30.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 28/1


SKLEP SVETA

z dne 28. novembra 2008

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom

(2009/49/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133, v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 300(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (1), odobren s Sklepom Sveta 94/184/ES (2) so se zahtevala nadaljnja pogajanja o prehodnih obdobjih za imena iz členov 8 in 11 navedenega sporazuma.

(2)

Svet je 23. oktobra 2000 pooblastil Komisijo za pogajanja o novem sporazumu o trgovini z vinom med Skupnostjo in Avstralijo.

(3)

Ta pogajanja so se zaključila in 5. junija 2007 sta obe pogodbenici parafirali nov sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(4)

Zato je treba Sporazum odobriti.

(5)

Da se olajšajo izvajanje in mogoče spremembe prilog k Sporazumu, je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s postopkom iz Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (3).

(6)

Z datumom začetka veljavnosti Sporazuma prenehajo veljati prejšnji Sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom, njegov Protokol ter zadevna izmenjava pisem, podpisana v Bruslju in Canberri 26. januarja 1993 in 31. januarja 1994 –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom, vključno z njegovimi prilogami, Protokolom, izjavami in prečiščeno izmenjavo pisem (v nadaljevanju „Sporazum“), se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.

Člen 3

Za uporabo člena 29(3) Sporazuma ta sklep pooblašča Komisijo za sprejetje ukrepov, v skladu z ustreznim postopkom iz člena 113(1) ali 113(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, potrebnih za izvajanje Sporazuma ter spremembo njegovih prilog in Protokola, v skladu s členi 29 in 30 Sporazuma.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 28. novembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 86, 31.3.1994, str. 3.

(2)  UL L 86, 31.3.1994, str. 1.

(3)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.



30.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 28/3


SPORAZUM

Med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom

EVROPSKA SKUPNOST,

v nadaljevanju „Skupnost“,

na eni strani, in

AVSTRALIJA,

na drugi strani,

v nadaljevanju „pogodbenici“,

V ŽELJI, da izboljšata razmere za ugodnejši in skladen razvoj trgovine ter spodbujanje gospodarskega sodelovanja v vinskem sektorju na podlagi enakosti, obojestranske koristi in vzajemnosti,

OB SPOZNANJU, da želita pogodbenici vzpostaviti tesnejše stike v vinskem sektorju, da se pospeši trgovanje med pogodbenicama,

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilji

Pogodbenici se strinjata, da na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti olajšata in spodbujata trgovino z vinom, proizvedenim v Skupnosti in Avstraliji, v skladu s pogoji v tem sporazumu.

Člen 2

Področje uporabe in pokrivanja

Ta sporazum se uporablja za vina, ki spadajo pod tarifno številko 22.04 Harmoniziranega sistema Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene v Bruslju dne 14. junija 1983 (1).

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tem sporazumu, razen če ni navedeno nasprotno:

(a)

pomeni „vino s poreklom iz“, ko se uporabi v zvezi z imenom pogodbenice, vino, proizvedeno na ozemlju te pogodbenice le iz grozdja, v celoti potrganega na ozemlju te pogodbenice;

(b)

pomeni „geografska označba“ označbo, kot je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine;

(c)

pomeni „tradicionalni izraz“ tradicionalno uporabljeno ime, ki se nanaša predvsem na način proizvodnje oziroma na kakovost, barvo ali vrsto vina ter ga priznavajo zakoni in predpisi Skupnosti za opis in predstavitev vina s poreklom z ozemlja Skupnosti;

(d)

pomeni „opis“ besede, ki se uporabljajo na etiketi, dokumentih, ki spremljajo prevoz vina, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, in pri oglaševanju;

(e)

pomeni „označevanje“ vse opise in druge navedbe, znake, vzorce, geografske označbe ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za vino in se pojavljajo na istem vsebniku, vključno s sistemom zapiranja ali pritrjeno etiketo ter ovojem, ki prekriva grlo steklenic;

(f)

pomeni „predstavitev“ besede, ki se uporabljajo na vsebnikih, vključno s sistemi zapiranja, na etiketah in embalaži;

(g)

pomeni „embalaža“ zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz enega ali več vsebnikov ali za prodajo končnemu porabniku;

(h)

pomeni „Sporazum TRIPs“ Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki je kot Priloga 1C priložen k Sporazumu STO;

(i)

pomeni „Sporazum STO“ Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, podpisan 15. aprila 1994;

(j)

v skladu s členom 29(3)(e) in členom 30(3)(c) pomeni sklicevanje na zakon ali drugi predpis sklicevanje na zakon ali drugi predpis, kakor je bil spremenjen na dan podpisa Sporazuma. Če med podpisom ena pogodbenica obvesti drugo, da mora sprejeti zakone ali druge predpise za izvajanje svojih obveznosti na podlagi tega sporazuma, sklicevanje na navedene zakone ali druge predpise pomeni sklicevanje na zakone ali druge predpise, ki veljajo na dan, ko zadevna pogodbenica obvesti drugo pogodbenico, da so zahteve za začetek veljavnosti tega sporazuma izpolnjene.

Člen 4

Splošna pravila

1.   Če ta sporazum ne določa drugače, se uvoz in trženje vina izvajata v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.

2.   Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev iz tega sporazuma.

NASLOV I

ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE TER ZAHTEVE GLEDE SESTAVE VINA

Člen 5

Obstoječi enološki postopki in obdelave ter zahteve glede sestave vina

1.   Skupnost odobri, da se vanjo uvozijo in na njenem ozemlju tržijo za neposredno prehrano ljudi vsa vina s poreklom iz Avstralije in proizvedena v skladu z:

(a)

enim ali več enološkimi postopki ali obdelavami, navedenimi v odstavku 1 dela A Priloge I

in

(b)

zahtevami glede sestave, kot je določeno v točki I.1 Protokola k Sporazumu.

2.   Avstralija odobri, da se vanjo uvozijo in na njenem ozemlju tržijo za neposredno prehrano ljudi vsa vina s poreklom iz Skupnosti in proizvedena v skladu z enim ali več enološkimi postopki ali obdelavami, navedenimi v odstavku 1 dela B Priloge I.

3.   Pogodbenici priznata, da enološki postopki in obdelave iz Priloge I ter zahteve glede sestave iz Protokola izpolnjujejo cilje in zahteve iz člena 7.

Člen 6

Novi enološki postopki, obdelave, zahteve glede sestave ali spremembe

1.   Če ena od pogodbenic predlaga odobritev novega ali spremembo obstoječega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave za komercialno uporabo na svojem ozemlju, ki je druga pogodbenica ni odobrila na podlagi člena 5 in ki zahteva spremembe Priloge I v skladu s členom 11, o tem čim prej pisno obvesti drugo pogodbenico ter pred dokončno odobritvijo novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave ustrezno omogoči predložitev pripomb.

2.   Pogodbenica na zahtevo zagotovi tudi tehnično dokumentacijo za cilje in zahteve iz člena 7 v podporo predlagani odobritvi novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave, da olajša obravnavo drugi pogodbenici.

3.   Druga pogodbenica obravnava predlagani novi ali spremenjen enološki postopek, obdelavo ali zahtevo glede sestave, kot je določeno v odstavku 1, pri tem pa upošteva cilje in zahteve iz člena 7.

4.   Pogodbenica drugo pogodbenico obvesti v 30 dneh po začetku veljavnosti odobritve o predlogu novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave.

5.   Obvestilo iz odstavka 4 vsebuje opis novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave.

6.   Če tehnična dokumentacija ni bila zagotovljena v skladu z odstavkom 2, pogodbenica priglasiteljica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi tehnično dokumentacijo, kot določa zadevni odstavek.

7.   Ta člen se ne uporablja, če pogodbenica prilagodi enološki postopek ali obdelavo iz dela C Priloge I samo zato, da bi upoštevala posebne razmere tržnega leta, ter če je prilagoditev manjša in bistveno ne spremeni zadevnega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave („tehnična prilagoditev“). Pogodbenica, ki je predlagala tehnično prilagoditev, o tem obvesti drugo pogodbenico čim prej ali vsaj pred začetkom trženja na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 7

Cilji in zahteve

1.   Novi ali spremenjeni enološki postopki, obdelave ali zahteve glede sestave za proizvodnjo vina izpolnjujejo naslednje cilje:

(a)

varovanje zdravja ljudi;

(b)

varstvo potrošnikov pred zavajajočimi praksami;

(c)

izpolnjevanje standardov dobre enološke prakse, kot je določeno v odstavku 2.

2.   Dobra enološka praksa izpolnjuje naslednje zahteve:

I.

je ne prepovedujejo zakoni in predpisi države porekla;

II.

ščiti pristnost proizvoda, tako da varuje zamisel, da tipične značilnosti vina izhajajo iz pridelanega grozdja;

III.

upošteva regijo pridelave ter zlasti podnebne, geološke in druge proizvodne okoliščine;

IV.

temelji na upravičeni tehnološki ali praktični potrebi po med drugim boljših lastnostih za hrambo, obstojnosti ali sprejemljivosti vina za potrošnike;

V.

zagotavlja, da so obdelave ali dodatki omejeni na najmanjšo količino, ki je potrebna za doseganje želenega učinka.

Člen 8

Začasna odobritev

Brez poseganja v ukrepe iz člena 35 se vina, proizvedena po novem ali spremenjenem enološkem postopku, obdelavi ali zahtevi glede sestave, ki jo je priglasila pogodbenica v skladu s členom 6(4), začasno odobrijo za uvoz in trženje na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 9

Postopek ugovora

1.   Prva pogodbenica lahko v šestih mesecih od prejetja obvestila druge pogodbenice v skladu s členom 6(4) pisno ugovarja priglašenemu novemu ali spremenjenemu enološkemu postopku, obdelavi ali zahtevi glede sestave z utemeljitvijo, da ne izpolnjuje cilja iz člena 7(1)(b) in/ali (c). Če pogodbenica ugovarja, lahko katera koli pogodbenica zahteva posvetovanje v skladu s členom 37. Če se zadeva ne reši v 12 mesecih od prejetja obvestila pogodbenice v skladu s členom 6(4), lahko katera koli pogodbenica uporabi arbitražni postopek v skladu s členom 10.

2.   V dveh mesecih od prejetja obvestila iz odstavka 1 lahko pogodbenica zaprosi za informacije ali mnenje Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV) ali drug ustrezen mednarodni organ. Če se zaprosi za takšne informacije ali mnenje in to ne vpliva na druge roke iz odstavka 1, se pogodbenici lahko dogovorita o podaljšanju šestmesečnega roka za ugovor pogodbenice.

3.   Arbitri iz člena 10 odločijo, ali priglašeni novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave izpolnjuje cilj iz člena 7(1)(b) in/ali (c).

4.   Za zahtevo pogodbenice, da se odobri enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave, ki jo je druga pogodbenica odobrila za komercialno uporabo tretje države, se roki iz odstavka 1 skrajšajo za polovico.

Člen 10

Arbitraža pri enoloških postopkih

1.   Pogodbenica lahko uporabi arbitražni postopek v skladu s členom 9 tako, da drugo pogodbenico pisno obvesti o predložitvi arbitraže.

2.   V 30 dneh po prejetju obvestila iz odstavka 1 vsaka pogodbenica imenuje arbitra v skladu z merili iz odstavka 6 in o izbiri obvesti drugo pogodbenico.

3.   V 30 dneh od imenovanja drugega arbitra oba arbitra, imenovana v skladu z odstavkom 2, sporazumno imenujeta tretjega arbitra. Če se prva dva arbitra ne moreta dogovoriti glede tretjega arbitra, ga pogodbenici imenujeta v 30 dneh.

4.   Če pogodbenici ne moreta skupno izbrati tretjega arbitra v 30 dneh, kot določa odstavek 3, opravi nujno imenovanje v naslednjih 60 dneh na zahtevo katere koli pogodbenice predsednik ali član Mednarodnega sodišča (glede na delovni staž) ob upoštevanju meril iz odstavka 5 in v skladu s prakso Sodišča.

5.   Tretji imenovani arbiter predseduje arbitražnemu postopku in je pravno usposobljen.

6.   Arbitra (brez predsedujočega člana) sta mednarodno priznana strokovnjaka na področju enologije in sta nedvomno nepristranska.

7.   V 30 dneh od izbire tretjega arbitra arbitri skupaj določijo pravila delovnega postopka, ki se bodo uporabljala za arbitražo, pri čemer upoštevajo neobvezna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za arbitražno reševanje sporov med dvema državama, s to razliko, da lahko pogodbenici kadar koli sporazumno opustita ali spremenita pravila delovnega postopka.

8.   Arbitri oblikujejo sklepe v zvezi z zadevnim vprašanjem v največ 90 dneh od imenovanja tretjega arbitra. Ti sklepi se sprejemajo z večino. Arbitri v sklepih navedejo zlasti svojo odločitev, kot to določa člen 9(3).

9.   Stroške arbitraže, vključno s stroški plačila arbitrom, si pogodbenici enakovredno razdelita. Honorarji in stroški arbitrov se določijo glede na razpored, ki ga določi Skupni odbor.

10.   Arbitri sprejmejo dokončno in zavezujočo odločitev.

Člen 11

Sprememba Priloge I

1.   Pogodbenici čim prej, vendar najpozneje v 15 mesecih po prejetju obvestila, spremenita Prilogo I ali Protokol v skladu s členom 29(3)(a) ali členom 30(3)(a), tako da se upošteva novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave, priglašena v skladu s členom 6(4).

2.   Če pogodbenica uporabi postopek ugovora iz člena 9, pogodbenici, z odstopanjem od odstavka 1, ukrepata v skladu z izidom posvetovanj, razen če se zadeva predloži arbitraži in v tem primeru velja:

(a)

če arbitri odločijo, da priglašeni novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave izpolnjuje cilje iz člena 7(1)(b) in/ali (c), pogodbenici v 90 dneh po tej odločitvi spremenita Prilogo I ali Protokol v skladu s členom 29(3)(a) ali členom 30(3)(a), tako da dodata novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelavo ali zahtevo glede sestave;

(b)

vendar če arbitri odločijo, da priglašeni novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave ne izpolnjuje ciljev iz člena 7(1)(b) in/ali (c), začasna odobritev uvoza in trženja vin s poreklom z ozemlja pogodbenice priglasiteljice, pridelanih v skladu z zadevnim enološkim postopkom, obdelavo ali zahtevo glede sestave, kot določa člen 8, preneha veljati 90 dni po taki odločitvi.

NASLOV II

ZAŠČITA IMEN VIN IN ZADEVNE DOLOČBE O OPISU IN PREDSTAVITVI

Člen 12

Zaščitena imena

1.   Brez poseganja v člene 15, 17 in 22 ter Protokol se zaščitijo naslednja imena:

(a)

za vina s poreklom iz Skupnosti:

I.

geografske označbe iz dela A Priloge II;

II.

navedbe države članice, v kateri ima vino poreklo, ali druga imena, ki se uporabljajo za državo članico;

III.

tradicionalni izrazi iz Priloge III;

IV.

kategorije vina iz člena 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi s kakovostnimi vini, pridelanimi na določenem pridelovalnem območju, ter dela A Priloge IV; in

V.

prodajne oznake iz prve alinee točke 2(c) dela D Priloge VIII Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi s kakovostnimi vini, pridelanimi na določenem pridelovalnem območju, ter dela B Priloge IV;

(b)

za vina s poreklom iz Avstralije:

I.

geografske označbe iz dela B Priloge II; in

II.

sklicevanje na „Avstralijo“ ali druga imena, ki se uporabljajo za to državo.

2.   Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za preprečitev, da se v primerih, kadar se vina s poreklom iz pogodbenic izvažajo in tržijo zunaj njunih ozemelj, ne uporabljajo zaščitena imena ene pogodbenice, na katera se nanaša ta člen, za opis in predstavitev vina s poreklom iz druge pogodbenice, razen kot je določeno v tem sporazumu.

Člen 13

Geografske označbe

1.   Če ta sporazum ne določa drugače:

(a)

v Avstraliji so geografske označbe za Skupnost iz dela A Priloge II:

I.

zaščitene za vina s poreklom iz Skupnosti in

II.

jih Skupnost ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Skupnosti, ter

(b)

v Skupnosti so geografske označbe za Avstralijo iz dela B Priloge II:

I.

zaščitene za vina s poreklom iz Avstralije in

II.

jih Avstralija ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Avstralije.

2.   Pogodbenici v skladu s tem sporazumom sprejmeta vse ukrepe, potrebne za skupno zaščito geografskih označb iz Priloge II, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. Obe pogodbenici zagotovita zainteresiranim stranem pravna sredstva, s katerimi se prepreči uporaba geografske označbe iz Priloge II za označevanje vin, ki nimajo porekla iz kraja, ki ga navaja zadevna geografska označba.

3.   Zaščita iz odstavka 2 se uporablja tudi:

(a)

kadar je navedeno pravo poreklo vina,

(b)

kadar se geografska označba uporablja v prevodu ali

(c)

kadar se označbe uporabljajo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.

4.   Zaščita iz odstavkov 2 in 3 ne posega v člena 15 in 22.

5.   Registracija blagovne znamke za vina, ki vsebuje geografsko označbo, značilno za vino iz Priloge II, se za taka vina, ki nimajo porekla iz kraja, označenega z geografsko označbo, zavrne, ali če domača zakonodaja to dovoljuje, se na zahtevo zainteresirane strani razveljavi.

6.   V primeru enakozvočnih geografskih označb iz Priloge II se zaščita dodeli za vsako označbo, če se uporablja v dobri veri. Pogodbenici lahko skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

7.   Člen 23(3) Sporazuma TRIPs se uporablja, če je geografska označba iz Priloge II enakozvočna geografski označbi tretje države.

8.   Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

9.   Nič v tem sporazumu ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice iz Priloge II, ki ni zaščitena ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali ki se v navedeni državi ne uporablja več.

10.   Pogodbenici potrdita, da pravice in dolžnosti iz tega sporazuma ne izhajajo iz nobenih geografskih označb razen tistih iz Priloge II. Brez poseganja v določbe Sporazuma o zaščiti geografskih označb obe pogodbenici uporabljata Sporazum TRIPs za zaščito geografskih označb.

Člen 14

Imena ali navedbe držav članic in Avstralije

1.   V Avstraliji so navedbe držav članic Skupnosti in druga imena, ki se uporabljajo za državo članico, za označevanje porekla vina:

(a)

rezervirani za vino s poreklom iz zadevne države članice in

(b)

jih Skupnost ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Skupnosti.

2.   V Skupnosti so navedbe Avstralije in druga imena, ki se uporabljajo za Avstralijo, za označevanje porekla vina:

(a)

rezervirani za vino s poreklom iz Avstralije in

(b)

jih Avstralija ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Avstralije.

Člen 15

Prehodne ureditve

Zaščita imen iz člena 12(1)(a)(I) in člena 13 Avstraliji ne preprečuje uporabe naslednjih imen za opis in predstavitev vina v Avstraliji in tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi to dovoljujejo, v naslednjih prehodnih obdobjih:

(a)

12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma za naslednja imena: burgundy, chablis, champagne, graves, manzanilla, marsala, moselle, port, sauterne, sherry in white burgundy;

(b)

10 let po začetku veljavnosti tega sporazuma, za tokay.

Člen 16

Tradicionalni izrazi

1.   Če ta sporazum ne določa drugače, se v Avstraliji tradicionalni izrazi za Skupnost iz Priloge III:

(a)

ne uporabljajo za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Avstralije in

(b)

ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti, razen za vina s poreklom in kategorijo ter v jeziku, navedenem v Prilogi III, ter pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Skupnosti.

2.   Avstralija v skladu s tem sporazumom sprejme vse ukrepe, potrebne za zaščito tradicionalnih izrazov iz Priloge III v skladu s tem členom, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. Za ta namen Avstralija zagotovi ustrezna pravna sredstva za zagotovitev učinkovite zaščite in preprečitev uporabe tradicionalnih izrazov za opis vina, ki ni upravičeno do teh tradicionalnih izrazov, tudi če se tradicionalni izrazi uporabijo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.

3.   Zaščita iz odstavka 2 ne posega v člena 17 in 23.

4.   Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja le za:

(a)

jezik ali jezike, v katerih se pojavlja v Prilogi III, in

(b)

za kategorijo vina, ki je za Skupnost zaščiteno, kot določa Priloga III.

5.   Avstralija lahko na svojem ozemlju dovoli uporabo izrazov, ki so enaki ali podobni tradicionalnim izrazom iz Priloge III, za vina, ki po poreklu niso z ozemlja pogodbenic, če to ne pomeni zavajanja potrošnikov, je poreklo proizvoda navedeno, uporaba pa ne pomeni nelojalne konkurence, kot se ta izraz razume v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila spremenjena.

6.   Ta sporazum ne posega v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

7.   Brez poseganja v odstavek 5 Avstralija na svojem ozemlju ne sme dovoliti registracije ali uporabe blagovne znamke, ki vsebuje tradicionalni izraz iz Priloge III, za opis ali predstavitev vina, razen če ta sporazum dovoljuje uporabo tradicionalnega izraza za zadevno vino. Kljub temu ta zahteva:

(a)

ne velja za blagovne znamke, ki so bile pred datumom podpisa tega sporazuma v Avstraliji zakonito registrirane v dobri veri ali so v Avstraliji z uporabo v dobri veri legitimno pridobile pravice;

(b)

pri tradicionalnih izrazih, vključenih v Prilogo III po datumu podpisa tega sporazuma, ne velja za blagovne znamke, ki so bile v Avstraliji zakonito registrirane v dobri veri ali so v Avstraliji z uporabo v dobri veri legitimno pridobile pravice, preden je bil zadevni tradicionalni izraz zaščiten v skladu s tem sporazumom; in

(c)

ne preprečuje uporabe blagovnih znamk iz odstavkov (a) in (b) v tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi tretje države to dovoljujejo.

Ta določba ne posega v pravico Skupnosti do uporabe ustreznega tradicionalnega izraza v skladu z odstavkom (1)(b).

8.   Brez poseganja v odstavke 5, 6 in 7 ter v člen 23 Avstralija na svojem ozemlju ne more dovoliti uporabe naziva podjetja, ki vsebuje tradicionalni izraz iz Priloge III k temu sporazumu, za opis ali predstavitev vina. Kljub temu ta zahteva:

(a)

ne velja za nazive podjetij, ki so bila pred datumom podpisa tega sporazuma v Avstraliji zakonito registrirana v dobri veri;

(b)

pri tradicionalnih izrazih, vključenih v Prilogo III po datumu podpisa tega sporazuma, ne velja za nazive podjetij, ki so bila v Avstraliji zakonito registrirana v dobri veri, preden je bil zadevni tradicionalni izraz zaščiten v skladu s tem sporazumom in

(c)

ne preprečuje uporabe takih nazivov podjetij v tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi tretje države to dovoljujejo.

