ES določa, da se za vozila, ki so popolnoma skladna s TSI, ki vključujejo vse vidike ustreznih podsistemov brez posebnih primerov in odprtih točk, vezanih na tehnično združljivost vozila in omrežja, ne zahtevajo posebna dovoljenja za začetek obratovanja v primeru, da obratujejo v omrežjih drugih držav članic, ki so skladna s TSI, ali pod pogoji, določenimi v ustreznih TSI. |
(6) |
Odločba 2006/861/ES vsebuje veliko odprtih točk in tehničnih napak. Medtem ko se lahko nacionalni tehnični predpisi uporabijo za uskladitev s ključnimi zahtevami, povezanimi z odprtimi točkami, ne obstaja pravna varnost, da bodo ostale države članice sprejele to rešitev. Poleg tega je v skladu s členom 7 Direktive 2008/57/ES kot primeren postopek v primeru pomembnih ali kritičnih napak določena takojšnja sprememba zadevnih specifikacij TSI. |
(7) |
Za obnovo polne interoperabilnosti tovornih vagonov, namenjenih za mednaroden promet, je potrebna takojšnja revizija Odločbe 2006/861/ES, da se pojasnijo pogoji, pod katerimi je dovoljenje za začetek obratovanja vagonov, ki so skladni s TSI, veljavno v vseh ostalih državah članicah. |
(8) |
Vagoni, za katere so bila izdana dovoljenja za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES in za katere je izdano dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, morajo biti označeni z jasnimi in lahko prepoznavnimi abecednimi oznakami. Zato je nujna sprememba Priloge P5 k TSI, ki se nanaša na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, sprejet v okviru Odločbe Komisije 2006/920/ES (7). |
(9) |
Odločbi 2006/861/ES in 2006/920/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29(1) Direktive 2008/57/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Spremembe Odločbe 2006/861/ES
Odločba 2006/861/ES se spremeni:
(a) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 1a Tehnični dokumenti 1. Evropska agencija za železniški promet (ERA) na svoji spletni strani objavi vsebino Priloge LL kot tehnični dokument ERA. 2. ERA na svoji spletni strani objavi seznam v celoti odobrenih sestavljenih zavornjakov za mednarodni promet iz Prilog P in JJ kot tehnični dokument ERA. 3. Agencija objavi na svoji spletni strani dodatne specifikacije, ki se nanašajo na vlečne naprave iz Priloge JJ, kot tehnični dokument ERA. 4. Agencija posodablja tehnične dokumente iz odstavkov 1 do 3 in Komisijo obvesti o vsaki revidirani različici. Komisija obvešča države članice prek odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES. Če Komisija ali država članica meni, da tehnični dokument ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2008/57/ES ali katere koli druge zakonodaje Skupnosti, o tem razpravlja odbor. Na podlagi posvetovanj odbora in na zahtevo Komisije Agencija umakne ali spremeni tehnične dokumente.“; |
(b) |
priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I. |
Člen 2
Spremembe Odločbe 2006/920/ES
Priloga P5 k Odločbi 2006/920/ES se spremeni, kot je določeno v Prilogi II.
Člen 3
Če oznaka „TEN“ pri tovornih vagonih, ki so pričeli obratovati pred začetkom veljavnosti te odločbe, ni skladna z določbami iz Priloge II, je treba to oznako do 31. decembra 2010 odstraniti.
Člen 4
Ta odločba začne veljati s 1. julijem 2009.
Člen 5
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 23. januarja 2009
Za Evropsko komisijo
Antonio TAJANI
Podpredsednik
(1) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.
(2) UL L 164, 30.4.2004, str. 1.
(3) UL L 235, 17.9.1996, str. 6.
(4) UL L 110, 20.4.2001, str. 1.
(5) UL L 344, 8.12.2006, str. 1.
(6) Spletna stran Splošnega sporazuma o uporabi vagonov: http://www.gcubureau.org
(7) UL L 359, 18.12.2006, str. 1.