Odstavki (a), (b) in (c) ne dovoljujejo uporabe nazivov podjetij na takšen način, ki bi zavajal potrošnika.

9.   Nič v tem sporazumu ne obvezuje Avstralije, da zaščiti tradicionalni izraz iz Priloge III, ki ni zaščiten ali ni več zaščiten v svoji državi porekla ali ki se v Skupnosti ne uporablja več.

Člen 17

Prehodne ureditve

Zaščita imen iz člena 12(1)(a)(III) in člena 16 Avstraliji ne preprečuje uporabe naslednjih imen za opis in predstavitev vina v Avstraliji in tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi to dovoljujejo, v prehodnem obdobju 12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma: amontillado, auslese, claret, fino, oloroso, spatlese.

Člen 18

Kategorije vin in prodajne oznake

1.   Če ta sporazum ne določa drugače, so v Avstraliji kategorije vin iz dela A Priloge IV in prodajne oznake iz dela B Priloge IV:

(a)

rezervirane za vino s poreklom iz Skupnosti in

(b)

jih Skupnost ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Skupnosti.

2.   Nič v tem sporazumu ne obvezuje Avstralije, da rezervira kategorijo vina ali prodajno oznako iz Priloge IV, ki ni rezervirana ali ni več rezervirana v svoji državi porekla ali ki se v Skupnosti ne uporablja več.

NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE O PREDSTAVITVI IN OPISU

Člen 19

Splošno načelo

Vina ne smejo biti označena z izrazom, ki je napačen ali zavajajoč glede značaja, sestave, kakovosti ali porekla vina.

Člen 20

Neobvezne navedbe

1.   Za trgovino z vinom med pogodbenicama se lahko vino s poreklom iz Avstralije:

(a)

ki ima geografsko označbo iz dela B Priloge II, opiše ali predstavi v Skupnosti z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavku 3, pri čemer se upošteva skladnost uporabe s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji, ter zlasti z Zakonom o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakonom o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskim zakonikom o živilskih standardih; in

(b)

ki nima geografske označbe iz dela B Priloge II, opiše ali predstavi v Skupnosti z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavkih 3(d), (g) in (l), pri čemer se upošteva skladnost uporabe s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji, ter zlasti z Zakonom o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakonom o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskim zakonikom o živilskih standardih.

2.   Za trgovino z vinom med pogodbenicama se lahko vino s poreklom iz Skupnosti:

(a)

ki ima geografsko označbo iz dela A Priloge II, opiše ali predstavi v Avstraliji z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavku 3, pri čemer se upošteva, da je vino označeno v skladu s poglavjem II naslova V in prilogama VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 ter Uredbo Komisije (ES) št. 753/2002 ter da uporaba navedb ni napačna ali zavajajoča za potrošnike v smislu Zakona o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980 in Zakona o trgovinski praksi iz leta 1974; in

(b)

ki nima geografske označbe iz dela A Priloge II, opiše ali predstavi v Avstraliji z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavkih 3(d), (g) in (l), pri čemer se upošteva, da je vino označeno v skladu s poglavjem II naslova V in prilogama VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 ter Uredbo Komisije (ES) št. 753/2002 ter da uporaba navedb ni napačna ali zavajajoča za potrošnike v smislu Zakona o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980 in Zakona o trgovinski praksi iz leta 1974.

3.   Neobvezne navedbe iz odstavkov 1 in 2 so:

(a)

letnik, ki ustreza letu trgatve, pri čemer se upošteva, da se vsaj 85 % vina pridobi iz grozdja iz zadevnega leta, razen za vina Skupnosti, ki se pridobijo iz pozimi potrganega grozdja, pri katerih se namesto letnika trgatve navede leto začetka tekočega tržnega leta;

(b)

ime sorte vinske trte ali njene sopomenke v skladu s členom 22;

(c)

navedba nagrade, medalje ali tekmovanja, pod pogojem da se v primeru nagrade, medalje ali tekmovanja v Avstraliji o tekmovanju obvesti pristojni organ Skupnosti;

(d)

navedba tipa proizvoda, kot je določeno v Prilogi VI;

(e)

ime vinograda;

(f)

pri vinih s poreklom z ozemlja Skupnosti ime vinogradniškega gospodarstva, če je na navedenem vinogradniškem gospodarstvu grozdje pridelano in predelano v vino;

(g)

posebna barva vina;

(h)

kraj stekleničenja vina;

(i)

navedba uporabljene metode za proizvodnjo vina, pri čemer se upošteva Priloga VIII;

(j)

pri Skupnosti tradicionalni izraz iz Priloge III;

(k)

pri Avstraliji izraz za kakovostno vino iz Priloge V;

(l)

ime, naziv in naslov osebe, ki je sodelovala pri trženju vina.

Člen 21

Predstavitev

1.   Pogodbenici se strinjata, da kadar so po zakonih in predpisih pogodbenice uvoznice navedbe obvezne za vinsko etiketo, se lahko druge navedbe predstavi v istem vidnem polju, v katerem so obvezne navedbe, ali drugje na vsebniku z vinom.

2.   Če se ne glede na odstavek 1 izraz za kakovostno vino iz Priloge V uporabi kot del glavnega prodajnega poimenovanja na vinski etiketi, se mora uporabiti v istem vidnem polju kot geografska označba za Avstralijo iz dela B Priloge II in s približno enako velikimi črkami. „Glavno prodajno poimenovanje“ za ta odstavek pomeni poimenovanje proizvoda, ki se pojavi na delu vsebnika z vinom ali embalaži, namenjeni potrošniku za predstavitev v običajnih okoliščinah prikaza.

3.   Pogodbenici se strinjata, da se lahko navedbe iz odstavka 1, vključno z izrazom za kakovostno vino iz Priloge V, na vsebniku z vinom ponavljajo kjer koli, če so v istem vidnem polju kot geografska označba iz Priloge II ali ne.

4.   Skupnost se strinja, da se lahko vino s poreklom iz Avstralije opiše ali predstavi v Skupnosti z navedbo števila standardnih enot pijače v vinu, če je navedena uporaba v skladu s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji, ter zlasti z Zakonom o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakonom o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskim zakonikom o živilskih standardih.

Člen 22

Sorte vinske trte

1.   Obe pogodbenici se strinjata, da na svojem ozemlju drugi pogodbenici dovolita uporabo imen ene ali več sort vinske trte, ali kadar je to primerno, njihovih sopomenk za opis in predstavitev vina, če se upoštevajo naslednji pogoji:

(a)

sorte vinske trte ali njihove sopomenke so navedene v klasifikaciji sort, ki jo pripravi Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV) ali Mednarodni svet za rastlinske genske vire (IBPGR);

(b)

kadar vino ni v celoti sestavljeno iz imenovanih(-e) sort(-e) vinske trte ali sopomenke, je po odbitku količine proizvodov, namenjenih za morebitno sladkanje in kulturo mikroorganizmov (katerih količina ne presega 5 % vina), vsaj 85 % vina pridobljenega iz imenovanih(-e) sort(-e);

(c)

vse označene sorte vinske trte ali njihove sopomenke morajo imeti pri sestavi vina večji delež kot katera koli neoznačena sorta;

(d)

kadar sta poimenovani dve sorti vinske trte ali več ali njihove sopomenke, so navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež v sestavi vina in s črkami katere koli velikosti;

(e)

sorta(-e) vinske trte ali sopomenke so navedene v istem vidnem polju ali zunaj njega, kar je odvisno od nacionalne zakonodaje države izvoznice;

(f)

ime sort(-e) ali sopomenke se ne uporablja na način, ki zavaja potrošnike glede porekla vina. Za ta namen lahko pogodbenici določita praktične pogoje, pod katerimi se ime lahko uporablja.

2.   Ne glede na odstavek 1 ter člen 12(1)(a)(I) in člen 12(1)(b)(I) se pogodbenici strinjata:

(a)

če sorta vinske trte ali njena sopomenka vsebuje geografsko označbo iz dela A Priloge II za Skupnost in je sorta vinske trte ali sopomenka navedena v Prilogi VII, lahko Avstralija uporablja sorto vinske trte ali sopomenko za opis ali predstavitev vina s poreklom z ozemlja Avstralije in

(b)

če sorta vinske trte ali sopomenka vsebuje geografsko označbo iz dela B Priloge II za Avstralijo in je bila sorta vinske trte ali sopomenka uporabljena v dobri veri pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko Skupnost uporablja sorto vinske trte ali sopomenko za opis ali predstavitev vina s poreklom z ozemlja Skupnosti.

3.   Ne glede na določbe člena 12 in tega člena se pogodbenici strinjata, da se lahko ime „hermitage“ med prehodnim obdobjem, ki se konča 12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma, uporablja za vina s poreklom iz Avstralije za prodajo v državah zunaj ozemlja Skupnosti kot sopomenka za sorto vinske trte „shiraz“, če zakoni in predpisi v Avstraliji in drugih državah to dovolijo ter se to ime ne uporablja na način, ki je za potrošnike zavajajoč.

4.   Ne glede na določbe tega člena se pogodbenici strinjata, da se lahko ime sorte vinske trte „lambrusco“ uporablja med prehodnim obdobjem, ki se konča 12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma, kot opis za slog vina, ki se po tradiciji proizvaja in trži pod tem imenom za prodajo v državah zunaj ozemlja Skupnosti, če zakoni in predpisi v Avstraliji in drugih državah to dovolijo ter se to ime ne uporablja na način, ki je za potrošnike zavajajoč.

Člen 23

Izrazi za kakovostna vina

Avstralija lahko uporablja izraze iz Priloge V za opis in predstavitev vina s poreklom iz Avstralije v skladu s pogoji uporabe iz navedene priloge in v skladu s členom 20.

Člen 24

Vina z geografsko označbo s poreklom iz Avstralije

Brez poseganja v bolj omejevalno zakonodajo Avstralije se pogodbenici strinjata, da lahko Avstralija uporablja geografske označbe iz dela B Priloge II za opis in predstavitev vina s poreklom iz Avstralije pod naslednjimi pogoji:

(a)

če se uporabi enotna geografska označba, se iz grozdja, potrganega v tej geografski enoti, pridobi vsaj 85 % vina;

(b)

če se za isto vino uporabijo največ tri geografske označbe:

I.

se iz grozdja, potrganega v teh geografskih enotah, pridobi vsaj 95 % vina, če vino vsebuje najmanj 5 % vina iz vseh imenovanih geografskih označb; in

II.

se geografske označbe na etiketi navedejo v padajočem zaporedju deleža.

Člen 25

Izvajanje zahtev glede označevanja

1.   Če opis ali predstavitev vina, zlasti na etiketi, v uradnih oziroma trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju krši ta sporazum, sprejmeta pogodbenici vse potrebne upravne ukrepe ali pravne postopke v skladu s svojimi zakoni in predpisi.

2.   Ukrepi in postopki iz odstavka 1 se sprejmejo predvsem v naslednjih primerih:

(a)

kadar prevod opisov, predvidenih po zakonodaji Skupnosti ali Avstralije, v jezik ali jezike druge pogodbenice privede do besede, ki je zavajajoča glede porekla, značaja ali kakovosti tako opisanega ali predstavljenega vina;

(b)

kadar se opisi, blagovne znamke, imena, napisi ali slike, ki neposredno ali posredno dajejo napačne ali zavajajoče informacije glede izvora, porekla, značaja, sorte vinske trte ali bistvenih lastnosti vina, pojavijo na vsebnikih ali embalaži, pri oglaševanju ali na uradnih oziroma trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na vina, katerih ime je zaščiteno na podlagi tega sporazuma;

(c)

kadar se uporablja embalaža, ki je zavajajoča glede porekla vina.

Člen 26

Mirovanje

Pogodbenici v domači zakonodaji ne postavljata manj ugodnih pogojev od pogojev, določenih v tem sporazumu ali njuni domači zakonodaji, ki velja na datum podpisa tega sporazuma, zlasti v predpisih iz Priloge IX, v zvezi z opisom, predstavitvijo, embalažo ali sestavo vin iz druge pogodbenice.

NASLOV IV

ZAHTEVE ZA POTRDILA

Člen 27

Potrdila

1.   Skupnost odobri uvoz brez časovne omejitve za vina s poreklom iz Avstralije v skladu s poenostavljenimi določbami o potrdilih iz drugega pododstavka člena 24(2) in člena 26 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja. Za ta namen in v skladu z navedenimi določbami Avstralija:

(a)

zagotovi dokumente za potrdilo in analizne izvide po pristojnem organu; ali

(b)

če pristojnemu organu v pododstavku (a) ustreza, da so posamezni proizvajalci pristojni za izvajanje teh odgovornosti:

I.

posamezno priznava proizvajalce, ki so pooblaščeni za pripravo dokumentov za potrdilo in analiznih izvidov;

II.

nadzira in pregleduje pooblaščene proizvajalce;

III.

posreduje Komisiji dvakrat na leto, januarja in julija, imena in naslove pooblaščenih proizvajalcev skupaj z njihovimi uradnimi registrskimi številkami;

IV.

nemudoma obvesti Komisijo o vsaki spremembi imen in naslovov pooblaščenih proizvajalcev in

V.

nemudoma uradno obvesti Komisijo, ko se proizvajalcu odvzame dovoljenje.

2.   Ne glede na člen 26 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2001, povezan s poenostavljenim obrazcem VI 1, se zahtevajo le naslednje informacije:

(a)

ime in naslov uvoznika ali prejemnika v okencu 2 dokumenta za potrdilo;

(b)

„opis proizvoda“ v okencu 6 dokumenta za potrdilo, ki vsebuje: nazivno prostornino (npr. 75 cl), prodajno poimenovanje (tj. „avstralsko vino“), zaščiteno geografsko označbo (glej del B Priloge II), izraz za kakovostna vina (glej Prilogo V), ime sort(-e) vinske trte in letnik, če se pojavijo na etiketi;

(c)

enotna številka v okencu 11 dokumenta za potrdilo, ki jo določi pristojni organ Avstralije.

3.   Za namen tega člena je v primeru Avstralije pristojni organ avstralska korporacija za vino in brandy ali drug organ, ki ga Avstralija lahko imenuje za pristojen organ ali organe.

4.   Ob upoštevanju člena 28 Skupnost za uvoz vina s poreklom iz Avstralije ne uvede bolj omejevalnega ali daljnosežnega sistema za izdajo potrdil, kot je tisti, ki se je uporabljal za tak uvoz v Skupnost 1. marca 1994 in se lahko uporablja za vina, uvožena iz drugih držav z enakimi ukrepi nadzora in pregleda.

5.   Ob upoštevanju člena 28 Avstralija za uvoz vina s poreklom iz Skupnosti ne uvede bolj omejevalnega ali daljnosežnega sistema za potrdila, kot je tisti, ki se je uporabljal za tak uvoz v Avstralijo 1. januarja 1992 in se lahko uporablja za vina, uvožena iz drugih držav z enakimi ukrepi nadzora in pregleda.

Člen 28

Začasna potrdila

1.   Pogodbenici si pridržujeta pravico, da v odgovor na upravičeno zaskrbljenost na področju javnega reda, kot je varstvo zdravja ali potrošnikov ali delovanje proti goljufijam, uvedeta dodatne začasne zahteve za potrdila. V tem primeru se drugi pogodbenici v primernem času posredujejo ustrezne informacije, ki omogočajo izpolnjevanje dodatnih zahtev.

2.   Pogodbenici se strinjata, da takšne zahteve ne veljajo dlje, kot je potrebno za odgovor na zaskrbljenost na področju javnega reda, zaradi katere so bile uvedene.

NASLOV V

UPRAVLJANJE SPORAZUMA

Člen 29

Sodelovanje med pogodbenicama

1.   Pogodbenici neposredno s svojimi zastopniškimi telesi in Skupnim odborom, ustanovljenim s členom 30, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane s tem sporazumom. Pogodbenici si zlasti prizadevata za rešitev vsakega vprašanja, ki ju zadeva in izhaja iz tega sporazuma, najprej po svojih zastopniških telesih ali Skupnem odboru.

2.   Avstralija določi Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo (ali naslednico agencije avstralske vlade, ki prevzame pomembne funkcije tega ministrstva) za svoje zastopniško telo. Skupnost določi Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije za svoje zastopniško telo. Pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o zamenjavi zastopniškega telesa.

3.   Avstralija, ki jo zastopa Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo, in Skupnost:

(a)

se lahko sporazumeta, da je treba priloge ali Protokol k temu sporazumu spremeniti. Priloga ali Protokol se štejeta za spremenjena od datuma, glede katerega se pogodbenici strinjata;

(b)

se lahko sporazumeta glede praktičnih pogojev iz člena 13(6) in člena 22(1)(f);

(c)

si sporočata, ali imata namen sklepati nove uredbe ali spreminjati veljavne uredbe, ki so v interesu javnega reda, kot sta zdravstveno varstvo in varstvo potrošnikov, in ki lahko vplivajo na vinski sektor;

(d)

se obveščata o vseh zakonodajnih ali upravnih ukrepih in sodnih odločitvah v zvezi z uporabo tega sporazuma in se obveščata o ukrepih, ki so se sprejeli na podlagi takšnih odločitev; in

(e)

se lahko sporazumeta, da se mora sklic na zakon ali predpis v določbi tega sporazuma upoštevati kot sklic na navedeni zakon ali predpis, kakor je bil spremenjen in je veljaven na določen datum po datumu podpisa tega sporazuma.

Člen 30

Skupni odbor

1.   Ustanovi se Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Skupnosti in Avstralije.

2.   Skupni odbor pripravlja priporočila in sprejema odločitve s soglasjem. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se na zahtevo pogodbenic, izmenično v Skupnosti in Avstraliji, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.

3.   Skupni odbor lahko odloči:

(a)

da spremeni priloge in Protokol k temu sporazumu. Priloga ali Protokol se štejeta za spremenjena od datuma, glede katerega se pogodbenici strinjata;

(b)

praktične pogoje iz člena 13(6) in člena 22(1)(f) in

(c)

da se mora sklic na zakon ali predpis v določbi tega sporazuma upoštevati kot sklic na navedeni zakon ali predpis, kakor je bil spremenjen in je veljaven na določen datum po datumu podpisa tega sporazuma.

4.   Skupni odbor tudi poskrbi za ustrezno delovanje tega sporazuma in preuči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Predvsem je odgovoren za:

(a)

izmenjavo informacij med pogodbenicama za čim boljše delovanje tega sporazuma;

(b)

predložitev predlogov za vprašanja skupnega interesa pogodbenic v vinskem sektorju ali sektorju žganja;

(c)

oblikovanje načrta stroškov iz členov 10(9) in 38(7).

5.   Skupni odbor razpravlja o vseh vprašanjih, ki so v vinskem sektorju v skupnem interesu.

6.   Skupni odbor spodbuja stike med proizvajalcem vina in predstavniki industrije pogodbenic.

Člen 31

Uporaba in delovanje Sporazuma

Pogodbenici določita kontaktne točke iz Priloge X, ki so odgovorne za uporabo in delovanje tega sporazuma.

Člen 32

Medsebojna pomoč pogodbenic

1.   Če pogodbenica utemeljeno meni, da:

(a)

vino ali serija vin, kot je opredeljeno v členu 2, ki se trži ali se je tržila med Avstralijo in Skupnostjo, ni v skladu s predpisi, veljavnimi v vinskem sektorju v Skupnosti ali Avstraliji, ali da ni v skladu s tem sporazumom in

(b)

je ta neskladnost zlasti v interesu druge pogodbenice in bi lahko imela za posledico upravne ukrepe ali pravne postopke,

pogodbenica po imenovani kontaktni točki nemudoma obvesti kontaktno točko ali druge ustrezne organe druge pogodbenice.

2.   Informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1, spremljajo uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti; navesti je tudi treba, kateri upravni ukrepi ali pravni postopki bi se po potrebi sprejeli. Informacije vključujejo predvsem naslednje podatke o zadevnem vinu:

(a)

proizvajalca in osebo, ki razpolaga z navedenim vinom;

(b)

sestavo in organoleptične značilnosti navedenega vina;

(c)

opis in predstavitev navedenega vina;

(d)

podatke o neskladju s predpisi o proizvodnji in trženju.

NASLOV VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 33

Vina v tranzitu

Naslovi I, II, III in IV se ne uporabljajo za vina:

(a)

ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic ali

(b)

ki imajo poreklo na ozemlju ene od pogodbenic in se dobavljajo v majhnih količinah med pogodbenicama pod pogoji in po postopkih iz točke II Protokola.

Člen 34

Sporazum STO

Ta sporazum se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO.

Člen 35

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

1.   Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico pogodbenic do uvedbe sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, če taki ukrepi niso neskladni z določbami Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO.

2.   Vsaka pogodbenica si za dogovor o skupnem pristopu prizadeva, da drugo pogodbenico po postopkih iz člena 29 čim prej obvesti o dogodkih, ki bi v povezavi z vinom, trženim na njenem ozemlju, lahko povzročili sprejetje ukrepov, potrebnih za varovanje življenja ljudi, živali ali rastlin, zlasti ukrepov pri določitvi posebnih omejitev onesnaževalcev in ostankov.

3.   Brez poseganja v odstavek 2, če ena pogodbenica sprejme ali predlaga sprejetje nujnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov na podlagi tega, da dovoljeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave ogroža zdravje ljudi, potem se pogodbenica za dogovor o skupnem pristopu obrne na drugo pogodbenico po svojih ustreznih zastopniških telesih ali Skupnem odboru v 30 dneh po tem, ko se nujni ukrep glede na primer sprejme ali predlaga.

Člen 36

Ozemeljska veljavnost

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer pod pogoji iz navedene pogodbe, ter na drugi strani na ozemlju Avstralije.

Člen 37

Posvetovanja

1.   Če pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni izpolnila katere od obveznosti iz tega sporazuma in rešitev vprašanja v skladu s členom 29(1) ni bila mogoča, lahko v pisni obliki zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico. V 30 dneh po prejemu zahteve se pogodbenici posvetujeta z namenom rešitve vprašanja.

2.   Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, zagotovi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno preučitev zadevnega primera.

3.   Kadar bi zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali škodovala učinkovitosti ukrepov za nadzor nad goljufijami, lahko pogodbenica sprejme ustrezne začasne zaščitne ukrepe, če taka posvetovanja potekajo takoj po sprejetju teh ukrepov.

4.   Če se vprašanje ne reši v 60 dneh po prejemu zahteve za posvetovanja, se pogodbenici medsebojno dogovorita za:

(a)

podaljšanje obdobja za posvetovanje ali

(b)

predložitev vprašanja v presojo ustreznemu organu.

Člen 38

Arbitraža

1.   Če vprašanja ni mogoče rešiti v skladu s členom 37 (razen z ugovorom po členu 9), lahko pogodbenici arbitraži soglasno predložita vprašanje glede primera, v katerem bosta druga drugo uradno obvestili o imenovanju arbitra v 60 dneh ob upoštevanju meril iz odstavka 4.

2.   V 30 dneh od imenovanja drugega arbitra oba arbitra, imenovana v skladu z odstavkom 1, sporazumno imenujeta tretjega arbitra. Če se prva dva arbitra ne moreta dogovoriti glede tretjega arbitra, ga pogodbenici imenujeta v 30 dneh.

3.   Če pogodbenici ne moreta skupno izbrati tretjega arbitra v 30 dneh, kot določa odstavek 2, opravi nujno imenovanje v naslednjih 60 dneh na zahtevo katere koli pogodbenice predsednik ali član Mednarodnega sodišča (glede na delovni staž) ob upoštevanju meril iz odstavka 4 tega člena in v skladu s prakso Sodišča.

4.   Tretji imenovani arbiter predseduje arbitražnemu postopku in je pravno usposobljen. Arbitra (brez predsedujočega člana) sta ustrezno usposobljena na področju, ki ga obravnava arbitražni svet.

5.   V 30 dneh od izbire tretjega arbitra arbitri skupaj določijo pravila delovnega postopka, ki se bodo uporabljala za arbitražo, pri čemer upoštevajo neobvezna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za arbitražno reševanje sporov med dvema državama, s to razliko, da lahko pogodbenici kadar koli sporazumno opustita ali spremenita pravila delovnega postopka.

6.   Arbitri oblikujejo sklepe v zvezi z zadevnim vprašanjem v največ 90 dneh od imenovanja tretjega arbitra. Ti sklepi se sprejemajo z večino.

7.   Stroške arbitraže, vključno s stroški plačila arbitrom, si pogodbenici enakovredno razdelita. Honorarji in stroški arbitrov se določijo glede na razpored, ki ga določi Skupni odbor.

8.   Arbitri sprejmejo dokončno in zavezujočo odločitev.

9.   Pogodbenici arbitraži v skladu s tem členom sporazumno predložita vsa ostala vprašanja v zvezi z dvostransko trgovino z vinom.

Člen 39

Sodelovanje v vinskem sektorju

1.   Pogodbenici lahko sporazumno spremenita ta sporazum, tako da okrepita stopnjo sodelovanja v vinskem sektorju. Strinjata se, da bosta začeli posvetovanja zaradi usklajevanja pravil o zahtevah za označevanje vina.

2.   V okviru tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica oblikuje predloge za izboljšanje obsega sodelovanja ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z izvajanjem Sporazuma.

Člen 40

Obstoječe zaloge

Vina, ki so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma ali izteku ustreznih prehodnih obdobij iz členov 15, 17 ali člena 22(3) in (4) zakonito proizvedena, opisana in predstavljena na način, ki ga ta sporazum prepoveduje, se lahko tržijo pod naslednjimi pogoji:

(a)

če je isavino proizvedeno z uporabo enega ali več enoloških postopkov ali obdelav, ki niso navedeni v Prilogi I, se lahko trži do odprodaje zalog;

(b)

če so vina opna in predstavljena z izrazi, ki jih ta sporazum prepoveduje, lahko z vini tržijo:

I.

trgovci na debelo:

A.

likerska vina v obdobju petih let;

B.

ostala vina v obdobju treh let;

II.

trgovci na drobno do odprodaje zalog.

Člen 41

Sporazum

Protokol in priloge k Sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 42

Verodostojni jeziki

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Člen 43

Prenehanje veljavnosti sporazuma iz leta 1994

Pogodbenici se strinjata, da od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma prenehajo veljati naslednji instrumenti:

(a)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom ter Protokol, sestavljen v Bruslju in Canberri (26.–31. januar 1994);

(b)

izmenjava pisem v zvezi s tem, sestavljena v Bruslju in Canberri (26.–31. januar 1994):

I.

o pogojih za proizvodnjo in označevanje penečih vin s poreklom iz Avstralije, ki „fermentirajo v steklenici“;

II.

o pogojih za proizvodnjo in označevanje avstralskih vin, opisanih in predstavljenih z izrazi „botrytis“ ali podobno ali „noble late harvested“ ali „special late harvested“;

III.

v zvezi s členoma 8 in 14 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Avstralijo [Avstralijo in Evropsko skupnostjo] o trgovini z vinom;

IV.

v zvezi z razmerjem med Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Avstralijo [Avstralijo in Evropsko skupnostjo] o trgovini z vinom ter členom 24(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs);

V.

v zvezi s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Avstralijo [Avstralijo in Evropsko skupnostjo] o trgovini z vinom;

VI.

o uporabi izraza „frontignac“ v Avstraliji.

Člen 44

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu, ko se pogodbenici uradno pisno obvestita, da sta izpolnili svoje pogoje za začetek veljavnosti tega sporazuma.

2.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum prekine, in sicer tako, da drugo pogodbenico o tem pisno obvesti z enoletnim odpovednim rokom.

Съставено в Брюксел на първи декември две хиляди и осма година.

Hecho en Bruselas el uno de diciembre de dosmil ocho.

V Bruselu dne prvního prosince dva tisíce osm.

Udfærdiget i Bruxelles den første december to tusind og otte.

Geschehen zu Brüssel am ersten Dezember zweitausendacht.

Kahe tuhande kaheksanda aasta detsembrikuu esimesel päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, την πρώτη Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες οκτώ.

Done at Brussels on the first day of December in the year two thousand and eight.

Fait à Bruxelles, le premier décembre deux mille huit.

Fatto a Bruxelles, addì primo dicembre duemilaotto.

Briselē, divtūkstoš astotā gada pirmajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai aštuntų metų gruodžio pirmą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-nyolcadik év december első napján.

Magħmul fi Brussell, fl-ewwel jum ta' Diċembru tas-sena elfejn u tmienja.

Gedaan te Brussel, de eerste december tweeduizend acht.

Sporządzono w Brukseli dnia pierwszego grudnia roku dwa tysiące ósmego.

Feito em Bruxelas, em um de Dezembro de dois mil e oito.

Întocmit la Bruxelles, la întâi decembrie două mii opt.

V Bruseli dňa prvého decembra dvetisícosem.

V Bruslju, dne prvega decembra leta dva tisoč osem.

Tehty Brysselissä ensimmäisenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Som skedde i Bryssel den första december tjugohundraåtta.

За Европейската общност

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapen

Image

За Австралия

Por Australia

Za Austrálii

For Australien

Für Australien

Austraalia nimel

Για τηυ Αυστραλία

For Australia

Pour l'Australie

Per l'Australia

Austrālijas vārdā

Australijos vardu

Ausztrália részéről

Għall-Awstralja

Voor Australië

W imieniu Australii

Pela Austrália

Pentru Australia

Za Austráliu

Za Avstralijo

Australian puolesta

För Australien

Image


(1)  Avstralska zbirka pogodb (ATS) 1988, št. 30 (brez Priloge); Zbirka pogodb Združenih narodov (UNTS) 1503, str. 168 (s Prilogo).


PRILOGA I

Enološki postopki iz člena 5

DEL A

Za vina s poreklom iz Avstralije

1.

Seznam enoloških postopkov in obdelav, odobrenih za vina s poreklom iz Avstralije, pod pogoji iz avstralskih pravil ter zlasti Zakona o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakona o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskega zakonika o živilskih standardih (razen če je v tej prilogi drugače navedeno) z naslednjimi predpisi:

1.

aeracija ali prepihavanje z uporabo argona, dušika ali kisika;

2.

toplotna obdelava;

3.

pri suhih vinih in količinah, ki ne presegajo 5 %, uporaba svežih, zdravih in nerazredčenih droží, ki vsebujejo kvasovke, nastale pri nedavni vinifikaciji suhega vina;

4.

centrifugiranje in filtracija s filtrirnimi učinkovinami ali brez njih, če se v tako obdelanih proizvodih ne obdržijo neželene usedline;

5.

uporaba kvasovk za proizvodnjo vina;

6.

uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, samega ali v kombinaciji, izključno za ustvarjanje inertne atmosfere in zaščito proizvoda pred zrakom;

7.

dodajanje kultur mikroorganizmov, vključno s sledovi kvasovk, z eno ali več naslednjimi snovmi za pospeševanje rasti kvasovk ali brez nje:

diamonijev fosfat ali amonijev sulfat,

amonijev sulfit ali amonijev bisulfit,

tiamin hidroklorid;

8.

uporaba mlečnokislinskih bakterij v vinski suspenziji;

9.

dodajanje ogljikovega dioksida, če vsebnost ogljikovega dioksida v tako obdelanem vinu ne presega 2 gramov na liter;

10.

uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit, pod pogoji iz pravil Skupnosti;

11.

dodajanje sorbinske kisline ali kalijevega sorbata, če končna vsebnost sorbinske kisline obdelanega proizvoda ob njegovi sprostitvi na trg za neposredno prehrano ljudi ne presega 200 miligramov na liter;

12.

dodajanje do 300 miligramov L-askorbinske kisline ali eritrobinske kisline (izoaskorbinske kisline) na liter;

13.

dodajanje citronske kisline za stabilizacijo vina, če končna vsebnost v tako obdelanem vinu ne presega 1 grama na liter;

14.

uporaba vinske kisline, mlečne kisline ali jabolčne kisline za dokisanje, če se začetna vsebnost kislin ne poveča za več kot 4,0 grama na liter, izraženo kot vinska kislina;

15.

čiščenje z eno ali več naslednjimi snovmi za enološko uporabo:

jedilna želatina,

želatina iz ribjih mehurjev,

kazein in kalijev kazeinat,

mleko ali kondenzirano mleko,

albumin živalskega izvora,

bentonit,

silicijev dioksid v gelu ali koloidni raztopini,

kaolin,

tanin,

pektolitični encimi,

encimi, ki se smejo uporabljati v hrani;

16.

dodajanje tanina;

17.

obdelava z aktivnim ogljem za enološko uporabo;

18.

obdelava:

belih vin in vin rosé s ferociankalijem,

rdečih vin s ferociankalijem ali kalcijevim fitatom, če tako obdelano vino vsebuje sledi železa;

19.

dodajanje metavinske kisline do 100 miligramov na liter;

20.

uporaba za proizvodnjo penečih vin, pridobljenih z alkoholnim vrenjem v steklenici in z drožmi, ločenimi z izlivanjem;

kalcijevega alginata ali

kalijevega alginata;

21.

dodajanje kalijevega bitartrata za pomoč pri precipitaciji vinskega kamna;

22.

uporaba pripravkov iz celičnih sten kvasovk do največ 40 gramov na hektoliter;

23.

uporaba polivinilpolipirolidona, če tako obdelano vino ne vsebuje več kot 100 miligramov na liter polivinilpolipiorlidona;

24.

uporaba bakrovega sulfata do največ 1 grama na hektoliter za odstranjevanje napak v okusu ali vonju vina, če vsebnost bakra v tako obdelanem vinu ne presega 1 miligrama na liter;

25.

dodatek karamela za okrepitev barve likerskih vin;

26.

dodajanje vinskega destilata, destilata iz sušenega grozdja ali nevtralnega alkohola vinskega izvora za proizvodnjo likerskih vin;

27.

dodajanje grozdnega mošta in prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za sladkanje vina;

28.

uporaba kalcijevega karbonata za razkis;

29.

uporaba ionskih smol za izmenjavo kationov za stabilizacijo vina, če so smole dovolj stabilne, da v vino ne prenašajo snovi v takšnih količinah, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi (1);

30.

uporaba kosov hrasta;

31.

uporaba tehnologije vrtečega se stožca;

32.

uporaba arabskega gumija (acacia);

33.

uporaba kalcijevega tartrata za razkis;

34.

uporaba elektrodialize;

35.

uporaba ureaze za zmanjšanje vsebnosti sečnine v vinu;

36.

uporaba lizocima;

37.

uporaba obratne osmoze;

38.

uporaba dimetildikarbonata;

39.

uporaba vodikovega peroksida v grozdnem soku, zgoščenem grozdnem soku ali grozdnem moštu;

40.

uporaba protitočne ekstrakcije;

41.

uporaba rastlinskih beljakovin;

42.

uporaba bakrovega citrata;

43.

dodajanje grozdnega žganja, brandyja in sladkorjev v peneče vino;

44.

dodajanje mistele.

2.

Novi ali spremenjeni enološki postopki in obdelave, o katerih sta se medsebojno dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 29 ali člena 30.

DEL B

Za vina s poreklom iz Skupnosti

1.

Seznam enoloških postopkov in obdelav, odobrenih za vina s poreklom iz Skupnosti, pod pogoji iz pravil Skupnosti ter zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 in Uredbe Komisije (ES) št. 1622/2000 (razen če je drugače navedeno) z naslednjimi predpisi:

1.

aeracija ali prepihavanje z uporabo argona, dušika ali kisika;

2.

toplotna obdelava;

3.

pri suhih vinih in količinah, ki ne presegajo 5 %, uporaba svežih, zdravih in nerazredčenih droží, ki vsebujejo kvasovke, nastale pri nedavni vinifikaciji suhega vina;

4.

centrifugiranje in filtracija s filtrirnimi učinkovinami ali brez njih, če se v tako obdelanih proizvodih ne obdržijo neželene usedline;

5.

uporaba kvasovk za proizvodnjo vina;

6.

uporaba pripravkov iz celičnih sten kvasovk do največ 40 gramov na hektoliter;

7.

uporaba polivinilpolipirolidona do največ 80 gramov na hektoliter;

8.

uporaba mlečnokislinskih bakterij v vinski suspenziji;

9.

dodajanje ene ali več naslednjih snovi za pospeševanje rasti kvasovk:

dodajanje:

(i)

diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata do največ 0,3 grama na liter,

(ii)

amonijevega sulfita ali amonijevega bisulfita do največ 0,2 grama na liter.

Ti proizvodi se lahko uporabljajo tudi skupaj do skupno 0,3 grama na liter, ne glede na omenjeno omejitev 0,2 grama na liter;

dodatek tiamin hidroklorida do 0,6 miligrama na liter, izraženega kot tiamin;

10.

uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, samega ali v kombinaciji, izključno za ustvarjanje inertne atmosfere in zaščito proizvoda pred zrakom;

11.

dodajanje ogljikovega dioksida, če vsebnost ogljikovega dioksida v tako obdelanem vinu ne presega 2 gramov na liter;

12.

uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit, v skladu s pogoji iz avstralskih pravil;

13.

dodajanje sorbinske kisline ali kalijevega sorbata, če končna vsebnost sorbinske kisline obdelanega proizvoda ob njegovi sprostitvi na trg za neposredno prehrano ljudi ne presega 200 miligramov na liter;

14.

dodatek L-askorbinske kisline do največ 250 miligramov na liter;

15.

dodajanje citronske kisline za stabilizacijo vina, če končna vsebnost v tako obdelanem vinu ne presega 1 grama na liter;

16.

uporaba vinske kisline za namen dokisanja, če se začetna vsebnost kislin v vinu ne poveča za več kot 2,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina;

17.

uporaba ene ali več naslednjih snovi za razkisanje:

nevtralen kalijev tartrat,

kalijev bikarbonat,

kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(-) jabolčne kisline,

kalcijev tartrat ali vinska kislina,

homogen pripravek iz vinske kisline in kalcijev karbonat v enakem razmerju in drobno zdrobljen;

18.

čiščenje z eno ali več naslednjimi snovmi za enološko uporabo:

jedilna želatina,

rastlinske beljakovine,

želatina iz ribjih mehurjev,

kazein in kalijev kazeinat,

jajčni albumin, mlečni albumin,

bentonit,

silicijev dioksid v gelu ali koloidni raztopini,

kaolin,

tanin,

pektolitični encimi,

encimski pripravki betaglukanaze;

19.

dodajanje tanina;

20.

obdelava z aktivnim ogljem za enološko uporabo do največ do 100 gramov suhega proizvoda na hektoliter;

21.

obdelava:

belih vin in vin rosé s ferociankalijem,

rdečih vin s ferociankalijem ali kalcijevim fitatom, če tako obdelano vino vsebuje sledi železa;

22.

dodajanje metavinske kisline do 100 miligramov na liter;

23.

uporaba akacije po končanem alkoholnem vrenju;

24.

uporaba DL-vinske kisline, imenovane tudi racemna kislina, ali njene nevtralne kalijeve soli za obarjanje odvečnega kalcija;

25.

uporaba za proizvodnjo penečih vin, pridobljenih z alkoholnim vrenjem v steklenici in z drožmi, ločenimi z izlivanjem:

kalcijevega alginata ali

kalijevega alginata;

26.

uporaba bakrovega sulfata do največ 1 grama na hektoliter za odstranjevanje napak v okusu ali vonju vina, če vsebnost bakra v tako obdelanem vinu ne presega 1 miligrama na liter;

27.

dodajanje kalijevega bitartrata ali kalcijevega tartrata za pomoč pri precipitaciji vinskega kamna;

28.

uporaba smole alepskega bora samo za pridobivanje vina „retsina“, ki se lahko proizvaja le v Grčiji;

29.

dodatek karamela za okrepitev barve likerskih vin;

30.

uporaba kalcijevega sulfata za proizvodnjo nekaterih likerskih vin pdpo, če vsebnost sulfata, izraženega kot kalijev sulfat, v tako obdelanem vinu ne presega 2,5 grama na liter;

31.

dodajanje vinskega destilata, destilata iz sušenega grozdja ali nevtralnega alkohola vinskega izvora za proizvodnjo likerskih vin;

32.

dodajanje saharoze, koncentriranega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za povečanje naravne vsebnosti alkohola v grozdju, grozdnem moštu ali vinu;

33.

dodajanje grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za sladkanje vina;

34.

elektrodializa za zagotavljanje stabilizacije vinske kisline v vinu;

35.

uporaba ureaze za zmanjšanje vsebnosti sečnine v vinu;

36.

dodajanje lizocima;

37.

delna koncentracija s fizikalnim postopkom, vključno z obratno osmozo, za povečanje naravne vsebnosti alkohola v grozdnem moštu ali vinu;

38.

dodajanje dimetildikarbonata (DMDC) vinu, da se zagotovi njegova mikrobiološka stabilizacija;

39.

uporaba kosov hrastovega lesa v proizvodnji vina.

2.

Novi ali spremenjeni enološki postopki in obdelave, o katerih sta se medsebojno dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 29 ali člena 30.

DEL C

Tehnične prilagoditve enoloških postopkov in obdelav iz člena 6(7)

Enološki postopki in obdelave iz dela B Priloge I za Skupnost:

16.

uporaba vinske kisline za namen dokisanja, če se začetna vsebnost kislin v vinu ne poveča za več kot 2,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina;

32.

dodajanje saharoze, koncentriranega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za povečanje naravne vsebnosti alkohola v grozdju, grozdnem moštu ali vinu;

37.

delna koncentracija s fizikalnim postopkom, vključno z obratno osmozo, za povečanje naravne vsebnosti alkohola v grozdnem moštu ali vinu.

Enološki postopki in obdelave iz dela A Priloge I za Avstralijo:

Nič.


(1)  Ta enološki postopek je bil odobren 1. marca 1994.


PRILOGA II

Geografske označbe iz člena 12

Geografske označbe, ki jih ureja ta sporazum, so:

DEL A

VINA S POREKLOM IZ EVROPSKE SKUPNOSTI

1.

Geografske označbe držav članic:

Avstrija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

Burgenland

Carnuntum

Donauland

Kamptal

Kärnten

Kremstal

Mittelburgenland

Neusiedlersee

Neusiedlersee-Hügelland

Niederösterreich

Oberösterreich

Salzburg

Steiermark

Südburgenland

Süd-Oststeiermark

Südsteiermark

Thermenregion

Tirol

Traisental

Vorarlberg

Wachau

Weinviertel

Weststeiermark

Wien

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Bergland

Steirerland

Weinland

Wien

Belgija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Imena določenih pridelovalnih območij

Côtes de Sambre et Meuse

Hagelandse Wijn

Haspengouwse Wijn

Heuvellandse wijn

Vlaamse mousserende kwaliteitswijn

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays des jardins de Wallonie

Vlaamse landwijn

Bolgarija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

Асеновград (Asenovgrad)

Черноморски район (Black Sea Region)

Брестник (Brestnik)

Драгоево (Dragoevo)

Евксиноград (Evksinograd)

Хан Крум (Han Krum)

Хърсово (Harsovo)

Хасково (Haskovo)

Хисаря (Hisarya)

Ивайловград (Ivaylovgrad)

Карлово (Karlovo)

Карнобат (Karnobat)

Ловеч (Lovech)

Лозица (Lozitsa)

Лом (Lom)

Любимец (Lyubimets)

Лясковец (Lyaskovets)

Мелник (Melnik)

Монтана (Montana)

Нова Загора (Nova Zagora)

Нови Пазар (Novi Pazar)

Ново село (Novo Selo)

Оряховица (Oryahovitsa)

Павликени (Pavlikeni)

Пазарджик (Pazardjik)

Перущица (Perushtitsa)

Плевен (Pleven)

Пловдив (Plovdiv)

Поморие (Pomorie)

Русе (Ruse)

Сакар (Sakar)

Сандански (Sandanski)

Септември (Septemvri)

Шивачево (Shivachevo)

Шумен (Shumen)

Славянци (Slavyantsi)

Сливен (Sliven)

Южно Черноморие (Southern Black Sea Coast)

Стамболово (Stambolovo)

Стара Загора (Stara Zagora)

Сухиндол (Suhindol)

Сунгурларе (Sungurlare)

Свищов (Svishtov)

Долината на Струма (Struma valley)

Търговище (Targovishte)

Върбица (Varbitsa)

Варна (Varna)

Велики Преслав (Veliki Preslav)

Видин (Vidin)

Враца (Vratsa)

Ямбол (Yambol)

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Дунавска равнина (Danube Plain)

Тракийска низина (Thracian Lowlands)

Ciper

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

V grščini

V angleščini

Določena pridelovalna območja

Podobmočja

(pred katerimi je lahko ime določenega pridelovalnega območja)

Določena pridelovalna območja

Podobmočja

(pred katerimi je lahko ime določenega pridelovalnega območja)

Κουμανδαρία

 

Commandaria

 

Λαόνα Ακάμα

 

Laona Akama

 

Βουνί Παναγιάς –

 

Vouni Panayia –

 

Αμπελίτη

 

Ambelitis

 

Πιτσιλιά

Αφάμης ali

Pitsilia

Afames ali

Κρασοχώρια Λεμεσού

Λαόνα

Krasohoria Lemesou

Laona

2.