PRILOGA I
Priloge k Odločbi 2006/861/ES se spremenijo:
1. |
Priloga se spremeni:
|
2. |
Priloga B se spremeni:
|
3. |
Zadnji stavek točke 1.4.2.1 Priloge L se nadomesti z naslednjim: „Kadar imajo vagoni monoblok kolesa, kjer zavora v celoti deluje na kolesni obroč, je treba upoštevati naslednje parametre:
Opomba: Za posebne vrste tovornega prometa se lahko prilagodijo vrednosti za moč in/ali čas uporabe in/ali vozno hitrost in/ali osno obremenitev in/ali premer koles, da se v okviru omejene porabe preskusi termomehanično vedenje teh koles.“ |
4. |
V Prilogi P se točka P.1.10 „Zavornjaki“ nadomesti z naslednjim: „P.1.10 Zavornjaki Postopek preskusa za konstrukcijsko oceno, ki se uporabi za komponente interoperabilnosti zavornjakov, se izvede v skladu s specifikacijo v oddelku I.10.2 Prilogi I. Glede sestavljenih zavornjakov je ta specifikacija še vedno odprta točka. Sestavljeni zavornjaki, ki so že v uporabi, so uspešno opravili oceno v skladu s P.2.10. Seznam v celoti odobrenih sestavljenih zavornjakov za mednarodni promet je naveden v tehničnem dokumentu, ki ga bo ERA objavila na svoji spletni strani.“ |
5. |
Priloga JJ se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA JJ JJ.1 SEZNAM ODPRTIH TOČK V spodnji tabeli so povzete odprte točke te TSI, navedeno pa je tudi, ali se te točke nanašajo na tehnično združljivost med infrastrukturo in vozili (stolpca ‚DA‘ in ‚NE‘).
JJ.2 ODPRAVA ODPRTIH TOČK IN DODATNE SPECIFIKACIJE V PRIMERU VAGONOV IZ ODDELKA 7.6.4 1. Odprava odprtih točk Za vagone iz oddelka 7.6 te TSI se v tem oddelku odpravijo odprte točke iz stolpca ‚DA‘ Priloge JJ-1. 1.1 Detektorji pregretosti pestnice Odprta točka iz oddelka 4.2.3.3.2 te TSI se odpravi, če je vagon skladen s specifikacijami zadevnega tehničnega dokumenta ERA. 1.2 Bočni vetrovi Odprta točka iz oddelkov 4.2.6.3 in 6.2.3.4.3 te TSI se odpravi brez kakršne koli obvezne določbe v zvezi s konstrukcijo vagona. Pri tem se lahko uporabljajo nekateri operativni ukrepi. 1.3 Ocena varjenih spojev Odprta točka iz oddelkov 6.1.2.2 in 6.2.21 te TSI se odpravi z uporabo EN 15085-5 iz oktobra 2007. 1.4 Ocena vzdrževanja Odprta točka iz Priloge D te TSI se odpravi kakor sledi: Veljavna je vsaka datoteka o vzdrževanju:
in ki je skladna s to TSI. Obratovalne zmogljivosti se obravnavajo kot zadovoljive. 1.5 Kolesni obroči Odprta točka iz Priloge E k tej TSI se odpravi kakor sledi: napake naležne površine koles se obravnavajo v okviru vzdrževanja. 1.6 Lita kolesa Odprta točka iz Priloge L k tej TSI se odpravi kakor sledi: kolesa iz litega jekla do objave evropskega standarda niso odobrena. 1.7 Konstrukcija in ocena sestavljenih zavornjakov Odprta točka iz prilog P.1.10 in P.2.10 k tej TSI se odpravi z zadevnim tehničnim dokumentom, objavljenim na spletni strani ERA. 2. Dodatne specifikacije Upoštevati je treba tudi naslednje dodatne specifikacije za vagone iz oddelka 7.6.4. 2.1 Odbojniki in vlečne naprave
Dinamične preizkuse je treba izvesti na treh vlečnih napravah brez elastične naprave. Vsi trije vzorci morajo prestati preizkuse brez poškodb. Ne smejo razpokati, pri čemer natezna sila ni manjša od 1 000 kN. 2.2 Trdnost glavne konstrukcije vozila Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.2.3.1 te TSI se prav tako zahteva:
2.3 Dviganje Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.2.3.2.4 te TSI se zahteva tudi skladnost dviganja s spodnjim diagramom: Slika Relevage sur la voie/Rerailing