Namizna vina z geografsko označbo

V grščini

V angleščini

Λεμεσός

Lemesos

Πάφος

Pafos

Λευκωσία

Lefkosia

Λάρνακα

Larnaka

Češka

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

(ki jim lahko sledi ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja

ki jim lahko sledi ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniške posesti

Čechy

litoměřická

 

mělnická

Morava

mikulovská

 

slovácká

 

velkopavlovická

 

znojemská

2.

Namizna vina z geografsko označbo

české zemské víno

moravské zemské víno

Francija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

Alsace Grand Cru, ki mu sledi ime manjše geografske enote

Alsace, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Alsace ali Vin d'Alsace, ki mu lahko sledi „Edelzwicker“ ali ime sorte vinske trte ali ime manjše geografske enote

Ajaccio

Aloxe-Corton

Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire ali Coteaux de la Loire ali Villages Brissac

Anjou, ki mu lahko sledi„Gamay“, „Mousseux“ali„Villages“

Arbois

Arbois Pupillin

Auxey-Duresses ali Auxey-Duresses Côte de Beaune ali Auxey-Duresses Côte de Beaune-Villages

Bandol

Banyuls

Barsac

Bâtard-Montrachet

Béarn ali Béarn Bellocq

Beaujolais Supérieur

Beaujolais, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Beaujolais-Villages

Beaumes-de-Venise, pred katerim je lahko„Muscat de“

Beaune

Bellet ali Vin de Bellet

Bergerac

Bienvenues Bâtard-Montrachet

Blagny

Blanc Fumé de Pouilly

Blanquette de Limoux

Blaye

Bonnes Mares

Bonnezeaux

Bordeaux Côtes de Francs

Bordeaux Haut-Benauge

Bordeaux, ki mu lahko sledi„Clairet“ali„Supérieur“ali„Rosé“ali„mousseux“

Bourg

Bourgeais

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“ali„Rosé“ali ime manjše geografske enote

Bourgogne Aligoté

Bourgueil

Bouzeron

Brouilly

Buzet

Cabardès

Cabernet d'Anjou

Cabernet de Saumur

Cadillac

Cahors

Canon-Fronsac

Cap Corse, pred katerim je„Muscat du“

Cassis

Cérons

Chablis Grand Cru, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Chambertin

Chambertin Clos de Bèze

Chambolle-Musigny

Champagne

Chapelle-Chambertin

Charlemagne

Charmes-Chambertin

Chassagne-Montrachet ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Château Châlon

Château Grillet

Châteaumeillant

Châteauneuf-du-Pape

Châtillon-en-Diois

Chenas

Chevalier-Montrachet

Cheverny

Chinon

Chiroubles

Chorey-lés-Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune-Villages

Clairette de Bellegarde

Clairette de Die

Clairette du Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Clos de la Roche

Clos de Tart

Clos des Lambrays

Clos Saint-Denis

Clos Vougeot

Collioure

Condrieu

Corbières, ki mu lahko sledi Boutenac

Cornas

Corton

Corton-Charlemagne

Costières de Nîmes

Côte de Beaune, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Côte de Beaune-Villages

Côte de Brouilly

Côte de Nuits

Côte Roannaise

Côte Rôtie

Coteaux Champenois, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Coteaux d'Aix-en-Provence

Coteaux d'Ancenis, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte

Coteaux de Die

Coteaux de l'Aubance

Coteaux de Pierrevert

Coteaux de Saumur

Coteaux du Giennois

Coteaux du Languedoc Picpoul de Pinet

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Coteaux du Layon ali Coteaux du Layon Chaume

Coteaux du Layon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Coteaux du Loir

Coteaux du Lyonnais

Coteaux du Quercy

Coteaux du Tricastin

Coteaux du Vendômois

Coteaux Varois

Côte-de-Nuits-Villages

Côtes Canon-Fronsac

Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Côtes de Beaune, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Côtes de Bergerac

Côtes de Blaye

Côtes de Bordeaux Saint-Macaire

Côtes de Bourg

Côtes de Brulhois

Côtes de Castillon

Côtes de Duras

Côtes de la Malepère

Côtes de Millau

Côtes de Montravel

Côtes de Provence, ki mu lahko sledi Sainte Victoire

Côtes de Saint-Mont

Côtes de Toul

Côtes du Frontonnais, ki mu lahko sledi Fronton ali Villaudric

Côtes du Jura

Côtes du Lubéron

Côtes du Marmandais

Côtes du Rhône

Côtes du Rhône Villages, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Côtes du Roussillon

Côtes du Roussillon Villages, ki mu lahko sledijo imena občin Caramany ali Latour de France ali Lesquerde ali Tautavel

Côtes du Ventoux

Côtes du Vivarais

Cour-Cheverny

Crémant d'Alsace

Crémant de Bordeaux

Crémant de Bourgogne

Crémant de Die

Crémant de Limoux

Crémant de Loire

Crémant du Jura

Crépy

Criots Bâtard-Montrachet

Crozes Ermitage

Crozes-Hermitage

Echezeaux

Entre-Deux-Mers ali Entre-Deux-Mers Haut-Benauge

Ermitage

Faugères

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Mareuil ali Brem ali Vix ali Pissotte

Fitou

Fixin

Fleurie

Floc de Gascogne

Fronsac

Frontignan

Gaillac

Gaillac Premières Côtes

Gevrey-Chambertin

Gigondas

Givry

Grand Roussillon

Grands Echezeaux

Graves

Graves de Vayres

Griotte-Chambertin

Gros Plant du Pays Nantais

Haut Poitou

Haut-Médoc

Haut-Montravel

Hermitage

Irancy

Irouléguy

Jasnières

Juliénas

Jurançon

L'Etoile, ki mu lahko sledi„mousseux“

La Grande Rue

Ladoix ali Ladoix Côte de Beaune ali Ladoix Côte de Beaune-Villages

Lalande de Pomerol

Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Latricières-Chambertin

Les-Baux-de-Provence

Limoux

Lirac

Listrac-Médoc

Loupiac

Lunel, pred katerim je lahko„Muscat de“

Lussac Saint-Émilion

Mâcon ali Pinot-Chardonnay-Macôn

Mâcon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Mâcon-Villages

Macvin du Jura

Madiran

Maranges Côte de Beaune ali Maranges Côtes de Beaune-Villages

Maranges, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Marcillac

Margaux

Marsannay

Maury

Mazis-Chambertin

Mazoyères-Chambertin

Médoc

Menetou Salon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Mercurey

Meursault ali Meursault Côte de Beaune ali Meursault Côte de Beaune-Villages

Minervois

Minervois-la-Livinière

Mireval

Monbazillac

Montagne Saint-Émilion

Montagny

Monthélie ali Monthélie Côte de Beaune ali Monthélie Côte de Beaune-Villages

Montlouis, ki mu lahko sledi„mousseux“ ali „pétillant“

Montrachet

Montravel

Morey-Saint-Denis

Morgon

Moselle

Moulin-à-Vent

Moulis

Moulis-en-Médoc

Muscadet

Muscadet Coteaux de la Loire

Muscadet Côtes de Grandlieu

Muscadet Sèvre-et-Maine

Musigny

Néac

Nuits

Nuits-Saint-Georges

Orléans

Orléans-Cléry

Pacherenc du Vic-Bilh

Palette

Patrimonio

Pauillac

Pécharmant

Pernand-Vergelesses ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune-Villages

Pessac-Léognan

Petit Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Pineau des Charentes

Pinot-Chardonnay-Macôn

Pomerol

Pommard

Pouilly Fumé

Pouilly-Fuissé

Pouilly-Loché

Pouilly-sur-Loire

Pouilly-Vinzelles

Premières Côtes de Blaye

Premières Côtes de Bordeaux, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Puisseguin Saint-Émilion

Puligny-Montrachet ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Quarts-de-Chaume

Quincy

Rasteau

Rasteau Rancio

Régnié

Reuilly

Richebourg

Rivesaltes, pred katerim je lahko„Muscat de“

Rivesaltes Rancio

Romanée (La)

Romanée Conti

Romanée Saint-Vivant

Rosé des Riceys

Rosette

Roussette de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Roussette du Bugey, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Ruchottes-Chambertin

Rully

Saint Julien

Saint-Amour

Saint-Aubin ali Saint-Aubin Côte de Beaune ali Saint-Aubin Côte de Beaune-Villages

Saint-Bris

Saint-Chinian

Sainte-Croix-du-Mont

Sainte-Foy Bordeaux

Saint-Émilion

Saint-Emilion Grand Cru

Saint-Estèphe

Saint-Georges Saint-Émilion

Saint-Jean-de-Minervois, pred katerim je lahko„Muscat de“

Saint-Joseph

Saint-Nicolas-de-Bourgueil

Saint-Péray

Saint-Pourçain

Saint-Romain ali Saint-Romain Côte de Beaune ali Saint-Romain Côte de Beaune-Villages

Saint-Véran

Sancerre

Santenay ali Santenay Côte de Beaune ali Santenay Côte de Beaune-Villages

Saumur Champigny

Saussignac

Sauternes

Savennières

Savennières-Coulée-de-Serrant

Savennières-Roche-aux-Moines

Savigny ali Savigny-lès-Beaune

Seyssel

Tâche (La)

Tavel

Thouarsais

Touraine Amboise

Touraine Azay-le-Rideau

Touraine Mesland

Touraine Noble Joue

Touraine, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Tursan

Vacqueyras

Valençay

Vin d'Entraygues et du Fel

Vin d'Estaing

Vin de Corse, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Vin de Lavilledieu

Vin de Savoie ali Vin de Savoie-Ayze, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Vin du Bugey, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Vin Fin de la Côte de Nuits

Viré Clessé

Volnay

Volnay Santenots

Vosne-Romanée

Vougeot

Vouvray, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays de l'Agenais

Vin de pays d'Aigues

Vin de pays de l'Ain

Vin de pays de l'Allier

Vin de pays d'Allobrogie

Vin de pays des Alpes de Haute-Provence

Vin de pays des Alpes Maritimes

Vin de pays de l'Ardèche

Vin de pays d'Argens

Vin de pays de l'Ariège

Vin de pays de l'Aude

Vin de pays de l'Aveyron

Vin de pays des Balmes dauphinoises

Vin de pays de la Bénovie

Vin de pays du Bérange

Vin de pays de Bessan

Vin de pays de Bigorre

Vin de pays des Bouches du Rhône

Vin de pays du Bourbonnais

Vin de pays du Calvados

Vin de pays de Cassan

Vin de pays Cathare

Vin de pays de Caux

Vin de pays de Cessenon

Vin de pays des Cévennes, ki mu lahko sledi Mont Bouquet

Vin de pays Charentais, ki mu lahko sledi Ile de Ré ali Ile d'Oléron ali Saint-Sornin

Vin de pays de la Charente

Vin de pays des Charentes-Maritimes

Vin de pays du Cher

Vin de pays de la Cité de Carcassonne

Vin de pays des Collines de la Moure

Vin de pays des Collines rhodaniennes

Vin de pays du Comté de Grignan

Vin de pays du Comté tolosan

Vin de pays des Comtés rhodaniens

Vin de pays de la Corrèze

Vin de pays de la Côte Vermeille

Vin de pays des coteaux charitois

Vin de pays des coteaux d'Enserune

Vin de pays des coteaux de Besilles

Vin de pays des coteaux de Cèze

Vin de pays des coteaux de Coiffy

Vin de pays des coteaux Flaviens

Vin de pays des coteaux de Fontcaude

Vin de pays des coteaux de Glanes

Vin de pays des coteaux de l'Ardèche

Vin de pays des coteaux de l'Auxois

Vin de pays des coteaux de la Cabrerisse

Vin de pays des coteaux de Laurens

Vin de pays des coteaux de Miramont

Vin de pays des coteaux de Montélimar

Vin de pays des coteaux de Murviel

Vin de pays des coteaux de Narbonne

Vin de pays des coteaux de Peyriac

Vin de pays des coteaux des Baronnies

Vin de pays des coteaux du Cher et de l'Arnon

Vin de pays des coteaux du Grésivaudan

Vin de pays des coteaux du Libron

Vin de pays des coteaux du Littoral Audois

Vin de pays des coteaux du Pont du Gard

Vin de pays des coteaux du Salagou

Vin de pays des coteaux de Tannay

Vin de pays des coteaux du Verdon

Vin de pays des coteaux et terrasses de Montauban

Vin de pays des côtes catalanes

Vin de pays des côtes de Gascogne

Vin de pays des côtes de Lastours

Vin de pays des côtes de Montestruc

Vin de pays des côtes de Pérignan

Vin de pays des côtes de Prouilhe

Vin de pays des côtes de Thau

Vin de pays des côtes de Thongue

Vin de pays des côtes du Brian

Vin de pays des côtes de Ceressou

Vin de pays des côtes du Condomois

Vin de pays des côtes du Tarn

Vin de pays des côtes du Vidourle

Vin de pays de la Creuse

Vin de pays de Cucugnan

Vin de pays des Deux-Sèvres

Vin de pays de la Dordogne

Vin de pays du Doubs

Vin de pays de la Drôme

Vin de pays Duché d'Uzès

Vin de pays de Franche-Comté, ki mu lahko sledi Coteaux de Champlitte

Vin de pays du Gard

Vin de pays du Gers

Vin de pays des Hautes-Alpes

Vin de pays de la Haute-Garonne

Vin de pays de la Haute-Marne

Vin de pays des Hautes-Pyrénées

Vin de pays d'Hauterive, ki mu lahko sledi Val d'Orbieu ali Coteaux du Termenès ali Côtes de Lézignan

Vin de pays de la Haute-Saône

Vin de pays de la Haute-Vienne

Vin de pays de la Haute vallée de l'Aude

Vin de pays de la Haute vallée de l'Orb

Vin de pays des Hauts de Badens

Vin de pays de l'Hérault

Vin de pays de l'Ile de Beauté

Vin de pays de l'Indre et Loire

Vin de pays de l'Indre

Vin de pays de l'Isère

Vin de pays du Jardin de la France, ki mu lahko sledi Marches de Bretagne ali Pays de Retz

Vin de pays des Landes

Vin de pays de Loire-Atlantique

Vin de pays du Loir et Cher

Vin de pays du Loiret

Vin de pays du Lot

Vin de pays du Lot et Garonne

Vin de pays des Maures

Vin de pays de Maine et Loire

Vin de pays de la Mayenne

Vin de pays de Meurthe-et-Moselle

Vin de pays de la Meuse

Vin de pays du Mont Baudile

Vin de pays du Mont Caume

Vin de pays des Monts de la Grage

Vin de pays de la Nièvre

Vin de pays d'Oc

Vin de pays du Périgord, ki mu lahko sledi Vin de Domme

Vin de pays de la Petite Crau

Vin de pays des Portes de Méditerranée

Vin de pays de la Principauté d'Orange

Vin de pays du Puy de Dôme

Vin de pays des Pyrénées-Atlantiques

Vin de pays des Pyrénées-Orientales

Vin de pays des Sables du Golfe du Lion

Vin de pays de la Sainte Baume

Vin de pays de Saint Guilhem-le-Désert

Vin de pays de Saint-Sardos

Vin de pays de Sainte Marie la Blanche

Vin de pays de Saône et Loire

Vin de pays de la Sarthe

Vin de pays de Seine et Marne

Vin de pays du Tarn

Vin de pays du Tarn et Garonne

Vin de pays des Terroirs landais, ki mu lahko sledi Coteaux de Chalosse ali Côtes de L'Adour ali Sables Fauves ali Sables de l'Océan

Vin de pays de Thézac-Perricard

Vin de pays du Torgan

Vin de pays d'Urfé

Vin de pays du Val de Cesse

Vin de pays du Val de Dagne

Vin de pays du Val de Montferrand

Vin de pays de la Vallée du Paradis

Vin de pays du Var

Vin de pays du Vaucluse

Vin de pays de la Vaunage

Vin de pays de la Vendée

Vin de pays de la Vicomté d'Aumelas

Vin de pays de la Vienne

Vin de pays de la Vistrenque

Vin de pays de l'Yonne

Nemčija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Imena določenih pridelovalnih območij

(ki jim lahko sledi ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja

Ahr

Walporzheim ali Ahrtal

Baden

Badische Bergstraße

 

Bodensee

 

Breisgau

 

Kaiserstuhl

 

Kraichgau

 

Markgräflerland

 

Ortenau

 

Tauberfranken

 

Tuniberg

Franken

Maindreieck

 

Mainviereck

 

Steigerwald

Hessische Bergstraße

Starkenburg

 

Umstadt

Mittelrhein

Loreley

 

Siebengebirge

Mosel-Saar-Ruwer ali Mosel ali Saar ali Ruwer

Bernkastel

 

Burg Cochem

 

Moseltor

 

Obermosel

 

Saar

 

Ruwertal

Nahe

Nahetal

Pfalz

Mittelhaardt/Deutsche Weinstraße (Weinstrasse)

 

Südliche Weinstraße (Weinstrasse)

Rheingau

Johannisberg

Rheinhessen

Bingen

 

Nierstein

 

Wonnegau

Saale-Unstrut

Mansfelder Seen

 

Schloß Neuenburg

 

Thüringen

Sachsen

Elstertal

 

Meißen

Württemberg

Bayerischer Bodensee

 

Kocher-Jagst-Tauber

 

Oberer Neckar

 

Remstal-Stuttgart

 

Württembergisch Unterland

 

Württembergischer Bodensee

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Landwein

Tafelwein

Ahrtaler Landwein

Badischer Landwein

Bayerischer Bodensee-Landwein

Landwein Main

Landwein der Mosel

Landwein der Ruwer

Landwein der Saar

Mecklenburger Landwein

Mitteldeutscher Landwein

Nahegauer Landwein

Pfälzer Landwein

Regensburger Landwein

Rheinburgen-Landwein

Rheingauer Landwein

Rheinischer Landwein

Saarländischer Landwein der Mosel

Sächsischer Landwein

Schwäbischer Landwein

Starkenburger Landwein

Taubertäler Landwein

Albrechtsburg

Bayern

Burgengau

Donau

Lindau

Main

Mosel

Neckar

Oberrhein

Rhein

Rhein-Mosel

Römertor

Stargarder Land

Grčija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

V grščini

V angleščini

Σάμος

Samos

Μοσχάτος Πατρών

Moschatos Patra

Μοσχάτος Ρίου – Πατρών

Moschatos Riou Patra

Μοσχάτος Κεφαλληνίας

Moschatos Kephalinia

Μοσχάτος Λήμνου

Moschatos Lemnos

Μοσχάτος Ρόδου

Moschatos Rhodos

Μαυροδάφνη Πατρών

Mavrodafni Patra

Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας

Mavrodafni Kephalinia

Σητεία

Sitia

Νεμέα

Nemea

Σαντορίνη

Santorini

Δαφνές

Dafnes

Ρόδος

Rhodos

Νάουσα

Naoussa

Ρομπόλα Κεφαλληνίας

Robola Kephalinia

Ραψάνη

Rapsani

Μαντινεία

Mantinia

Μεσενικόλα

Mesenicola

Πεζά

Peza

Αρχάνες

Archanes

Πάτρα

Patra

Ζίτσα

Zitsa

Αμύνταιο

Amynteon

Γουμένισσα

Goumenissa

Πάρος

Paros

Λήμνος

Lemnos

Αγχίαλος

Anchialos

Πλαγιές Μελίτωνα

Slopes of Melitona

2.

Namizna vina z geografsko označbo

V grščini

V angleščini

Ρετσίνα Μεσογείων, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Mesogia, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Kropia ali Retsina Koropi, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Μαρκοπούλου, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Markopoulou, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Μεγάρων, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Megara, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Παλλήνης, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Pallini, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Πικερμίου, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Pikermi, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Σπάτων, ki mu lahko sledi Αττικής

Retsina of Spata, ki mu lahko sledi Attika

Ρετσίνα Θηβών, ki mu lahko sledi Βοιωτίας

Retsina of Thebes, ki mu lahko sledi Viotias

Ρετσίνα Γιάλτρων, ki mu lahko sledi Ευβοίας

Retsina of Gialtra, ki mu lahko sledi Evvia

Ρετσίνα Καρύστου, ki mu lahko sledi Ευβοίας

Retsina of Karystos, ki mu lahko sledi Evvia

Ρετσίνα Χαλκίδας, ki mu lahko sledi Ευβοίας

Retsina of Halkida, ki mu lahko sledi Evvia

Βερντεα Ζακύνθου

Verntea Zakynthou

Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Mount Athos Agioritikos

Τοπικός Οίνος Αναβύσσου

Regional wine of Anavyssos

Αττικός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Attiki-Attikos

Τοπικός Οίνος Βιλίτσας

Regional wine of Vilitsas

Τοπικός Οίνος Γρεβενών

Regional wine of Grevena

Τοπικός Οίνος Δράμας

Regional wine of Drama

Δωδεκανησιακός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Dodekanese – Dodekanissiakos

Τοπικός Οίνος Επανομής

Regional wine of Epanomi

Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Heraklion – Herakliotikos

Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Thessalia – Thessalikos

Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Thebes – Thivaikos

Τοπικός Οίνος Κισσάμου

Regional wine of Kissamos

Τοπικός Οίνος Κρανιάς

Regional wine of Krania

Κρητικός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Crete – Kritikos

Λασιθιώτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Lasithi – Lassithiotikos

Μακεδονικός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Macedonia – Macedonikos

Μεσημβριώτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Nea Messimvria

Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Messinia – Messiniakos

Παιανίτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Peanea

Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Pallini – Palliniotikos

Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Peloponnese – Peloponnisiakos

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου

Regional wine of Slopes of Ambelos

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου

Regional wine of Slopes of Vertiskos

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα

Regional wine of Slopes of Kitherona

Κορινθιακός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Korinthos – Korinthiakos

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας

Regional wine of Slopes of Parnitha

Τοπικός Οίνος Πυλίας

Regional wine of Pylia

Τοπικός Οίνος Τριφυλίας

Regional wine of Trifilia

Τοπικός Οίνος Τυρνάβου

Regional wine of Tyrnavos

Σιατιστινός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Siastista

Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Αυλίδος

Regional wine of Ritsona Avlidas

Τοπικός Οίνος Λετρίνων

Regional wine of Letrines

Τοπικός Οίνος Σπάτων

Regional wine of Spata

Τοπικός Οίνος Βορείων Πλαγιών Πεντελικού

Regional wine of Slopes of Penteliko

Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Aegean Sea

Τοπικός Οίνος Ληλάντιου πεδίου

Regional wine of Lilantio Pedio

Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου

Regional wine of Markopoulo

Τοπικός Οίνος Τεγέας

Regional wine of Tegea

Τοπικός Οίνος Ανδριανής

Regional wine of Adriana

Τοπικός Οίνος Χαλικούνας

Regional wine of Halikouna

Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής

Regional wine of Halkidiki

Καρυστινός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Karystos – Karystinos

Τοπικός Οίνος Πέλλας

Regional wine of Pella

Τοπικός Οίνος Σερρών

Regional wine of Serres

Συριανός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Syros – Syrianos

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού

Regional wine of Slopes of Petroto

Τοπικός Οίνος Γερανείων

Regional wine of Gerania

Τοπικός Οίνος Οπουντίας Λοκρίδος

Regional wine of Opountias Lokridos

Τοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδος

Regional wine of Sterea Ellada

Τοπικός Οίνος Αγοράς

Regional wine of Agora

Τοπικός Οίνος Κοιλάδος Αταλάντης

Regional wine of Valley of Atalanti

Τοπικός Οίνος Αρκαδίας

Regional wine of Arkadia

Παγγαιορείτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Pangeon – Pangeoritikos

Τοπικός Οίνος Μεταξάτων

Regional wine of Metaxata

Τοπικός Οίνος Ημαθίας

Regional wine of Imathia

Τοπικός Οίνος Κλημέντι

Regional wine of Klimenti

Τοπικός Οίνος Κέρκυρας

Regional wine of Corfu

Τοπικός Οίνος Σιθωνίας

Regional wine of Sithonia

Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων

Regional wine of Mantzavinata

Ισμαρικός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Ismaros – Ismarikos

Τοπικός Οίνος Αβδήρων

Regional wine of Avdira

Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων

Regional wine of Ioannina

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας

Regional wine of Slopes of Egialia

Τοπικός Οίνος Πλαγιές του Αίνου

Regional wine of Slopes of Enos

Θρακικός Τοπικός Οίνος ali Τοπικός Οίνος Θράκης

Regional wine of Thrace – Thrakikos ali Regional wine of Thrakis

Τοπικός Οίνος Ιλίου

Regional wine of Ilion

Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Metsovo – Metsovitikos

Τοπικός Οίνος Κορωπίου

Regional wine of Koropi

Τοπικός Οίνος Φλώρινας

Regional wine of Florina

Τοπικός Οίνος Θαψανών

Regional wine of Thapsana

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος

Regional wine of Slopes of Knimida

Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Epirus – Epirotikos

Τοπικός Οίνος Πισάτιδος

Regional wine of Pisatis

Τοπικός Οίνος Λευκάδας

Regional wine of Lefkada

Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος

Regional wine of Monemvasia – Monemvasios

Τοπικός Οίνος Βελβεντού

Regional wine of Velvendos

Λακωνικός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Lakonia – Lakonikos

Τοπικός Οίνος Μαρτίνου

Regional wine of Martino

Αχαϊκός Τοπικός Οίνος

Regional wine of Achaia

Τοπικός Οίνος Ηλιείας

Regional wine of Ilia

Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης

Regional wine of Thessaloniki

Τοπικός Οίνος Κραννώνος

Regional wine of Krannona

Τοπικός Οίνος Παρνασσού

Regional wine of Parnassos

Τοπικός Οίνος Μετεώρων

Regional wine of Meteora

Τοπικός Οίνος Ικαρίας

Regional wine of Ikaria

Τοπικός Οίνος Καστοριάς

Regional wine of Kastoria

Madžarska

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

Podobmočja

(pred katerimi je lahko ime določenega pridelovalnega območja)

Ászár-Neszmély(-i)

Ászár(-i)

 

Neszmély(-i)

Badacsony(-i)

 

Balatonboglár(-i)

Balatonlelle(-i)

 

Marcali

Balatonfelvidék(-i)

Balatonederics-Lesence(-i)

 

Cserszeg(-i)

 

Kál(-i)

Balatonfüred-Csopak(-i)

Zánka(-i)

Balatonmelléke ali Balatonmelléki

Muravidéki

Bükkalja(-i)

 

Csongrád(-i)

Kistelek(-i)

 

Mórahalom ali Mórahalmi

 

Pusztamérges(-i)

Eger ali Egri

Debrő(-i), ki mu lahko sledi Andornaktálya(-i) ali Demjén(-i) ali Egerbakta(-i) ali Egerszalók(-i) ali Egerszólát(-i) ali Felsőtárkány(-i) ali Kerecsend(-i) ali Maklár(-i) ali Nagytálya(-i) ali Noszvaj(-i) ali Novaj(-i) ali Ostoros(-i) ali Szomolya(-i) ali Aldebrő(-i) ali Feldebrő(-i) ali Tófalu(-i) ali Verpelét(-i) ali Kompolt(-i) ali Tarnaszentmária(-i)

Etyek-Buda(-i)

Buda(-i)

 

Etyek(-i)

 

Velence(-i)

Hajós-Baja(-i)

 

Kőszegi

 

Kunság(-i)

Bácska(-i)

 

Cegléd(-i)

 

Duna mente ali Duna menti

 

Izsák(-i)

 

Jászság(-i)

 

Kecskemét-Kiskunfélegyháza ali Kecskemét-Kiskunfélegyházi

 

Kiskunhalas-Kiskunmajsa(-i)

 

Kiskőrös(-i)

 

Monor(-i)

 

Tisza mente ali Tisza menti

Mátra(-i)

 

Mór(-i)

 

Pannonhalma (Pannonhalmi)

 

Pécs(-i)………………………………………

Versend(-i)

 

Szigetvár(-i)

 

Kapos(-i)

Szekszárd(-i)

 

Somló(-i)

Kissomlyó-Sághegyi

Sopron(-i)

Köszeg(-i)

Tokaj(-i)

Abaújszántó(-i) ali Bekecs(-i) ali Bodrogkeresztúr(-i) ali Bodrogkisfalud(-i) ali Bodrogolaszi ali Erdőbénye(-i) ali Erdőhorváti ali Golop(-i) ali Hercegkút(-i) ali Legyesbénye(-i) ali Makkoshotyka(-i) ali Mád(-i) ali Mezőzombor(-i) ali Monok(-i) ali Olaszliszka(-i) ali Rátka(-i) ali Sárazsadány(-i) ali Sárospatak(-i) ali Sátoraljaújhely(-i) ali Szegi ali Szegilong(-i) ali Szerencs(-i) ali Tarcal(-i) ali Tállya(-i) ali Tolcsva(-i) ali Vámosújfalu(-i)

Tolna(-i)

Tamási

 

Völgység(-i)

Villány(-i)

Siklós(-i), ki mu lahko sledi Kisharsány(-i) ali Nagyharsány(-i) ali Palkonya(-i) ali Villánykövesd(-i) ali Bisse(-i) ali Csarnóta(-i) ali Diósviszló(-i) ali Harkány(-i) ali Hegyszentmárton(-i) ali Kistótfalu(-i) ali Márfa(-i) ali Nagytótfalu(-i) ali Szava(-i) ali Túrony(-i) ali Vokány(-i)

Italija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

D.O.C.G. (Denominazioni di Origine Controllata e Garantita)

Albana di Romagna

Asti ali Moscato d'Asti ali Asti Spumante

Barbaresco

Bardolino superiore

Barolo

Brachetto d'Acqui ali Acqui

Brunello di Motalcino

Carmignano

Chianti, ki mu lahko sledi Colli Aretini ali Colli Fiorentini ali Colline Pisane ali Colli Senesi ali Montalbano ali Montespertoli ali Rufina

Chianti Classico

Fiano di Avellino

Forgiano

Franciacorta

Gattinara

Gavi ali Cortese di Gavi

Ghemme

Greco di Tufo

Montefalco Sagrantino

Montepulciano d'Abruzzo Colline Tramane

Ramandolo

Recioto di Soave

Sforzato di Valtellina ali Sfursat di Valtellina

Soave superiore

Taurasi

Torgiano

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Stagafassli ali Vagella

Vermentino di Gallura ali Sardegna Vermentino di Gallura

Vernaccia di San Gimignano

Vernaccia di Serrapetrona

Vino Nobile di Montepulciano

D.O.C. (Denominazioni di Origine Controllata)

Aglianico del Taburno ali Taburno

Aglianico del Vulture

Albugnano

Alcamo ali Alcamo classico

Aleatico di Gradoli

Aleatico di Puglia

Alezio

Alghero ali Sardegna Alghero

Alta Langa

Alto Adige ali dell'Alto Adige (Südtirol ali Südtiroler), ki mu lahko sledi:

Colli di Bolzano (Bozner Leiten),

Meranese di Collina ali Meranese (Meraner Hügel ali Meraner),

Santa Maddalena (St.Magdalener),

Terlano (Terlaner),

Valle Isarco (Eisacktal ali Eisacktaler),

Valle Venosta (Vinschgau)

Ansonica Costa dell'Argentario

Aprilia

Arborea ali Sardegna Arborea

Arcole

Assisi

Atina

Aversa

Bagnoli di Sopra ali Bagnoli

Barbera d'Asti

Barbera del Monferrato

Barbera d'Alba

Barco Reale di Carmignano ali Rosato di Carmignano ali Vin Santo di Carmignano ali Vin Santo Carmignano Occhio di Pernice

Bardolino

Bianchello del Metauro

Bianco Capena

Bianco dell'Empolese

Bianco della Valdinievole

Bianco di Custoza

Bianco di Pitigliano

Bianco Pisano di S. Torpè

Biferno

Bivongi

Boca

Bolgheri e Bolgheri Sassicaia

Bosco Eliceo

Botticino

Bramaterra

Breganze

Brindisi

Cacce mmitte di Lucera

Cagnina di Romagna

Caldaro (Kalterer) ali Lago di Caldaro (Kalterersee), ki mu lahko sledi„Classico“

Campi Flegrei

Campidano di Terralba ali Terralba ali Sardegna Campidano di Terralba ali Sardegna Terralba

Canavese

Candia dei Colli Apuani

Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Capo Ferrato ali Oliena ali Nepente di Oliena Jerzu

Capalbio

Capri

Capriano del Colle

Carema

Carignano del Sulcis ali Sardegna Carignano del Sulcis

Carso

Castel del Monte

Castel San Lorenzo

Casteller

Castelli Romani

Cellatica

Cerasuolo di Vittoria

Cerveteri

Cesanese del Piglio

Cesanese di Affile ali Affile

Cesanese di Olevano Romano ali Olevano Romano

Cilento

Cinque Terre ali Cinque Terre Sciacchetrà, ki mu lahko sledi Costa de sera ali Costa de Campu ali Costa da Posa

Circeo

Cirò

Cisterna d'Asti

Colli Albani

Colli Altotiberini

Colli Amerini

Colli Berici, ki mu lahko sledi„Barbarano“

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Riposto ali Colline Marconiane ali Zola Predona ali Monte San Pietro ali Colline di Oliveto ali Terre di Montebudello ali Serravalle

Colli Bolognesi Classico-Pignoletto

Colli del Trasimeno ali Trasimeno

Colli della Sabina

Colli dell'Etruria Centrale

Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Refrontolo ali Torchiato di Fregona

Colli di Faenza

Colli di Luni (Regione Liguria)

Colli di Luni (Regione Toscana)

Colli di Parma

Colli di Rimini

Colli di Scandiano e di Canossa

Colli d'Imola

Colli Etruschi Viterbesi

Colli Euganei

Colli Lanuvini

Colli Maceratesi

Colli Martani, ki mu lahko sledi Todi

Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Cialla ali Rosazzo

Colli Perugini

Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Focara ali Roncaglia

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Vigoleno ali Gutturnio ali Monterosso Val d'Arda ali Trebbianino Val Trebbia ali Val Nure

Colli Romagna Centrale

Colli Tortonesi

Collina Torinese

Colline di Levanto

Colline Lucchesi

Colline Novaresi

Colline Saluzzesi

Collio Goriziano ali Collio

Conegliano-Valdobbiadene, ki mu lahko sledi Cartizze

Conero

Contea di Sclafani

Contessa Entellina

Controguerra

Copertino

Cori

Cortese dell'Alto Monferrato

Corti Benedettine del Padovano

Cortona

Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Furore ali Ravello ali Tramonti

Coste della Sesia

Delia Nivolelli

Dolcetto d'Acqui

Dolcetto d'Alba

Dolcetto d'Asti

Dolcetto delle Langhe Monregalesi

Dolcetto di Diano d'Alba ali Diano d'Alba

Dolcetto di Dogliani superior ali Dogliani

Dolcetto di Ovada

Donnici

Elba

Eloro, ki mu lahko sledi Pachino

Erbaluce di Caluso ali Caluso

Erice

Esino

Est! Est!! Est!!! Di Montefiascone

Etna

Falerio dei Colli Ascolani ali Falerio

Falerno del Massico

Fara

Faro

Frascati

Freisa d'Asti

Freisa di Chieri

Friuli Annia

Friuli Aquileia

Friuli Grave

Friuli Isonzo ali Isonzo del Friuli

Friuli Latisana

Gabiano

Galatina

Galluccio

Gambellara

Garda (Regione Lombardia)

Garda (Regione Veneto)

Garda Colli Mantovani

Genazzano

Gioia del Colle

Girò di Cagliari ali Sardegna Girò di Cagliari

Golfo del Tigullio

Gravina

Greco di Bianco

Greco di Tufo

Grignolino d'Asti

Grignolino del Monferrato Casalese

Guardia Sanframondi o Guardiolo

Irpinia

I Terreni di Sanseverino

Ischia

Lacrima di Morro ali Lacrima di Morro d'Alba

Lago di Corbara

Lambrusco di Sorbara

Lambrusco Grasparossa di Castelvetro

Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi: Oltrepò Mantovano ali Viadanese-Sabbionetano

Lambrusco Salamino di Santa Croce

Lamezia

Langhe

Lessona

Leverano

Lison-Pramaggiore

Lizzano

Loazzolo

Locorotondo

Lugana (Regione Veneto)

Lugana (Regione Lombardia)

Malvasia delle Lipari

Malvasia di Bosa ali Sardegna Malvasia di Bosa

Malvasia di Cagliari ali Sardegna Malvasia di Cagliari

Malvasia di Casorzo d'Asti

Malvasia di Castelnuovo Don Bosco

Mandrolisai ali Sardegna Mandrolisai

Marino

Marmetino di Milazzo ali Marmetino

Marsala

Martina ali Martina Franca

Matera

Matino

Melissa

Menfi, ki mu lahko sledi Feudo ali Fiori ali Bonera

Merlara

Molise

Monferrato, ki mu lahko sledi Casalese

Monica di Cagliari ali Sardegna Monica di Cagliari

Monica di Sardegna

Monreale

Montecarlo

Montecompatri Colonna ali Montecompatri ali Colonna

Montecucco

Montefalco

Montello e Colli Asolani

Montepulciano d'Abruzzo

Monteregio di Massa Marittima

Montescudaio

Monti Lessini ali Lessini

Morellino di Scansano

Moscadello di Montalcino

Moscato di Cagliari ali Sardegna Moscato di Cagliari

Moscato di Noto

Moscato di Pantelleria ali Passito di Pantelleria ali Pantelleria

Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi: Gallura ali Tempio Pausania ali Tempio

Moscato di Siracusa

Moscato di Sorso-Sennori ali Moscato di Sorso ali Moscato di Sennori ali Sardegna Moscato di Sorso-Sennori ali Sardegna Moscato di Sorso ali Sardegna Moscato di Sennori

Moscato di Trani

Nardò

Nasco di Cagliari ali Sardegna Nasco di Cagliari

Nebbiolo d'Alba

Nettuno

Nuragus di Cagliari ali Sardegna Nuragus di Cagliari

Offida

Oltrepò Pavese

Orcia

Orta Nova

Orvieto (Regione Umbria)

Orvieto (Regione Lazio)

Ostuni

Pagadebit di Romagna, ki mu lahko sledi Bertinoro

Parrina

Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Gragnano ali Lettere ali Sorrento

Pentro di Isernia ali Pentro

Pergola

Piemonte

Pietraviva

Pinerolese

Pollino

Pomino

Pornassio ali Ormeasco di Pornassio

Primitivo di Manduria

Reggiano

Reno

Riviera del Brenta

Riesi

Riviera del Garda Bresciano ali Garda Bresciano

Riviera Ligure di Ponente, ki mu lahko sledi: Riviera dei Fiori ali Albenga o Albenganese ali Finale ali Finalese ali Ormeasco

Roero

Romagna Albana spumante

Rossese di Dolceacqua ali Dolceacqua

Rosso Barletta

Rosso Canosa ali Rosso Canosa Canusium

Rosso Conero

Rosso di Cerignola

Rosso di Montalcino

Rosso di Montepulciano

Rosso Orvietano ali Orvietano Rosso

Rosso Piceno

Rubino di Cantavenna

Ruchè di Castagnole Monferrato

Salice Salentino

Sambuca di Sicilia

San Colombano al Lambro ali San Colombano

San Gimignano

San Martino della Battaglia (Regione Veneto)

San Martino della Battaglia (Regione Lombardia)

Sant'Agata de Goti

Santa Margherita di Belice

Sant'Anna di Isola di Capo Rizzuto

Sant'Antimo

Sardegna Semidano, ki mu lahko sledi Mogoro

Savuto

Scanzo ali Moscato di Scanzo

Scavigna

Sciacca, ki mu lahko sledi Rayana

Serrapetrona

Sizzano

Soave

Solopaca

Sovana

Squinzano

Strevi

Tarquinia

Teroldego Rotaliano

Terracina, pred katerim je lahko„Moscato di“

Terre dell'Alta Val Agri

Terre di Franciacorta

Torgiano

Trebbiano d'Abruzzo

Trebbiano di Romagna

Trentino, ki mu lahko sledi Sorni ali Isera ali d'Isera ali Ziresi ali dei Ziresi

Trento

Val d'Arbia

Val di Cornia, ki mu lahko sledi Suvereto

Val Polcevera, ki mu lahko sledi Coronata

Valcalepio

Valdadige (Etschaler) (Regione Trentino Alto Adige)

Valdadige (Etschtaler), ki mu lahko sledi Terra dei Forti (Regione Veneto)

Valdichiana

Valle d'Aosta ali Vallée d'Aoste, ki mu lahko sledi: Arnad-Montjovet ali Donnas ali Enfer d'Arvier ali Torrette ali Blanc de Morgex et de la Salle ali Chambave ali Nus

Valpolicella, ki mu lahko sledi Valpantena

Valsusa

Valtellina

Valtellina superiore, ki mu lahko sledi Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Vagella

Velletri

Verbicaro

Verdicchio dei Castelli di Jesi

Verdicchio di Matelica

Verduno Pelaverga ali Verduno

Vermentino di Sardegna

Vernaccia di Oristano ali Sardegna Vernaccia di Oristano

Vernaccia di San Gimignano

Vernaccia di Serrapetrona

Vesuvio

Vicenza

Vignanello

Vin Santo del Chianti

Vin Santo del Chianti Classico

Vin Santo di Montepulciano

Vini del Piave ali Piave

Zagarolo

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Allerona

Alta Valle della Greve

Alto Livenza (Regione veneto)

Alto Livenza (Regione Fruili Venezia Giula)

Alto Mincio

Alto Tirino

Arghillà

Barbagia

Basilicata

Benaco bresciano

Beneventano

Bergamasca

Bettona

Bianco di Castelfranco Emilia

Calabria

Camarro

Campania

Cannara

Civitella d'Agliano

Colli Aprutini

Colli Cimini

Colli del Limbara

Colli del Sangro

Colli della Toscana centrale

Colli di Salerno

Colli Ericini

Colli Trevigiani

Collina del Milanese

Colline del Genovesato

Colline Frentane

Colline Pescaresi

Colline Savonesi

Colline Teatine

Condoleo

Conselvano

Costa Viola

Daunia

Del Vastese ali Histonium

Delle Venezie (Regione Veneto)

Delle Venezie (Regione Friuli Venezia Giulia)

Delle Venezie (Regione Trentino – Alto Adige)

Dugenta

Emilia ali dell'Emilia

Epomeo

Esaro

Fontanarossa di Cerda

Forlì

Fortana del Taro

Frusinate ali del Frusinate

Golfo dei Poeti La Spezia ali Golfo dei Poeti

Grottino di Roccanova

Isola dei Nuraghi

Lazio

Lipuda

Locride

Marca Trevigiana

Marche

Maremma toscana

Marmilla

Mitterberg ali Mitterberg tra Cauria e Tel ali Mitterberg zwischen Gfrill und Toll

Modena ali Provincia di Modena

Montenetto di Brescia

Murgia

Narni

Nurra

Ogliastra

Osco ali Terre degli Osci

Paestum

Palizzi

Parteolla

Pellaro

Planargia

Pompeiano

Provincia di Mantova

Provincia di Nuoro

Provincia di Pavia

Provincia di Verona ali Veronese

Puglia

Quistello

Ravenna

Roccamonfina

Romangia

Ronchi di Brescia

Rotae

Rubicone

Sabbioneta

Salemi

Salento

Salina

Scilla

Sebino

Sibiola

Sicilia

Sillaro ali Bianco del Sillaro

Spello

Tarantino

Terrazze Retiche di Sondrio

Terre del Volturno

Terre di Chieti

Terre di Veleja

Tharros

Toscana ali Toscano

Trexenta

Umbria

Valcamonica

Val di Magra

Val di Neto

Val Tidone

Valdamato

Vallagarina (Regione Trentino – Alto Adige)

Vallagarina (Regione Veneto)

Valle Belice

Valle del Crati

Valle del Tirso

Valle d'Itria

Valle Peligna

Valli di Porto Pino

Veneto

Veneto Orientale

Venezia Giulia

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Trentino – Alto Adige)

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Veneto)

Luksemburg

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

(ki jim lahko sledi ime občine ali delov občine)

Imena občin ali delov občin

Moselle Luxembourgeoise

Ahn

Assel

Bech-Kleinmacher

Born

Bous

Burmerange

Canach

Ehnen

Ellingen

Elvange

Erpeldingen

Gostingen

Greiveldingen

Grevenmacher

Lenningen

Machtum

Mertert

Moersdorf

Mondorf

Niederdonven

Oberdonven

Oberwormeldingen

Remerschen

Remich

Rolling

Rosport

Schengen

Schwebsingen

Stadtbredimus

Trintingen

Wasserbillig

Wellenstein

Wintringen

Wormeldingen

Malta

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

Podobmočja

Island of Malta

Rabat

 

Mdina ali Medina

 

Marsaxlokk

 

Marnisi

 

Mgarr

 

Ta' Qali

 

Siggiewi

Gozo

Ramla

 

Marsalforn

 

Nadur

 

Victoria Heights

2.