2.4 Os Poleg specifikacij iz oddelka 5.4.2.4 in Priloge M 1.4 te TSI se za največje dopustne napetosti uporabljajo naslednji standardi: EN 13103 oddelek 7, EN 13260 oddelek 3.2.2 in EN 13261 oddelek 3.2.3. 2.5 Dinamično vedenje vozila Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.4 te TSI se morata za posebne primere podstavnih vozičkov, ki niso vključeni v Prilogo Y, uporabljati EN 14363 ali objava UIC 432. Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.4.2.2 te TSI o zaščiti pred iztirjenjem med vožnjo po zasukanih tirih:
2.6 Vzdolžna tlačna sila Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.5 in Priloge R te TSI je potrebna tudi skladnost z oddelkom 3.2 objave UIC 530-2, razen z zahtevami po obveščanju študijske skupine UIC 2 in prejetju njenega soglasja. 2.7 Zaviranje 2.7.1 Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.4.1.2.4 te TSI se zahteva taka oblika shranjevanja energije, ki po stisku zavor (z najvišjim tlakom v zavornem valju in največjim hodom zavornega valja vagona pri kateri koli obremenitvi) brez dodajanja dodatne energije zagotavlja, da je tlak v pomožni posodi vsaj 0,3 bara višji od tlaka v zavornem valju. 2.8 Dvoosni vagoni Poleg specifikacij iz oddelka 4.2.3.4.2.4 te TSI je za izračun vzmetenja dvoosnih vagonov obvezna uporaba objave UIC 517. 2.9 Električna ali elektromagnetna interferenca Vagone, opremljene z virom energije, ki lahko povzroči električno interferenco, je treba pregledati v skladu z objavama UIC 550-2 in 550-3. Elektromagnetni podpis največje sestave vlaka mora biti potrjen. 2.10 Posebne vrste vagonov Za vsako naslednjo vrsto vagonov veljajo ustrezne dodatne specifikacije:
2.11 Vagoni, ki prihajajo v Združeno kraljestvo Vagoni, ki prihajajo v Združeno kraljestvo, morajo biti usklajeni tudi z zahtevami iz objave UIC 503, ki se nanaša na posebne pogoje v Združenem kraljestvu.“ |
6. |
Za Prilogo KK se vstavi naslednja nova priloga „PRILOGA LL REFERENČNI DOKUMENT ZA DETEKTORJE PREGRETOSTI PESTNICE Opomba: ta priloga je objavljena tudi kot tehnični dokument Evropske železniške agencije in se posodablja v skladu s členom 1a(4). 1. IZRAZI IN OPREDELITVE POJMOV Za namene te priloge se uporabljajo naslednji izrazi in opredelitve: Osni ležaj: ležaj ali sklop ležajev na osi tirničnega vozila, ki prenaša delež teže tirničnega vozila neposredno na kolesne dvojice. Pestnica: struktura, ki ima na primer okvir za ležaj, ki vključuje ali je povezan s osnim ležajnim čepom in zagotavlja vez s podstavnim vozičkom in/ali vzmetenjem. Detektor pregretosti pestnice (HABD): Ciljna cona: opredeljeno območje na spodnji strani pestnice, katerega temperaturo nadzira HABD. Ciljno območje: tlorisne dimenzije ciljne cone, tj. v ravnini XY. Zaščitena cona: cona, v kateri so viri vročine, ki lahko vplivajo na vedenje HABD, na primer izpušni plini, izključeni ali toplotno zaščiteni. Koordinate voznega parka: koordinate voznega parka iz slike 1 temeljijo na desnoročnem kartezijskem koordinatnem sistemu, v katerem leži pozitivna os X vzdolž vozila v smeri potovanja, os Z je usmerjena navpično navzgor, izhodišče pa je v središču osi kolesne dvojice. Os Y je prečna os. Slika 1 Koordinate voznega parka
Kolesna dvojica: enota, ki je sestavljena iz: osi, dveh koles in njunih osnih ležajev ali para samostojnih koles, ki se nahajata na enakem vzdolžnem položaju, ter njunih ležajev. Vir toplote: del voznega parka, katerega temperatura lahko presega temperaturo spodnje strani pestnice med obratovanjem, kot je vroči tovor ali izpušna cev. 2. SIMBOLI IN OKRAJŠAVE Za namene te priloge se uporabljajo naslednji simboli in okrajšave:
3. ZAHTEVE GLEDE VOZNEGA PARKA Ta oddelek vsebuje zahteve v zvezi z vmesnikom HABD za vozni park. 3.1 Ciljna cona Ciljna cona je območje na spodnji površini pestnice, opredeljeno s presekom pestnice z virtualno kocko, katere vodoravno območje prečnega prereza pri uporabi koordinat voznega parka določajo dimenzije XTA in YTA. Vodoravno območje prečnega prereza virtualne kocke je zato skladno s tlorisnim območjem (tj. na ravnini XY) ciljne cone, ki se v tej prilogi imenuje ciljno območje. 3.2 Ciljno območje Ciljno območje se v prostoru določi glede na dimenzije osi ter opredeljuje območje, v katerem se HABD lahko osredotoči na spremljanje temperature v pestnici. Slika 2 kaže položaj in najmanjše dimenzije ciljnega območja z uporabo koordinat voznega parka. Slika 2 Dimenzije in položaj ciljnega območja (TA) v ravnini XY (gledano od spodaj)
3.3 Dimenzije ciljnega območja Ob upoštevanju mehanskih toleranc ima ciljno območje:
3.4 Položaj ciljnega območja v ravnini XY V ravnini XY je središče ciljnega območja postavljeno na stransko razdaljo, YTA, glede na središče osi (ali središče para koles na enakem položaju), pri čemer je 1 065 mm manj ali enako YTA, YTA pa meri manj ali enako 1 095 mm. Na vzdolžni osi je središče ciljnega območja skladno z osno središčnico. 3.5 Zahteve glede vidnosti za ciljno območje Vozni park je projektiran tako, da ni ovir med ciljno cono in HABD, ki bi lahko ogrozile ali preprečile osredotočanje HABD v ciljni coni in s tem preprečile merjenje termičnega sevanja.
4. OSTALE ZAHTEVE GLEDE MEHANSKEGA PROJEKTIRANJA Za čim manjše tveganje, da bi HABD v svoje izračune vključil temperature iz vira toplote, ki se ne nahaja v pestnici, se vozni park projektira tako, da ostali viri toplote, na primer vroči tovor ali izpušni plini, niso neposredno ob ciljnem območju ali nad njim. Zato ni v zaščiteni coni, opredeljeni v tem dokumentu, nobenega drugega vira toplote.
4.1 Zaščitena cona Zaščiteno cono določa pravokotno območje, ki vključuje ciljno območje in se navpično razteza ter tako oblikuje virtualno kocko. Dimenzije kocke določata LPZ in WPZ v ravnini XY ter HPZ na navpičnih oseh. Slika 3 kaže možen položaj ciljnega območja v zaščiteni coni na podlagi koordinat voznega parka. Ob upoštevanju mehanskih toleranc so dimenzije kocke zaščitene cone naslednje:
Položaj središča zaščitene cone v ravnini XY je naslednji:
Slika 3 Dimenzije zaščitene cone (PZ) v ravnini XY (gledano od spodaj) z možnim položajem ciljnega območja
5. REFERENČNA PREGLEDNICA Za namene sledljivosti je v ta dokument vključena referenčna preglednica s prvotnim prEN 15437.
|
PRILOGA II
Priloga P.5 Odločbe 2006/920/ES se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA P.5
ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE ZMOŽNOSTI
‚TEN‘ |
: |
vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
|
||||
‚PPV/PPW‘ |
: |
vagon, ki je skladen s sporazumom PPV/PPW (znotraj držav OSJD) (prvotna oblika: ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении). |
Opombe:
(a) |
Vozila z oznako TEN ustrezajo oznakam 0 do 3 za prvo številko v številki vozila iz Priloge P6. |
(b) |
Vozila, ki nimajo dovoljenja za obratovanje v vseh državah članicah, morajo imeti oznako držav članic, v katerih so pridobila dovoljenje za obratovanje. Seznam držav članic, ki odobrijo dovoljenja, mora biti označen glede na eno od naslednjih skic, pri čemer D pomeni državo članico, ki je odobrila prvo dovoljenje (v navedenem primeru Nemčija), F pa pomeni državo članico, ki je druga odobrila dovoljenje (v navedenem primeru Francija). Države članice so označene v skladu s Prilogo P.4. To lahko velja tako za vozila, ki so skladna s TSI, kot tudi za tista, ki niso. Ta vozila ustrezajo oznakam 4 do 8 za prvo številko v številki vozila iz Priloge P6. |
“