Namizna vina z geografsko označbo

V malteščini

V angleščini

Gzejjer Maltin

Maltese Islands

Portugalska

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

(ki jim lahko sledi ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja

Alenquer

 

Alentejo

Borba

 

Évora

 

Granja-Amareleja

 

Moura

 

Portalegre

 

Redondo

 

Reguengos

 

Vidigueira

Arruda

 

Bairrada

 

Beira Interior

Castelo Rodrigo

 

Cova da Beira

 

Pinhel

Biscoitos

 

Bucelas

 

Carcavelos

 

Chaves

 

Colares

 

Dão, ki mu lahko sledi Nobre

Alva

 

Besteiros

 

Castendo

 

Serra da Estrela

 

Silgueiros

 

Terras de Azurara

 

Terras de Senhorim

Douro, pred katerim je lahko Vinho do ali Moscatel do

Baixo Corgo

 

Cima Corgo

 

Douro Superior

Encostas d'Aire

Alcobaça

 

Ourém

Graciosa

 

Lafões

 

Lagoa

 

Lagos

 

Lourinhã

 

Madeira ali Madère ali Madera ali Vinho da Madeira ali

 

Madeira Weine ali Madeira Wine ali Vin de Madère ali Vino di Madera ali Madera Wijn

 

Madeirense

 

Óbidos

 

Palmela

 

Pico

 

Portimão

 

Port ali Porto ali Oporto ali Portwein ali Portvin ali Portwijn ali Vin de Porto ali Port Wine ali Vinho do Porto

 

Ribatejo

 

 

Almeirim

 

Cartaxo

 

Chamusca

 

Coruche

 

Santarém

 

Tomar

Setúbal, pred katerim je lahko Moscatel ali mu sledi Roxo

 

Tavira

 

Távora-Varosa

 

Torres Vedras

 

Trás-os-Montes

 

 

Chaves

 

Planalto Mirandês

 

Valpaços

Vinho Verde

 

 

Amarante

 

Ave

 

Baião

 

Basto

 

Cávado

 

Lima

 

Monção

 

Paiva

 

Sousa

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Določena pridelovalna območja

Podobmočja

Açores

 

Alentejano

 

Algarve

 

Beiras

Beira Alta

 

Beira Litoral

 

Terras de Sicó

Duriense

 

Estremadura

Alta Estremadura

Minho

 

Ribatejano

 

Terras Madeirenses

 

Terras do Sado

 

Transmontano

 

Romunija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

(ki jim lahko sledi ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja

Aiud

 

Alba Iulia

 

Babadag

 

Banat, ki mu lahko sledi

Dealurile Tirolului

 

Moldova Nouă

 

Silagiu

Banu Mărăcine

 

Bohotin

 

Cernăteşti – Podgoria

 

Coteşti

 

Cotnari

 

Crişana, ki mu lahko sledi

Biharia

 

Diosig

 

Şimleu Silvaniei

Dealu Bujorului

 

Dealu Mare, ki mu lahko sledi

Boldeşti

 

Breaza

 

Ceptura

 

Merei

 

Tohani

 

Urlaţi

 

Valea Călugărească

 

Zoreşti

Drăgăşani

 

Huşi, ki mu lahko sledi#

Vutcani

Iana

 

Iaşi, ki mu lahko sledi

Bucium

 

Copou

 

Uricani

Lechinţa

 

Mehedinţi, ki mu lahko sledi

Corcova

 

Golul Drâncei

 

Oreviţa

 

Severin

 

Vânju Mare

Miniş

 

Murfatlar, ki mu lahko sledi

Cernavodă

 

Medgidia

Nicoreşti

 

Odobeşti

 

Oltina

 

Panciu

 

Pietroasa

 

Recaş

 

Sâmbureşti

 

Sarica Niculiţel, ki mu lahko sledi

Tulcea

Sebeş – Apold

 

Segarcea

 

Ştefăneşti, ki mu lahko sledi

Costeşti

Târnave, ki mu lahko sledi

Blaj

 

Jidvei

 

Mediaş

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Določena pridelovalna območja

(ki jim lahko sledi ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja

Colinele Dobrogei

 

Dealurile Crişanei

 

Dealurile Moldovei, ali

Dealurile Covurluiului

 

Dealurile Hârlăului

 

Dealurile Huşilor

 

Dealurile Iaşilor

 

Dealurile Tutovei

 

Terasele Siretului

Dealurile Munteniei

 

Dealurile Olteniei

 

Dealurile Sătmarului

 

Dealurile Transilvaniei

 

Dealurile Vrancei

 

Dealurile Zarandului

 

Terasele Dunării

 

Viile Caraşului

 

Viile Timişului

 

Slovaška

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

(ki jim sledi izraz „vinohradnícka oblasť“)

Podobmočja (ki jim lahko sledi ime pridelovalnega območja)

(ki jim sledi izraz „vinohradnícka oblasť“)

Južnoslovenská

Dunajskostredský

 

Galantský

 

Hurbanovský

 

Komárňanský

 

Palárikovský

 

Šamorínsky

 

Strekovský

 

Štúrovský

Malokarpatská

Bratislavský

 

Doľanský

 

Hlohovecký

 

Modranský

 

Orešanský

 

Pezinský

 

Senecký

 

Skalický

 

Stupavský

 

Trnavský

 

Vrbovský

 

Záhorský

Nitrianska

Nitriansky

 

Pukanecký

 

Radošinský

 

Šintavský

 

Tekovský

 

Vrábeľský

 

Želiezovský

 

Žitavský

 

Zlatomoravecký

Stredoslovenská

Fiľakovský

 

Gemerský

 

Hontiansky

 

Ipeľský

 

Modrokamenecký

 

Tornaľský

 

Vinický

Tokaj/ská/-ský/ské

Čerhov

 

Černochov

 

Malá Tŕňa

 

Slovenské Nové Mesto

 

Veľká Bara

 

Veľká Tŕňa

 

Viničky

Východoslovenská

Kráľovskochlmecký

 

Michalovský

 

Moldavský

 

Sobranecký

Slovenija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja ki jim lahko sledi ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniške posesti

Bela krajina ali belokranjec

Bizeljsko-Sremič ali Sremič-Bizeljsko

Dolenjska

Dolenjska, cviček

Goriška brda ali Brda

Haloze ali haložan

Koper ali koprčan

Kras

Kras, teran

Ljutomer-Ormož ali Ormož-Ljutomer

Maribor ali mariborčan

Radgona-Kapela ali Kapela Radgona

Prekmurje ali prekmurčan

Šmarje-Virštanj ali Virštanj-Šmarje

Srednje Slovenske gorice

Vipavska dolina ali vipavec ali vipavčan

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Podravje

Posavje

Primorska

Španija

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

Določena pridelovalna območja

(ki jim lahko sledi ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja

Abona

 

Alella

 

Alicante

Marina Alta

Almansa

 

Ampurdán-Costa Brava

 

Arabako Txakolina-Txakolí de Álava ali Chacolí de Álava

 

Arlanza

 

Arribes

 

Bierzo

 

Binissalem-Mallorca

 

Bullas

 

Calatayud

 

Campo de Borja

 

Cariñena

 

Cataluña

 

Cava

 

Chacolí de Bizkaia-Bizkaiko Txakolina

 

Chacolí de Getaria-Getariako Txakolina

 

Cigales

 

Conca de Barberá

 

Condado de Huelva

 

Costers del Segre

Artesa

 

Les Garrigues

 

Raimat

 

Valls de Riu Corb

Dominio de Valdepusa

 

El Hierro

 

Finca Élez

 

Guijoso

 

Jerez-Xérès-Sherry ali Jerez ali Xérès ali Sherry

 

Jumilla

 

La Mancha

 

La Palma

Fuencaliente

 

Hoyo de Mazo

 

Norte de la Palma

Lanzarote

 

Málaga

 

Manchuela

 

Manzanilla

 

Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda

 

Méntrida

 

Mondéjar

 

Monterrei

Ladera de Monterrei

 

Val de Monterrei

Montilla-Moriles

 

Montsant

 

Navarra

Baja Montaña

 

Ribera Alta

 

Ribera Baja

 

Tierra Estella

 

Valdizarbe

Penedés

 

Pla de Bages

 

Pla i Llevant

 

Priorato

 

Rías Baixas

Condado do Tea

 

O Rosal

 

Ribeira do Ulla

 

Soutomaior

 

Val do Salnés

Ribeira Sacra

Amandi

 

Chantada

 

Quiroga-Bibei

 

Ribeiras do Miño

 

Ribeiras do Sil

Ribeiro

 

Ribera del Duero

 

Ribera del Guadiana

Cañamero

 

Matanegra

 

Montánchez

 

Ribera Alta

 

Ribera Baja

 

Tierra de Barros

Ribera del Júcar

 

Rioja

Rioja Alavesa

 

Rioja Alta

 

Rioja Baja

Rueda

 

Sierras de Málaga

Serranía de Ronda

Somontano

 

Tacoronte-Acentejo

Anaga

Tarragona

 

Terra Alta

 

Tierra de León

 

Tierra del Vino de Zamora

 

Toro

 

Uclés

 

Utiel-Requena

 

Valdeorras

 

Valdepeñas

 

Valencia

Alto Turia

 

Clariano

 

Moscatel de Valencia

 

Valentino

Valle de Güímar

 

Valle de la Orotava

 

Valles de Benavente

 

Vinos de Madrid

Arganda

 

Navalcarnero

 

San Martín de Valdeiglesias

Ycoden-Daute-Isora

 

Yecla

 

2.

Namizna vina z geografsko označbo

Vino de la Tierra de Abanilla

Vino de la Tierra de Bailén

Vino de la Tierra de Bajo Aragón

Vino de la Tierra de Betanzos

Vino de la Tierra de Cádiz

Vino de la Tierra de Campo de Belchite

Vino de la Tierrade Campo de Cartagena

Vino de la Tierra de Cangas

Vino de la Tierra de Castelló

Vino de la Tierra de Castilla

Vino de la Tierra de Castilla y León

Vino de la Tierra de Contraviesa-Alpujarra

Vino de la Tierra de Córdoba

Vino de la Tierra de Costa de Cantabria

Vino de la Tierra de Desierto de Almería

Vino de la Tierra de Extremadura

Vino de la Tierra Formentera

Vino de la Tierra de Gálvez

Vino de la Tierra de Granada Sur-Oeste

Vino de la Tierra de Ibiza

Vino de la Tierra de Illes Balears

Vino de la Tierra de Isla de Menorca

Vino de la Tierra de La Gomera

Vino de la Tierra de Laujar-Alpujarra

Vino de la Tierra de Liébana

Vino de la Tierra de Los Palacios

Vino de la Tierra de Norte de Granada

Vino de la Tierra Sierra Norte de Sevilla

Vino de la Tierra de Pozohondo

Vino de la Tierra de Ribera del Andarax

Vino de la Tierra de Ribera del Arlanza

Vino de la Tierra de Ribera del Gállego-Cinco Villas

Vino de la Tierra de Ribera del Queiles

Vino de la Tierra de Sierra de Tramuntana-Costa Nord

Vino de la Tierra de Sierra de Alcaraz

Vino de la Tierra de Torreperojil

Vino de la Tierra de Valdejalón

Vino de la Tierra de Valle del Cinca

Vino de la Tierra de Valle del Jiloca

Vino de la Tierra de Valle del Miño-Ourense

Vino de la Tierra Valles de Sadacia

Združeno Kraljestvo

1.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju

English Vineyards

Welsh Vineyards

2.

Namizna vina z geografsko označbo

England ali Berkshire

Buckinghamshire

Cheshire

Cornwall

Derbyshire

Devon

Dorset

East Anglia

Gloucestershire

Hampshire

Herefordshire

Isle of Wight

Isles of Scilly

Kent

Lancashire

Leicestershire

Lincolnshire

Northamptonshire

Nottinghamshire

Oxfordshire

Rutland

Shropshire

Somerset

Staffordshire

Surrey

Sussex

Warwickshire

West Midlands

Wiltshire

Worcestershire

Yorkshire

Wales ali Cardiff

Cardiganshire

Carmarthenshire

Denbighshire

Gwynedd

Monmouthshire

Newport

Pembrokeshire

Rhondda Cynon Taf

Swansea

The Vale of Glamorgan

Wrexham

2.

Spremembe seznama geografskih označb, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30.

DEL B

VINA S POREKLOM IZ AVSTRALIJE

1.

Geografske označbe Avstralije

DRŽAVA/CONA

OBMOČJE

PODOBMOČJE

South Eastern Avstralija

 

 

NOVI JUŽNI WALES

 

 

Big Rivers

 

 

 

Perricoota

 

 

Riverina

 

Western Plains

 

 

Central Ranges

 

 

 

Cowra

 

 

Mudgee

 

 

Orange

 

Southern New South Wales

 

 

 

Canberra District

 

 

Gundagai

 

 

Hilltops

 

 

Tumbarumba

 

South Coast

 

 

 

Shoalhaven Coast

 

 

Southern Highlands

 

Northern Slopes

 

 

Northern Rivers

 

 

 

Hastings River

 

Hunter Valley

 

 

 

Hunter

 

 

 

Broke Fordwich

QUEENSLAND

 

 

 

Granite Belt

 

 

South Burnett

 

JUŽNA AVSTRALIJA

 

 

Adelaide

 

 

Mount Lofty Ranges

 

 

 

Adelaide Hills

 

 

 

Lenswood

 

 

Piccadilly Valley

 

Adelaide Plains

 

 

Clare Valley

 

Barossa

 

 

 

Barossa Valley

 

 

Eden Valley

 

 

 

High Eden

Fleurieu

 

 

 

Currency Creek

 

 

Kangaroo Island

 

 

Langhorne Creek

 

 

McLaren Vale

 

 

Southern Fleurieu

 

Limestone Coast

 

 

 

Coonawarra

 

 

Mount Benson

 

 

Padthaway

 

 

Robe

 

 

Wrattonbully

 

Lower Murray

 

 

 

Riverland

 

The Peninsulas

 

 

Far North

 

 

 

Southern Flinders Ranges

 

VIKTORIJA

 

 

North West Victoria

 

 

 

Murray Darling

 

 

Swan Hill

 

North East Victoria

 

 

 

Alpine Valleys

 

 

Beechworth

 

 

Glenrowan

 

 

King Valley

 

 

Rutherglen

 

Central Victoria

 

 

 

Bendigo

 

 

Goulburn Valley

 

 

 

Nagambie Lakes

 

Heathcote

 

 

Strathbogie Ranges

 

 

Upper Goulburn

 

Western Victoria

 

 

 

Grampians

 

 

 

Great Western

 

Henty

 

 

Pyrenees

 

Port Phillip

 

 

 

Geelong

 

 

Macedon Ranges

 

 

Mornington Peninsula

 

 

Sunbury

 

 

Yarra Valley

 

Gippsland

 

 

ZAHODNA AVSTRALIJA

 

 

Greater Perth

 

 

 

Perth Hills

 

 

Swan District

 

 

 

Swan Valley

 

Peel

 

Central Western Avstralija

 

 

South West Avstralija

 

 

 

Blackwood Valley

 

 

Geographe

 

 

Great Southern

 

 

 

Albany

 

 

Denmark

 

 

Frankland River

 

 

Mount Barker

 

 

Porongurup

 

Margaret River

 

 

Manjimup

 

 

Pemberton

 

West Australian South East Coastal

 

Eastern Plains, Inland and North of Western Avstralija

 

TASMANIJA

 

 

SEVERNI TERITORIJ

 

 

OZEMLJE GLAVNEGA MESTA AVSTRALIJE

 

2.

Spremembe seznama geografskih označb, o katerih sta se dogovorili pogodbenici po postopkih iz člena 29 ali člena 30.


PRILOGA III

Tradicionalni izrazi iz člena 12

1.

Tradicionalni izrazi držav članic:

Tradicionalni izrazi

Zadevno vino

Kategorija vina

Jezik

NEMČIJA

Qualitätswein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Qualitätswein garantierten Ursprungs/Q.g.U

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Qualitätswein mit Prädikat/Q.b.A.m.Pr ali Prädikatswein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Qualitätsschaumwein garantierten Ursprungs/Q.g.U

vsa

kakovostno peneče vino pdpo

nemški

Auslese

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Beerenauslese

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Eiswein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Kabinett

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Spätlese

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Trockenbeerenauslese

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Landwein

vsa

namizno vino z geografsko označbo

nemški

Affentaler

Altschweier, Bühl, Eisental, Neusatz/Bühl, Bühlertal, Neuweier/Baden-Baden

kakovostno vino pdpo

nemški

Badisch Rotgold

Baden

kakovostno vino pdpo

nemški

Ehrentrudis

Baden

kakovostno vino pdpo

nemški

Hock

Rhein, Ahr, Hessische Bergstraße, Mittelrhein, Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau

namizno vino z geografsko označbo

nemški

Klassik/Classic

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Liebfrau(en)milch

Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau

kakovostno vino pdpo

nemški

Moseltaler

Mosel-Saar-Ruwer

kakovostno vino pdpo

nemški

Riesling-Hochgewächs

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Schillerwein

Württemberg

kakovostno vino pdpo

nemški

Weißherbst

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Winzersekt

vsa

kakovostno peneče vino pdpo

nemški

AVSTRIJA

Qualitätswein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Qualitätswein besonderer Reife und Leseart ali Prädikatswein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Ausbruch/Ausbruchwein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Auslese/Auslesewein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Beerenauslese (wein)

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Eiswein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Kabinett/Kabinettwein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Schilfwein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Spätlese/Spätlesewein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Strohwein

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Trockenbeerenauslese

vsa

kakovostno vino pdpo

nemški

Landwein

vsa

namizno vino z geografsko označbo

 

Ausstich

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Auswahl

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Bergwein

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Klassik/Classic

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Erste Wahl

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Hausmarke

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Heuriger

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Jubiläumswein

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Schilcher

Steiermark

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

nemški

Sturm

vsa

delno fermentiran grozdni mošt z geografsko označbo

nemški

ŠPANIJA

Denominación de origen (DO)

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

španski

Denominación de origen calificada (DOCa)

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

španski

Vino dulce natural

vsa

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Vino generoso

 (1)

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Vino generoso de licor

 (2)

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Vino de la Tierra

vsa

namizno vino z geografsko označbo

 

Aloque

DO Valdepeñas

kakovostno vino pdpo

španski

Amontillado

DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

DO Montilla Moriles

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Añejo

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

španski

Añejo

DO Malaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Chacoli/Txakolina

DO Chacoli de Bizkaia

DO Chacoli de Getaria

DO Chacoli de Alava

kakovostno vino pdpo

španski

Clásico

DO Abona

DO El Hierro

DO Lanzarote

DO La Palma

DO Tacoronte-Acentejo

DO Tarragona

DO Valle de Güimar

DO Valle de la Orotava

DO Ycoden-Daute-Isora

kakovostno vino pdpo

španski

Cream

DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

DO Montilla Moriles

DO Málaga

DO Condado de Huelva

kakovostno likersko vino pdpo

angleški

Criadera

DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

DO Montilla Moriles

DO Málaga

DO Condado de Huelva

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Criaderas y Soleras

DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

DO Montilla Moriles

DO Málaga

DO Condado de Huelva

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Crianza

vsa

kakovostno vino pdpo

španski

Dorado

DO Rueda

DO Malaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Fino

DO Montilla Moriles

DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Fondillón

DO Alicante

kakovostno vino pdpo

španski

Gran Reserva

vsa kakovostna vina pdpo

Cava

kakovostno vino pdpo

kakovostno peneče vino pdpo

španski

Lágrima

DO Málaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Noble

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

španski

Noble

DO Malaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Oloroso

DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

DO Montilla-Moriles

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Pajarete

DO Málaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Pálido

DO Condado de Huelva

DO Rueda

DO Málaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Palo Cortado

DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

DO Montilla-Moriles

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Primero de cosecha

DO Valencia

kakovostno vino pdpo

španski

Rancio

vsa

kakovostno vino pdpo,

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Raya

DO Montilla-Moriles

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Reserva

vsa

kakovostno vino pdpo

španski

Sobremadre

DO vinos de Madrid

kakovostno vino pdpo

španski

Solera

DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

DO Montilla Moriles

DO Málaga

DO Condado de Huelva

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Superior

vsa

kakovostno vino pdpo

španski

Trasañejo

DO Málaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Vino Maestro

DO Málaga

kakovostno likersko vino pdpo

španski

Vendimia inicial

DO Utiel-Requena

kakovostno vino pdpo

španski

Viejo

vsa

kakovostno vino pdpo, akovostno likersko vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

španski

Vino de tea

DO La Palma

kakovostno vino pdpo

španski

FRANCIJA

Appellation d'origine contrôlée

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Appellation contrôlée

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Appellation d'origine/vin délimité de qualité supérieure

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Vin doux naturel

AOC Banyuls, Banyuls Grand Cru, Muscat de Frontignan, Grand Roussillon, Maury, Muscat de Beaume de Venise, Muscat du Cap Corse, Muscat de Lunel, Muscat de Mireval, Muscat de Rivesaltes, Muscat de St Jean de Minervois, Rasteau, Rivesaltes

kakovostno vino pdpo

francoski

Vin de pays

vsa

namizno vino z geografsko označbo

francoski

Ambré

vsa

kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

francoski

Château

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

francoski

Clairet

AOC Bourgogne, AOC Bordeaux

kakovostno vino pdpo

francoski

Claret

AOC Bordeaux

kakovostno vino pdpo

francoski

Clos

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Cru Artisan

AOCMédoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe

kakovostno vino pdpo

francoski

Cru Bourgeois

AOC Médoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe

kakovostno vino pdpo

francoski

Cru Classé,

pred katerim je:

Grand,

Premier Grand,

Deuxième,

Troisième,

Quatrième,

Cinquième

AOC Côtes de Provence, Graves, St Emilion Grand Cru, Haut-Médoc, Margaux, St Julien, Pauillac, St Estèphe, Sauternes, Pessac Léognan, Barsac

kakovostno vino pdpo

francoski

Edelzwicker

AOC Alsace

kakovostno vino pdpo

nemški

Grand Cru

AOC Alsace, Banyuls, Bonnes Mares, Chablis, Chambertin, Chapelle Chambertin, Chambertin Clos-de-Bèze, Mazoyeres ou Charmes Chambertin, Latricières-Chambertin, Mazis Chambertin, Ruchottes Chambertin, Griottes-Chambertin, Clos de la Roche, Clos Saint Denis, Clos de Tart, Clos de Vougeot, Clos des Lambray, Corton, Corton Charlemagne, Charlemagne, Echézeaux, Grand Echézeaux, La Grande Rue, Montrachet, Chevalier-Montrachet, Bâtard-Montrachet, Bienvenues-Bâtard-Montrachet, Criots-Bâtard-Montrachet, Musigny, Romanée St Vivant, Richebourg, Romanée-Conti, La Romanée, La Tâche, St Emilion

kakovostno vino pdpo

francoski

Grand Cru

Champagne

kakovostno peneče vino pdpo

francoski

Hors d'âge

AOC Rivesaltes

kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Passe-tout-grains

AOC Bourgogne

kakovostno vino pdpo

francoski

Premier Cru

AOC Aloxe Corton, Auxey Duresses, Beaune, Blagny, Chablis, Chambolle Musigny, Chassagne Montrachet, Champagne, Côtes de Brouilly, Fixin, Gevrey Chambertin, Givry, Ladoix, Maranges, Mercurey, Meursault, Monthélie, Montagny, Morey St Denis, Musigny, Nuits, Nuits-Saint-Georges, Pernand-Vergelesses, Pommard, Puligny-Montrachet, Rully, Santenay, Savigny-les-Beaune, St Aubin, Volnay, Vougeot, Vosne-Romanée

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

francoski

Primeur

vsa

kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

francoski

Rancio

AOC Grand Roussillon, Rivesaltes, Banyuls, Banyuls grand cru, Maury, Clairette du Languedoc, Rasteau

kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Sélection de grains nobles

AOC Alsace, Alsace Grand cru, Monbazillac, Graves supérieures, Bonnezeaux, Jurançon, Cérons, Quarts de Chaume, Sauternes, Loupiac, Côteaux du Layon, Barsac, Ste Croix du Mont, Coteaux de l'Aubance, Cadillac

kakovostno vino pdpo

francoski

Sur lie

AOC Muscadet, Muscadet-Coteaux de la Loire, Muscadet-Côtes de Grandlieu, Muscadet-Sèvres et Maine, AOVDQS Gros Plant du Pays Nantais, VDT avec IG Vin de pays d'Oc et Vin de pays des Sables du Golfe du Lion

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

francoski

Tuilé

AOC Rivesaltes

kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Vendanges tardives

AOC Alsace, Jurançon

kakovostno vino pdpo

francoski

Villages

AOC Anjou, Beaujolais, Côte de Beaune, Côte de Nuits, Côtes du Rhône, Côtes du Roussillon, Mâcon

kakovostno vino pdpo

francoski

Vin de paille

AOC Côtes du Jura, Arbois, L'Etoile, Hermitage

kakovostno vino pdpo

francoski

Vin jaune

AOC du Jura (Côtes du Jura, Arbois, L'Etoile, Château-Châlon)

kakovostno vino pdpo

francoski

GRČIJA

Ονομασια Προελεύσεως Ελεγχόμενη (ΟΠΕ) (appellation d'origine contrôlée)

vsa

kakovostno vino pdpo

grški

Ονομασια Προελεύσεως Ανωτέρας Ποιότητος (ΟΠΑΠ) (appellation d'origine de qualité supérieure)

vsa

kakovostno vino pdpo

grški

Οίνος γλυκός φυσικός (vin doux naturel)

Μοσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodaphne de Patras), Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας (Mavrodaphne de Céphalonie), Σάμος (Samos), Σητεία (Sitia), Δαφνες (Dafnès), Σαντορίνη (Santorini)

kakovostno likersko vino pdpo

grški

Οίνος φυσικώς γλυκός (vin naturellement doux)

Vins de paille: Κεφαλληνίας (de Céphalonie), Δαφνες (de Dafnès), Λήμνου (de Lemnos), Πατρών (de Patras), Ρίου-Πατρών (de Rion de Patras), Ρόδου (de Rhodos), Σάμος (de Samos), Σητεία (de Sitia), Σαντορίνη (Santorini)

kakovostno vino pdpo

grški

Ονομασία κατά παράδοση (Onomasia kata paradosi)

vsa

namizno vino z geografsko označbo

grški

Τοπικός Οίνος (vin de pays)

vsa

namizno vino z geografsko označbo

grški

Αγρέπαυλη (Agrepavlis)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Αμπέλι (Ampeli)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Αμπελώνας (ες) (Ampelonas ès)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Αρχοντικό (Archontiko)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Κάβα (3) (Cava)

vsa

namizno vino z geografsko označbo

grški

Από διαλεκτούς αμπελώνες (Grand Cru)

Μοσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Σάμος (Samos)

kakovostno likersko vino pdpo

grški

Ειδικά Επιλεγμένος (Grand réserve)

vsa

kakovostno vino pdpo,

kakovostno likersko vino pdpo

grški

Κάστρο (Kastro)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Κτήμα (Ktima)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Λιαστός (Liastos)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Μετόχι (Metochi)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Μοναστήρι (Monastiri)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Νάμα (Nama)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Νυχτέρι (Nychteri)

ΟΠΑΠ Santorini

kakovostno vino pdpo

grški

Ορεινό κτήμα (Orino Ktima)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Ορεινός αμπελώνας (Orinos Ampelonas)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Πύργος (Pyrgos)

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

grški

Επιλογή ή Επιλεγμένος (Réserve)

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

grški

Παλαιωθείς επιλεγμένος (Vieille réserve)

vsa

kakovostno likersko vino pdpo

grški

Βερντέα (Verntea)

Zakynthos

namizno vino z geografsko označbo

grški

Vinsanto

OΡΑΠ Santorini

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

grški

ITALIJA

Denominazione di Origine Controllata

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno fermentiran grozdni mošt z geografsko označbo

italijanski

Denominazione di Origine Controllata e Garantita

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno fermentiran grozdni mošt z geografsko označbo

italijanski

Vino Dolce Naturale

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Inticazione geografica tipica (IGT)

vsa

namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja; delno fermentiran grozdni mošt z geografsko označbo

italijanski

Landwein

vino z geografsko označbo avtonomne pokrajine Bolzano

namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja; delno fermentiran grozdni mošt z geografsko označbo

nemški

Vin de pays

vino z geografsko označbo območja Aosta

namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja; delno fermentiran grozdni mošt z geografsko označbo

francoski

Alberata o vigneti ad alberata

DOC Aversa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

italijanski

Amarone

DOC Valpolicella

kakovostno vino pdpo

italijanski

Ambra

DOC Marsala

kakovostno vino pdpo

italijanski

Ambrato

DOC Malvasia delle Lipari

DOC Vernaccia di Oristano

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Annoso

DOC Controguerra

kakovostno vino pdpo

italijanski

Apianum

DOC Fiano di Avellino

kakovostno vino pdpo

latinski

Auslese

DOC Caldaro e Caldaro classico- Alto Adige

kakovostno vino pdpo

nemški

Barco Reale

DOC Barco Reale di Carmignano

kakovostno vino pdpo

italijanski

Brunello

DOC Brunello di Montalcino

kakovostno vino pdpo

italijanski

Buttafuoco

DOC Oltrepò Pavese

kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo

italijanski

Cacce mitte

DOC Cacce Mitte di Lucera

kakovostno vino pdpo

italijanski

Cagnina

DOC Cagnina di Romagna

kakovostno vino pdpo

italijanski

Cannellino

DOC Frascati

kakovostno vino pdpo

italijanski

Cerasuolo

DOC Cerasuolo di Vittoria

DOC Montepulciano d'Abruzzo

kakovostno vino pdpo

italijanski

Chiaretto

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

Ciaret

DOC Monferrato

kakovostno vino pdpo

italijanski

Château

DOC Valle d'Aosta

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

francoski

Classico

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Dunkel

DOC Alto Adige

DOC Trentino

kakovostno vino pdpo

nemški

Est! Est!! Est!!!

DOC Est! Est!! Est!!! di Montefiascone

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

latinski

Falerno

DOC Falerno del Massico

kakovostno vino pdpo

italijanski

Fine

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Fior d'Arancio

DOC Colli Euganei

kakovostno vino pdpo,

kakovostno peneče vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

Falerio

DOC Falerio dei colli Ascolani

kakovostno vino pdpo

italijanski

Flétri

DOC Valle d'Aosta ali Vallée d'Aoste

kakovostno vino pdpo

italijanski

Garibaldi Dolce (ali GD)

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Governo all'uso toscano

DOCG Chianti/Chianti Classico

IGT Colli della Toscana Centrale

kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

Gutturnio

DOC Colli Piacentini

kakovostno vino pdpo in kakovostno biser vino pdpo

italijanski

Italia Particolare (ali IP)

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Klassisch/Klassisches Ursprungsgebiet

DOC Caldaro

DOC Alto Adige (znano kot Santa Maddalena in Terlano)

kakovostno vino pdpo

nemški

Kretzer

DOC Alto Adige

DOC Trentino

DOC Teroldego Rotaliano

kakovostno vino pdpo

nemški

Lacrima

DOC Lacrima di Morro d'Alba

kakovostno vino pdpo

italijanski

Lacryma Christi

DOC Vesuvio

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Lambiccato

DOC Castel San Lorenzo

kakovostno vino pdpo

italijanski

London Particolar (ali LP/Inghilterra)

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Morellino

DOC Morellino di Scansano

kakovostno vino pdpo

italijanski

Occhio di Pernice

DOC Bolgheri, Vin Santo Di Carmignano, Colli dell'Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Cortona, Elba, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, San Gimignano, Sant'Antimo, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano

kakovostno vino pdpo

italijanski

Oro

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Pagadebit

DOC pagadebit di Romagna

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Passito

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

Ramie

DOC Pinerolese

kakovostno vino pdpo

italijanski

Rebola

DOC Colli di Rimini

kakovostno vino pdpo

italijanski

Recioto

DOC Valpolicella

DOC Gambellara

DOCG Recioto di Soave

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

italijanski

Riserva

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Rubino

DOC Garda Colli Mantovani

DOC Rubino di Cantavenna

DOC Teroldego Rotaliano

DOC Trentino

kakovostno vino pdpo

italijanski

Rubino

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Sangue di Giuda

DOC Oltrepò Pavese

kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo

italijanski

Scelto

vsa

kakovostno vino pdpo

italijanski

Sciacchetrà

DOC Cinque Terre

kakovostno vino pdpo

italijanski

Sciac-trà

DOC Pornassio ali Ormeasco di Pornassio

kakovostno vino pdpo

italijanski

Sforzato, Sfursàt

DO Valtellina

kakovostno vino pdpo

italijanski

Spätlese

DOC in IGT de Bolzano

kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

nemški

Soleras

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Stravecchio

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Strohwein

DOC in IGT de Bolzano

kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

nemški

Superiore

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Superiore Old Marsala (ali SOM)

DOC Marsala

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Torchiato

DOC Colli di Conegliano

kakovostno vino pdpo

italijanski

Torcolato

DOC Breganze

kakovostno vino pdpo

italijanski

Vecchio

DOC Rosso Barletta, Aglianico del Vuture, Marsala, Falerno del Massico

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Vendemmia Tardiva

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

Verdolino

vsa

kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

Vergine

DOC Marsala

DOC Val di Chiana

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Vermiglio

DOC Colli dell Etruria Centrale

kakovostno likersko vino pdpo

italijanski

Vino Fiore

vsa

kakovostno vino pdpo

italijanski

Vino Nobile

Vino Nobile di Montepulciano

kakovostno vino pdpo

italijanski

Vino Novello o Novello

vsa

kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

Vin santo/Vino Santo/Vinsanto

DOC in DOCG Bianco dell'Empolese, Bianco della Valdinievole, Bianco Pisano di San Torpé, Bolgheri, Candia dei Colli Apuani, Capalbio, Carmignano, Colli dell'Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Colli del Trasimeno, Colli Perugini, Colli Piacentini, Cortona, Elba, Gambellera, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, Montescudaio, Offida, Orcia, Pomino, San Gimignano, Sant'Antimo, Val d'Arbia, Val di Chiana, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano, Trentino

kakovostno vino pdpo

italijanski

Vivace

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

italijanski

LUKSEMBURG

Marque nationale

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

francoski

Appellation contrôlée

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

francoski

Appellation d'origine contrôlée

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

francoski

Vin de pays

vsa

namizno vino z geografsko označbo

francoski

Grand premier cru

vsa

kakovostno vino pdpo

francoski

Premier cru

vsa

kakovostno vino pdpo

francoski

Vin classé

vsa

kakovostno vino pdpo

francoski

Château

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo

francoski

PORTUGALSKA

Denominação de origem (DO)

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Denominação de origem controlada (DOC)

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Indicação de proveniencia regulamentada (IPR)

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Vinho doce natural

vsa

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Vinho generoso

DO Porto, Madeira, Moscatel de Setubal, Carcavelos

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Vinho regional

vsa

namizno vino z geografsko označbo

portugalski

Canteiro

DO Madeira

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Colheita Seleccionada

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbo

portugalski

Crusted/Crusting

DO Porto

kakovostno likersko vino pdpo

angleški

Escolha

vsa

kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

portugalski

Escuro

DO Madeira

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Fino

DO Porto

DO Madeira

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Frasqueira

DO Madeira

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Garrafeira

vsa

kakovostno vino pdpo,

namizno vino z geografsko označbokakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Lágrima

DO Porto

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Leve

Table wine with GI Estremadura et Ribatejano

DO Madeira, DO Porto

namizno vino z geografsko označbo

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Nobre

DO Dão

kakovostno vino pdpo

portugalski

Reserva

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

portugalski

Reserva velha (ali grande reserva)

DO Madeira

kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Ruby

DO Porto

kakovostno likersko vino pdpo

angleški

Solera

DO Madeira

kakovostno likersko vino pdpo

portugalski

Super reserva

vsa

kakovostno peneče vino pdpo

portugalski

Superior

vsa

kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo

portugalski

Tawny

DO Porto

kakovostno likersko vino pdpo

angleški

Vintage, ki ga lahko dopolnjuje izraz Late Bottle (LBV) ali Character

DO Porto

kakovostno likersko vino pdpo

angleški

ČEŠKA

pozdní sběr

vsa

kakovostno vino pdpo

češki

archivní víno

vsa

kakovostno vino pdpo

češki

panenské víno

vsa

kakovostno vino pdpo

češki

CIPER

Τοπικός Οίνος

vsa

namizno vino z geografsko označbo

grški

Μοναστήρι (Monastiri)

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

grški

Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας

Προέλευσης

vsa

kakovostno vino pdpo

grški

Κτήμα (Ktima)

vsa

kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo

grški

MADŽARSKA

minőségi bor

vsa

kakovostno vino pdpo

madžarski

különleges minőségű bor

vsa

kakovostno vino pdpo

madžarski

fordítás

Tokaj/i

kakovostno vino pdpo

madžarski

máslás

Tokaj/i

kakovostno vino pdpo

madžarski

szamorodni

Tokaj/i

kakovostno vino pdpo

madžarski

aszú … puttonyos, dopolnjeni s številkami od 3 do 6

Tokaj/i

kakovostno vino pdpo

madžarski

aszúeszencia

Tokaj/i

kakovostno vino pdpo

madžarski

eszencia

Tokaj/i

kakovostno vino pdpo

madžarski

tájbor

vsa

namizno vino z geografsko označbo

madžarski

bikavér

Eger, Szekszárd

kakovostno vino pdpo

madžarski

késői szüretelésű bor

vsa

kakovostno vino pdpo

madžarski

válogatott szüretelésű bor

vsa

kakovostno vino pdpo

madžarski

muzeális bor

vsa

kakovostno vino pdpo

madžarski

siller

vsa

namizno vino z geografsko označbo in kakovostno vino pdpo

madžarski

SLOVAŠKA

forditáš

Tokaj/ská

kakovostno vino pdpo

slovaški

mášláš

Tokaj/ská

kakovostno vino pdpo

slovaški

samorodné

Tokaj/ská

kakovostno vino pdpo

slovaški

výber … putňový, dopolnjeni s številkami od 3 do 6

Tokaj/ská

kakovostno vino pdpo

slovaški

výberová esencia

Tokaj/ská

kakovostno vino pdpo

slovaški

esencia

Tokaj/ská

kakovostno vino pdpo

slovaški

SLOVENIJA

penina

vsa

kakovostno peneče vino pdpo

slovenski

pozna trgatev

vsa

kakovostno vino pdpo

slovenski

izbor

vsa

kakovostno vino pdpo

slovenski

jagodni izbor

vsa

kakovostno vino pdpo

slovenski

suhi jagodni izbor

vsa

kakovostno vino pdpo

slovenski

ledeno vino

vsa

kakovostno vino pdpo

slovenski

arhivsko vino

vsa

kakovostno vino pdpo

slovenski

mlado vino

vsa

kakovostno vino pdpo

slovenski

cviček

Dolenjska

kakovostno vino pdpo

slovenski

teran

Kras

kakovostno vino pdpo

slovenski

2.

Spremembe seznama tradicionalnih izrazov, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30.


(1)  Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo iz odstavka 8 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.

(2)  Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo iz odstavka 11 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.

(3)  Zaščita izraza „cava“ iz Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ne vpliva na zaščito geografske označbe, ki se uporablja za kakovostna peneča vina pdpo „Cava“.


PRILOGA IV

Kategorije vina in prodajne oznake iz člena 12(1)(a)(IV) in (V)

DEL A

Kategorije vina

Kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju,

kakovostno vino pdpo,

kakovostno peneče vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju,

kakovostno peneče vino pdpo,

kakovostno biser vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju,

kakovostno biser vino pdpo,

kakovostno likersko vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju,

kakovostno likersko vino pdpo

in enakovredni izrazi ter okrajšave v drugih jezikih Skupnosti.

DEL B

Prodajne oznake

Sekt bestimmter Anbaugebiete,

Sekt b.A.,

v nemščini.


PRILOGA V

Izrazi za kakovostna vina iz člena 23

1.

Izrazi za kakovostna vina Avstralije:

Izraz

Pogoji uporabe

Tip vina (1)

Cream

Izraz „cream“ opisuje vrsto avstralskega sladkega alkoholiziranega vina, katerega stopnja sladkosti v stopinjah beaume ni manjša od 5. Vino je blede rumene do svetle jantarne barve, bogatega in sladkega okusa ter z značilno vinsko oziroma sadno aromo. Vino se lahko meša z več kot enim letnikom in praviloma ne kaže znakov, značilnih za staranje. Staranje poteka v različnih vsebnikih. Alkoholizacija mora temeljiti na avstralskem grozdnem žganju.

Poleg tega se za izvozni trg vino proizvaja po sistemu solera, vključno s staranjem vina v hrastovih sodih, ki traja najmanj tri leta.

avstralsko alkoholizirano vino

Crusted/Crusting

Izraz „crusted/crusting“ opisuje alkoholizirano vino, v katerem se lahko pojavi usedlina.

avstralsko alkoholizirano vino

Ruby

Izraz „ruby“ opisuje vrsto avstralskega alkoholiziranega vina, ki se pred stekleničenjem stara le nekaj let. Pri stekleničenju vino ohrani temno rubinasto barvo, po značaju pa je krepko, sadno in s polnim telesom. Vino se lahko meša z več kot enim letnikom zaradi ohranjanja prvotnih značilnosti glede barve in arome. Alkoholizacija mora temeljiti na grozdnem žganju.

Poleg tega se za izvozni trg vino stara v hrastovih sodih najmanj štiri mesece.

avstralsko alkoholizirano vino

Izraz

Pogoji uporabe

Tip vina

Solera

Izraz „solera“ opisuje sistem uporabe sodov z vinom različne starosti. Vina iz sodov z najstarejšo mešanico letnikov se izključijo iz solere. Vsa vina v sodih solere se vrstijo glede na starost in sodu z najmlajšo mešanico se doda novo vino. Rezultat postopka je mešan proizvod z barvami od blede slamnate do temno jantarne barve, odvisno od načina proizvodnje. Ta postopek je rezerviran za proizvodnjo alkoholiziranih vin.

avstralsko alkoholizirano vino

Tawny

Izraz „tawny“ opisuje vrsto avstralskega alkoholiziranega vina, ki se pred stekleničenjem stara različno dolgo. Pri stekleničenju je vino rdeče zlate barve ali rjavkasto rumenega odtenka. Vina izražajo značilnosti skrbnega staranja, ki kaže „razvit“ in ne „svež“ sadni značaj. Kljub temu jih ima veliko sveže in dobro razvite „sadne“ značilnosti mlajšega vina. Vino se ponavadi meša z več kot enim letnikom, lahko zori v hrastovih vsebnikih in doseže optimalno starost pred prodajo. Alkoholizacija mora temeljiti na grozdnem žganju.

avstralsko alkoholizirano vino

Vintage

Izraz „vintage“ opisuje vrsto avstralskega alkoholiziranega vina, ki se proizvede iz enega letnika. Značilnost teh visokokakovostnih vin so sorazmerno dolga obdobja zorenja v steklenicah. Na splošno so vina temne barve, gladka in s polnim telesom. Upravičena so do poimenovanja „vintage“ in uporabe ustreznega leta. Njihova značilnost je, da z leti v steklenici postanejo boljša in izkoristijo prednost daljšega kletarjenja. Taka vina se starajo najmanj dvajset mesecev pred prodajo. Alkoholizacija mora temeljiti na avstralskem grozdnem žganju.

Poleg tega se za izvozni trg vino stara v hrastovih sodih najmanj štiri mesece.

avstralsko alkoholizirano vino

2.

Spremembe seznama izrazov za kakovostna vina, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30.


(1)  Pogodbenici priznata, da je avstralski tip vina „alkoholizirano vino“ enakovreden proizvodu Skupnosti „likersko vino“, kot je opredeljeno v točki 14 Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.


PRILOGA VI

Tip proizvoda iz člena 20(3)(d)

Izrazi

Mejna vrednost ostanka sladkorja za mirna vina

Dry

< 4 g/l ali < 9 g/l, če je skupna kislost, izražena v gramih vinske kisline na liter, < 2 g pod vsebnostjo ostanka sladkorja

Medium dry

med 4 in 12 g/l

Medium sweet

med 12 in 45 g/l

Sweet

> 45 g/l


Izrazi

Mejna vrednost ostanka sladkorja za peneča vina

Brut nature

< 3 g/l

Extra brut

med 0 in 6 g/l

Brut

med 0 in 15 g/l

Extra dry

med 12 in 20 g/l

Dry

med 17 in 35 g/l

Medium dry

med 35 in 50 g/l

Sweet

> 50 g/l


PRILOGA VII

Seznam sort vinske trte in njihovih sopomenk, katerih imena so v celoti ali delno sestavljena iz geografske označbe Skupnosti in se lahko pojavijo pri označevanju vin s poreklom iz Avstralije v skladu s členom 22(2)

1.

Sorte vinske trte ali njihove sopomenke:

Alicante Bouchet

Auxerrois

Barbera

Carignan

Carignane

Chardonnay

Pinot Chardonnay

Orange Muscat

Rhine Riesling

Trebbiano

Verdelho

2.

Spremembe seznama sort vinske trte ali njihovih sopomenk, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30.


PRILOGA VIII

Opredelitev nekaterih proizvodnih metod iz člena 20(3)(i)

1.

Če se naslednji izrazi uporabljajo za opis in predstavitev vina, mora biti vino zorjeno, fermentirano ali starano v hrastovih sodih:

„barrel aged“

„barrel fermented“

„barrel matured“

„oak aged“

„oak fermented“

„oak matured“

„wood aged“

„wood fermented“

„wood matured“

2.

Naslednji izrazi se lahko uporabijo za opis in predstavitev vina s poreklom iz Avstralije pod naslednjimi pogoji uporabe:

botrytis (ali podoben izraz)

vino mora biti proizvedeno iz svežega zrelega grozdja, na pretežni delež katerega je v naravnih razmerah vplivala plesen Botrytis cinerea, in sicer na način, ki je ugoden za koncentracijo sladkorja v grozdnih jagodah

bottle fermented

vino mora biti peneče, proizvedeno z vrenjem v steklenici, ki po prostornini ne presega pet litrov, in starano na drožeh najmanj šest mesecev

noble late harvested

vino mora biti proizvedeno iz svežega zrelega grozdja, na pretežni delež katerega je v naravnih razmerah vplivala plesen Botrytis cinerea, in sicer na način, ki je ugoden za koncentracijo sladkorja v grozdnih jagodah

special late harvested

vino mora biti proizvedeno iz svežega zrelega grozdja, pretežni delež katerega je bil sušen v naravnih razmerah, in sicer na način, ki je ugoden za koncentracijo sladkorja v grozdnih jagodah

3.

Če se uporabljajo drugi izrazi, povezani s proizvodnjo vina, za opis in predstavitev vina, mora biti vino proizvedeno v skladu s pomenom navedenih izrazov, kot jih splošno uporabljajo in razumejo vinarji v državi, ki vino proizvaja.


PRILOGA IX

Domača zakonodaja v zvezi z opisom, predstavitvijo, embalažo ali sestavo vina iz člena 26

ZA AVSTRALIJO

Zakon o avstralskih korporacijah za vino in brandy iz leta 1980 in sekundarna zakonodaja,

Zakon o trgovinski praksi iz leta 1974,

avstralsko-novozelandski zakonik o živilskih standardih.

ZA SKUPNOST

Naslov V ter prilogi VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino,

Uredba Komisije (ES) št. 753/2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja.


PRILOGA X

Kontaktne točke iz člena 31

Spremembe glede kontaktnih podatkov se pravočasno sporočijo.

(a)   AVSTRALIJA

The Chief Executive

Australian Wine and Brandy Corporation

National Wine Centre

Botanic Road

ADELAIDE SA 5000

Avstralija

(PO Box 2733

KENT TOWN SA 5071

Avstralija)

Telefon: (+ 61) (8) 8228 2000

Telefaks: (+ 61) (8) 8228 2022

E-naslov: awbc@awbc.com.au

(b)   SKUPNOST

Evropska Komisija

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

(Sporazum med ES in Avstralijo o trgovini z vinom)

B-1049 Bruselj

Belgija

Telefon: (+ 32-2) 295 32 40

Telefaks: (+ 32-2) 295 75 40

E-naslov: agri-library@ec.europa.eu


PROTOKOL


POGODBENICI STA SE DOGOVORILI:

I.

1.

Na podlagi člena 5(1)(b) Sporazuma Skupnost odobri uvoz in trženje vin s poreklom iz Avstralije na svojem ozemlju:

(a)

z vsebnostjo mineralov, ki kaže raven naravno prisotnih mineralov v avstralski kmetijski zemlji in nastane s postopki med proizvodnjo, ki so v skladu z dobro enološko prakso;

(b)

s skupno vsebnostjo kislin, izraženo v vinski kislini, ki je nižja od 3,5, vendar presega 3,0 grama na liter, če vino nosi zaščiteno geografsko označbo iz Priloge II;

(c)

za vina, ki so po zakonodaji Avstralije opisana in predstavljena z izrazi „botrytis“ ali z besedami s podobnim učinkom „noble late harvested“ ali „special late harvested“:

z dejanskim volumenskim deležem alkohola do 8,5 vol. % ali več ali skupnim volumenskim deležem alkohola, ki je večji od 15 vol. %, brez kakršne koli izboljšave,

z vsebnostjo proste hlapne kisline, ki ne presega 25 tisočink enote na liter (1,5 grama na liter),

z vsebnostjo žveplovega dioksida, ki ne presega 300 miligramov na liter,

če zadevno vino nosi geografsko označbo za Avstralijo, navedeno v Prilogi II;

(d)

brez poseganja v prvo alineo odstavka (c) za vina s skupnim volumenskim deležem alkohola, ki ni večji od 20 vol. %, brez kakršne koli izboljšave, in brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, za vina z dejanskim volumenskim deležem alkohola, ki se ne razlikuje za več kakor 0,8 vol. % od deleža, določenega z analizo;

(e)

s skupnim volumenskim deležem alkohola, izraženim z volumenskim odstotkom na desetino enote;

(f)

ki so sestavljena v skladu z novimi ali spremenjenimi zahtevami, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 29(3)(a) ali člena 30(3)(a), kot zahteva primer.

2.

Za namen odstavka 1 mora vino spremljati potrdilo, ki ga izda avstralska korporacija za vino in brandy ali drug pristojni organ, ki ga imenuje Avstralija, to potrjuje, da je bilo vino proizvedeno v skladu z avstralskimi zakoni in predpisi.

II.

Na podlagi člena 33(b) Sporazuma se Sporazum ne uporablja za:

1.

vino v označenih vsebnikih s prostornino največ pet litrov in sistemom zapiranja za enkratno uporabo, v katerih celotna količina, ki se prevaža v eni sami ali v več ločenih pošiljkah, ne presega 100 litrov;

2.

(a)

količine vina v osebni prtljagi potnikov, ki znašajo največ 30 litrov na potnika;

(b)

količine vina, ki znašajo največ 30 litrov in se pošiljajo od enega posameznika k drugemu;

(c)

vino, ki je del lastnine zasebnikov, ki se selijo;

(d)

vino za trgovske sejme, kot je določeno v carinskih določbah, ki se uporabljajo, če se zadevni proizvodi polnijo v označene vsebnike, katerih prostornina ni večja od dveh litrov in so opremljeni s sistemom zapiranja za enkratno uporabo;

(e)

količine, ki se uvažajo za namene znanstvenih oziroma tehničnih poskusov in znašajo največ 1 hektoliter;

(f)

vino za diplomatske, konzularne ali podobne ustanove, ki se uvaža kot del priznane vrednosti carine prostega blaga;

(g)

vino na krovu mednarodnih prevoznih sredstev kot oskrbovalna zaloga.

Izjema iz odstavka 1 se ne more kombinirati z eno ali več izjemami iz tega odstavka.


Skupna izjava o prihodnjih razpravah o enoloških postopkih

Ob upoštevanju različnih oblik ureditve enoloških postopkov, obdelav in zahtev glede sestave za vino na mednarodni ravni bosta pogodbenici preučili načine za manj omejevalen in prilagodljivejši postopek za doseganje dogovora o uporabi novih enoloških postopkov, obdelav in zahtev glede sestave za vino, kot so postopki iz naslova I Sporazuma.

Pogodbenici bosta razpravo o tem vprašanju nadaljevali na prvem srečanju Skupnega odbora po datumu te skupne izjave.


Skupna izjava o označevanju alergenov

1.

Brez poseganja v člen 26 Sporazuma pogodbenici potrjujeta, da:

(a)

lahko Skupnost zahteva, da se v opis in predstavitev vina vključijo obvezne navedbe glede alergenov, kot določa Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000, kakor je bila spremenjena; in

(b)

lahko Avstralija zahteva, da se v opis in predstavitev vina vključijo obvezne navedbe glede nekaterih sestavin ali snovi, kot določa živilski standard 1.2.3, zvezek 2, avstralsko-novozelandski zakonik o živilskih standardih (kakor je bil spremenjen).

2.

Brez poseganja v člen 4 Sporazuma:

(a)

bo Skupnost odobrila uvoz vina s poreklom z ozemlja Avstralije, ki je opisano in predstavljeno v skladu z zahtevami iz odstavka 1(a); in

(b)

bo Avstralija odobrila uvoz vina s poreklom z ozemlja Skupnosti, ki je opisano in predstavljeno v skladu z zahtevami iz odstavka 1(b).

3.

Pogodbenici bosta sodelovali za uskladitev svojih predpisanih zahtev pri označevanju sestavin v vinu.


Skupna izjava o dialogu glede vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino z vinom

Avstralija in Evropska unija imata kot največji svetovni izvoznici vina skupen interes za povečanje dostopa do mednarodnih trgov vina in njihovo razširitev ter se zavzemata za iskanje načinov sodelovanja za opredelitev mogočih področij skupnega ukrepanja.

Pogodbenici bosta vzpostavili boljši dialog o vprašanjih, ki bi lahko pripomogla k pospešitvi in razširitvi svetovne trgovine z vinom. Ta dialog lahko vključuje razprave o sedanjem krogu trgovinskih pogajanj STO iz Dohe in pogajanjih drugih mednarodnih forumov, ki vplivajo na svetovno trgovino z vinom.


Skupna izjava o uporabi proizvodnih metod

Pogodbenici bosta dodatno preučili uporabo nekaterih izrazov za proizvodne metode, kot so navedeni v Prilogi VIII, ob upoštevanju katerih koli priporočil, ki jih je izdal Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).


Skupna izjavao vprašanjih označevanja

Pogodbenici pozdravljata rešitev vprašanj o označevanju vina, ki je bila dosežena s tem sporazumom.

Pogodbenici poudarjata pomen okvira, ki ga ta sporazum zagotavlja za reševanje vprašanj, ki se lahko v prihodnje pojavijo v zvezi s trgovino z vinom.


Skupna izjava o členu 13(3)(c) Sporazuma

Pogodbenici potrjujeta dogovor, da zaščita iz člena 13(3)(c) Sporazuma vključuje izraze, kot je „méthode champenoise“.


Skupna izjava o potrdilih

Pogodbenici potrjujeta dogovor, da poenostavljene določbe o potrdilih iz člena 27(1) Sporazuma ne vključujejo neustekleničenega vina, ki se izvaža v Skupnost.


Skupna izjava o vinu Retsina

Pogodbenici ugotavljata:

da je vino „Retsina“ v skladu s Prilogo I(13) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 vino, ki se proizvaja izključno na območju Grčije iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „Retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavne grške določbe;

da je uporaba smole alepskega bora v skladu s Prilogo IV(1)(n) k Uredbi Sveta (ES) št 1493/1999 odobren enološki postopek v Skupnosti pod pogoji iz člena 9 Uredbe Komisije (ES) št. 1622/2000;

da se lahko vina z oznako „Retsina“, proizvedena v Grčiji v skladu z navedenimi določbami, še naprej izvažajo v Avstralijo.


PREČIŠČENA IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI

Uporaba obveznih navedb v Avstraliji

Evropska skupnost opozarja, da člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002, kakor je bila spremenjena, med drugim zahteva, da se obvezni podatki navedejo v istem vidnem polju na vsebniku. Evropska skupnost v zvezi z vinom s poreklom iz Avstralije priznava, da bi predstavitev obveznih navedb v enem vidnem polju izpolnjevala te zahteve, če bi se lahko vse navedbe brale hkrati, ne da bi bilo treba steklenico obračati, in bi bile jasno ločene od ostalega besedila ali slik. Evropska skupnost potrjuje, da so obvezne navedbe lahko ločene z besedilom ali slikami in so lahko navedene na eni ali več etiketah v istem vidnem polju.

Evropska skupnost prav tako priznava, da Avstralija lahko, vendar ni obvezno, v istem vidnem polju predstavi tudi obvezne navedbe v zvezi z uvoznikom ter številko serije.

Uporaba nekaterih navedb v Avstraliji

Evropska skupnost opozarja, da predpisi Skupnosti iz člena 34(1) in (2) Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002, kakor je bila spremenjena, zahtevajo ali dovoljujejo, da se navedbe glede naslova nekaterih oseb, udeleženih pri trženju vina, vključijo na vinsko etiketo. Poleg tega Evropska skupnost priznava, da se splošne angleške besede, kot so „doctor“, „mountain“ in „sun“, lahko uporabijo za opis in predstavitev avstralskih vin.

Uporaba poljubnih izrazov v Avstraliji

Evropska skupnost opozarja, da zakonodaja Skupnosti o vinu, predvsem prilogi VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 ter Uredba Komisije (ES) št. 753/2002, kakor je bila spremenjena, ureja pogoje uporabe obveznih in neobveznih navedb na trgu Skupnosti. Zakonodaja Skupnosti omogoča uporabo drugih izrazov poleg tistih, izrecno vključenih v zakonodajo Skupnosti, če so pravilni, ne obstaja nevarnost zamenjave z izrazi, vključenimi v zakonodajo Skupnosti, in lahko dobavitelj dokaže njihovo pravilnost v primeru kakršnih koli dvomov.

Evropska skupnost v skladu s to zakonodajo priznava, da lahko Avstralija uporabi tudi druge izraze poleg tistih, ki jih ureja Sporazum, za opis in predstavitev svojih vin, če je uporaba izrazov v skladu s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji.


PREČIŠČENA IZMENJAVA PISEM

Bruselj, 1. december 2008

Spoštovani,

v čast mi je sklicevati se na nedavna pogajanja med našimi delegacijami glede sklenitve sporazuma med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom („Sporazum“).

Glede povezave med Sporazumom in členom 24(1) Sporazuma TRIPs

Pogodbenici se zavedata, da s pogajanjem o Sporazumu in njegovim delovanjem izpolnjujeta svoje obveznosti glede vina do druge pogodbenice v zvezi s členom 24(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine („Sporazum TRIPs“).

O statusu nekaterih zaščitenih imen

Pogodbenici priznavata, da določbe Sporazuma v zvezi s tradicionalnimi izrazi, kategorijami vina, prodajnimi oznakami in izrazi za kakovostna vina same na sebi ne pomenijo ali ustvarijo pravic intelektualne lastnine.

Glede zaščite geografskih označb

Pogodbenici potrjujeta skupno razumevanje, da Sporazum ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s členom 24(3) Sporazuma TRIPs.

Avstralija potrjuje, da bo še naprej zagotavljala, da se blagovna znamka, ki vsebuje ali je sestavljena iz geografske označbe Skupnosti, ki opredeljuje vino, kot je navedeno v Prilogi II, in ki je v Avstraliji zaščitena v skladu s tem Sporazumom, po vključitvi navedene geografske označbe v Register zaščitenih imen ne sme uporabljati v Registru blagovnih znamk v zvezi z vinom ali vključiti vanj, razen če zadevno vino ne izpolnjuje zahtev glede uporabe geografske označbe Skupnosti.

Avstralija potrjuje, da se lahko geografska označba iz člena 15 Sporazuma v skladu s členom 19 Sporazuma v Avstraliji uporabi za opis in predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti v prehodnem obdobju, določenem v zadevnem členu, če vino izpolnjuje zahteve glede uporabe geografske označbe.

Glede povezave med nekaterimi geografskimi označbami in registriranimi blagovnimi znamkami

1.

V zvezi z geografskimi označbami, ki so na svojih ozemljih zaščitene po 26. januarju 1994, se ob upoštevanju nezavajanja potrošnikov glede porekla vina pogodbenici strinjata z naslednjim:

1.1

Blagovne znamke „Ilya“, „Lienert of Mecklenburg“, „Lindauer“, „Salena Estate“, „The Bissy“, „Karloff“ in „Montana“, ki so registrirane v Avstraliji, se lahko v Avstraliji uporabljajo še naprej.

1.2

Ne glede na člen 13(2) in (5) Sporazuma ter drugi odstavek izmenjave pisem „Glede zaščite geografskih označb“, priloženega Sporazumu, se lahko blagovne znamke „Stonehaven Limestone Coast“, „John Peel“, „William Peel“, „Old Peel“, „South Coast“ in „Domaine de Fleurieu“, ki so registrirane v Skupnosti in/ali eni ali več državah članicah, v Skupnosti in/ali na ozemlju zadevne države članice uporabljajo še naprej.

1.3

Nobena določba Sporazuma imetnikom pravic blagovnih znamk ne preprečuje uporabe teh blagovnih znamk drugje, če to omogočajo zakoni in predpisi.

2.1

Pogodbenici ugotavljata, da za blagovne znamke, ki ne vsebujejo ali niso sestavljene iz geografskih označb, kot so navedene v ustreznih prilogah k Sporazumu, ne veljajo določbe iz člena 13(2) in (5) Sporazuma, zato se lahko, kar zadeva Sporazum, uporabljajo še naprej.

2.2

Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta o tem vprašanju po potrebi razpravljali v Skupnem odboru ES-Avstralija, ki ga določa člen 30 Sporazuma.

3.1

Pogodbenici ugotavljata tudi, da je geografska označba Skupnosti „Vittorio“ predmet postopka preverjanja v Avstraliji glede blagovnih znamk „Vittoria“ in „Santa Vittoria“. Po zaključku tega postopka in po razrešitvi kakršnih koli vprašanj, ki bi se v okviru tega postopka lahko pojavila, si bosta pogodbenici po najboljših močeh prizadevali za kar najhitrejšo posodobitev seznama geografskih označb v Prilogi II v skladu s postopki Skupnega odbora ES/Avstralija.

Trajanje

Pogodbenici se strinjata, da sedanja izmenjava pisem velja toliko časa, kot je veljaven Sporazum.

V čast mi je predlagati, da to pismo in Vaš odgovor, ki potrjuje, da se Vlada Avstralije strinja, skupaj sestavljata Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Avstralije.

S spoštovanjem,

Za Evropsko Skupnost

Image

Bruselj, 1. december 2008

Spoštovani,

v čast mi je potrditi, da smo prejeli Vaše današnje pismo, v katerem je zapisano:

„Glede povezave med Sporazumom in členom 24(1) Sporazuma TRIPs

Pogodbenici se zavedata, da s pogajanjem o Sporazumu in njegovim delovanjem izpolnjujeta svoje obveznosti glede vina do druge pogodbenice v zvezi s členom 24(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (‚Sporazum TRIPs‘).

O statusu nekaterih zaščitenih imen

Pogodbenici priznavata, da določbe Sporazuma v zvezi s tradicionalnimi izrazi, kategorijami vina, prodajnimi oznakami in izrazi za kakovostna vina same na sebi ne pomenijo ali ustvarijo pravic intelektualne lastnine.

Glede zaščite geografskih označb

Pogodbenici potrjujeta skupno razumevanje, da Sporazum ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s členom 24(3) Sporazuma TRIPs.

Avstralija potrjuje, da bo še naprej zagotavljala, da se blagovna znamka, ki vsebuje ali je sestavljena iz geografske označbe Skupnosti, ki opredeljuje vino, kot je navedeno v Prilogi II, in ki je v Avstraliji zaščitena v skladu s tem Sporazumom, po vključitvi navedene geografske označbe v Register zaščitenih imen ne sme uporabljati v Registru blagovnih znamk v zvezi z vinom ali vključiti vanj, razen če zadevno vino ne izpolnjuje zahtev glede uporabe geografske označbe Skupnosti.

Avstralija potrjuje, da se lahko geografska označba iz člena 15 Sporazuma v skladu s členom 19 Sporazuma v Avstraliji uporabi za opis in predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti v prehodnem obdobju, določenem v zadevnem členu, če vino izpolnjuje zahteve glede uporabe geografske označbe.

Glede povezave med nekaterimi geografskimi označbami in registriranimi blagovnimi znamkami

1.

V zvezi z geografskimi označbami, ki so na svojih ozemljih zaščitene po 26. januarju 1994, se ob upoštevanju nezavajanja potrošnikov glede porekla vina pogodbenici strinjata z naslednjim:

1.1

Blagovne znamke ‚Ilya‘, ‚Lienert of Mecklenburg‘, ‚Lindauer‘, ‚Salena Estate‘, ‚The Bissy‘, ‚Karloff‘ in ‚Montana‘, ki so registrirane v Avstraliji, se lahko v Avstraliji uporabljajo še naprej.

1.2

Ne glede na člen 13(2) in (5) Sporazuma ter drugi odstavek izmenjave pisem ‚Glede zaščite geografskih označb‘, priloženega Sporazumu, se lahko blagovne znamke ‚Stonehaven Limestone Coast‘, ‚John Peel‘, ‚William Peel‘, ‚Old Peel‘, ‚South Coast‘ in ‚Domaine de Fleurieu‘, ki so registrirane v Skupnosti in/ali eni ali več državah članicah, v Skupnosti in/ali na ozemlju zadevne države članice uporabljajo še naprej.

1.3

Nobena določba Sporazuma imetnikom pravic blagovnih znamk ne preprečuje uporabe teh blagovnih znamk drugje, če to omogočajo zakoni in predpisi.

2.1

Pogodbenici ugotavljata, da za blagovne znamke, ki ne vsebujejo ali niso sestavljene iz geografskih označb, kot so navedene v ustreznih prilogah k Sporazumu, ne veljajo določbe iz člena 13(2) in (5) Sporazuma, zato se lahko, kar zadeva Sporazum, uporabljajo še naprej.

2.2

Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta o tem vprašanju po potrebi razpravljali v Skupnem odboru ES-Avstralija, ki ga določa člen 30 Sporazuma.

3.1

Pogodbenici ugotavljata tudi, da je geografska označba Skupnosti ‚Vittorio‘ predmet postopka preverjanja v Avstraliji glede blagovnih znamk ‚Vittoria‘ in ‚Santa Vittoria‘. Po zaključku tega postopka in po razrešitvi kakršnih koli vprašanj, ki bi se v okviru tega postopka lahko pojavila, si bosta pogodbenici po najboljših močeh prizadevali za kar najhitrejšo posodobitev seznama geografskih označb v Prilogi II v skladu s postopki Skupnega odbora ES/Avstralija.

Trajanje

Pogodbenici se strinjata, da sedanja izmenjava pisem velja toliko časa, kot je veljaven Sporazum.“

V čast mi je potrditi, da se Vlada Avstralije strinja s tem ter da Vaše pismo in ta odgovor skupaj sestavljata Sporazum med Vlado

Avstralije in Evropsko skupnostjo.

S spoštovanjem,

Za Avstralijo

Image