30.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 28/1 |
SKLEP SVETA
z dne 28. novembra 2008
o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom
(2009/49/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133, v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 300(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
S Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (1), odobren s Sklepom Sveta 94/184/ES (2) so se zahtevala nadaljnja pogajanja o prehodnih obdobjih za imena iz členov 8 in 11 navedenega sporazuma. |
(2) |
Svet je 23. oktobra 2000 pooblastil Komisijo za pogajanja o novem sporazumu o trgovini z vinom med Skupnostjo in Avstralijo. |
(3) |
Ta pogajanja so se zaključila in 5. junija 2007 sta obe pogodbenici parafirali nov sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). |
(4) |
Zato je treba Sporazum odobriti. |
(5) |
Da se olajšajo izvajanje in mogoče spremembe prilog k Sporazumu, je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s postopkom iz Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (3). |
(6) |
Z datumom začetka veljavnosti Sporazuma prenehajo veljati prejšnji Sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom, njegov Protokol ter zadevna izmenjava pisem, podpisana v Bruslju in Canberri 26. januarja 1993 in 31. januarja 1994 – |
SKLENIL:
Člen 1
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom, vključno z njegovimi prilogami, Protokolom, izjavami in prečiščeno izmenjavo pisem (v nadaljevanju „Sporazum“), se odobri v imenu Skupnosti.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.
Člen 3
Za uporabo člena 29(3) Sporazuma ta sklep pooblašča Komisijo za sprejetje ukrepov, v skladu z ustreznim postopkom iz člena 113(1) ali 113(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, potrebnih za izvajanje Sporazuma ter spremembo njegovih prilog in Protokola, v skladu s členi 29 in 30 Sporazuma.
Člen 4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 28. novembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) UL L 86, 31.3.1994, str. 3.
(2) UL L 86, 31.3.1994, str. 1.
(3) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.
30.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 28/3 |
SPORAZUM
Med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom
EVROPSKA SKUPNOST,
v nadaljevanju „Skupnost“,
na eni strani, in
AVSTRALIJA,
na drugi strani,
v nadaljevanju „pogodbenici“,
V ŽELJI, da izboljšata razmere za ugodnejši in skladen razvoj trgovine ter spodbujanje gospodarskega sodelovanja v vinskem sektorju na podlagi enakosti, obojestranske koristi in vzajemnosti,
OB SPOZNANJU, da želita pogodbenici vzpostaviti tesnejše stike v vinskem sektorju, da se pospeši trgovanje med pogodbenicama,
STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Cilji
Pogodbenici se strinjata, da na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti olajšata in spodbujata trgovino z vinom, proizvedenim v Skupnosti in Avstraliji, v skladu s pogoji v tem sporazumu.
Člen 2
Področje uporabe in pokrivanja
Ta sporazum se uporablja za vina, ki spadajo pod tarifno številko 22.04 Harmoniziranega sistema Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene v Bruslju dne 14. junija 1983 (1).
Člen 3
Opredelitve pojmov
V tem sporazumu, razen če ni navedeno nasprotno:
(a) |
pomeni „vino s poreklom iz“, ko se uporabi v zvezi z imenom pogodbenice, vino, proizvedeno na ozemlju te pogodbenice le iz grozdja, v celoti potrganega na ozemlju te pogodbenice; |
(b) |
pomeni „geografska označba“ označbo, kot je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine; |
(c) |
pomeni „tradicionalni izraz“ tradicionalno uporabljeno ime, ki se nanaša predvsem na način proizvodnje oziroma na kakovost, barvo ali vrsto vina ter ga priznavajo zakoni in predpisi Skupnosti za opis in predstavitev vina s poreklom z ozemlja Skupnosti; |
(d) |
pomeni „opis“ besede, ki se uporabljajo na etiketi, dokumentih, ki spremljajo prevoz vina, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, in pri oglaševanju; |
(e) |
pomeni „označevanje“ vse opise in druge navedbe, znake, vzorce, geografske označbe ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za vino in se pojavljajo na istem vsebniku, vključno s sistemom zapiranja ali pritrjeno etiketo ter ovojem, ki prekriva grlo steklenic; |
(f) |
pomeni „predstavitev“ besede, ki se uporabljajo na vsebnikih, vključno s sistemi zapiranja, na etiketah in embalaži; |
(g) |
pomeni „embalaža“ zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz enega ali več vsebnikov ali za prodajo končnemu porabniku; |
(h) |
pomeni „Sporazum TRIPs“ Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki je kot Priloga 1C priložen k Sporazumu STO; |
(i) |
pomeni „Sporazum STO“ Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, podpisan 15. aprila 1994; |
(j) |
v skladu s členom 29(3)(e) in členom 30(3)(c) pomeni sklicevanje na zakon ali drugi predpis sklicevanje na zakon ali drugi predpis, kakor je bil spremenjen na dan podpisa Sporazuma. Če med podpisom ena pogodbenica obvesti drugo, da mora sprejeti zakone ali druge predpise za izvajanje svojih obveznosti na podlagi tega sporazuma, sklicevanje na navedene zakone ali druge predpise pomeni sklicevanje na zakone ali druge predpise, ki veljajo na dan, ko zadevna pogodbenica obvesti drugo pogodbenico, da so zahteve za začetek veljavnosti tega sporazuma izpolnjene. |
Člen 4
Splošna pravila
1. Če ta sporazum ne določa drugače, se uvoz in trženje vina izvajata v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.
2. Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev iz tega sporazuma.
NASLOV I
ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE TER ZAHTEVE GLEDE SESTAVE VINA
Člen 5
Obstoječi enološki postopki in obdelave ter zahteve glede sestave vina
1. Skupnost odobri, da se vanjo uvozijo in na njenem ozemlju tržijo za neposredno prehrano ljudi vsa vina s poreklom iz Avstralije in proizvedena v skladu z:
(a) |
enim ali več enološkimi postopki ali obdelavami, navedenimi v odstavku 1 dela A Priloge I in |
(b) |
zahtevami glede sestave, kot je določeno v točki I.1 Protokola k Sporazumu. |
2. Avstralija odobri, da se vanjo uvozijo in na njenem ozemlju tržijo za neposredno prehrano ljudi vsa vina s poreklom iz Skupnosti in proizvedena v skladu z enim ali več enološkimi postopki ali obdelavami, navedenimi v odstavku 1 dela B Priloge I.
3. Pogodbenici priznata, da enološki postopki in obdelave iz Priloge I ter zahteve glede sestave iz Protokola izpolnjujejo cilje in zahteve iz člena 7.
Člen 6
Novi enološki postopki, obdelave, zahteve glede sestave ali spremembe
1. Če ena od pogodbenic predlaga odobritev novega ali spremembo obstoječega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave za komercialno uporabo na svojem ozemlju, ki je druga pogodbenica ni odobrila na podlagi člena 5 in ki zahteva spremembe Priloge I v skladu s členom 11, o tem čim prej pisno obvesti drugo pogodbenico ter pred dokončno odobritvijo novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave ustrezno omogoči predložitev pripomb.
2. Pogodbenica na zahtevo zagotovi tudi tehnično dokumentacijo za cilje in zahteve iz člena 7 v podporo predlagani odobritvi novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave, da olajša obravnavo drugi pogodbenici.
3. Druga pogodbenica obravnava predlagani novi ali spremenjen enološki postopek, obdelavo ali zahtevo glede sestave, kot je določeno v odstavku 1, pri tem pa upošteva cilje in zahteve iz člena 7.
4. Pogodbenica drugo pogodbenico obvesti v 30 dneh po začetku veljavnosti odobritve o predlogu novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave.
5. Obvestilo iz odstavka 4 vsebuje opis novega ali spremenjenega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave.
6. Če tehnična dokumentacija ni bila zagotovljena v skladu z odstavkom 2, pogodbenica priglasiteljica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi tehnično dokumentacijo, kot določa zadevni odstavek.
7. Ta člen se ne uporablja, če pogodbenica prilagodi enološki postopek ali obdelavo iz dela C Priloge I samo zato, da bi upoštevala posebne razmere tržnega leta, ter če je prilagoditev manjša in bistveno ne spremeni zadevnega enološkega postopka, obdelave ali zahteve glede sestave („tehnična prilagoditev“). Pogodbenica, ki je predlagala tehnično prilagoditev, o tem obvesti drugo pogodbenico čim prej ali vsaj pred začetkom trženja na ozemlju druge pogodbenice.
Člen 7
Cilji in zahteve
1. Novi ali spremenjeni enološki postopki, obdelave ali zahteve glede sestave za proizvodnjo vina izpolnjujejo naslednje cilje:
(a) |
varovanje zdravja ljudi; |
(b) |
varstvo potrošnikov pred zavajajočimi praksami; |
(c) |
izpolnjevanje standardov dobre enološke prakse, kot je določeno v odstavku 2. |
2. Dobra enološka praksa izpolnjuje naslednje zahteve:
I. |
je ne prepovedujejo zakoni in predpisi države porekla; |
II. |
ščiti pristnost proizvoda, tako da varuje zamisel, da tipične značilnosti vina izhajajo iz pridelanega grozdja; |
III. |
upošteva regijo pridelave ter zlasti podnebne, geološke in druge proizvodne okoliščine; |
IV. |
temelji na upravičeni tehnološki ali praktični potrebi po med drugim boljših lastnostih za hrambo, obstojnosti ali sprejemljivosti vina za potrošnike; |
V. |
zagotavlja, da so obdelave ali dodatki omejeni na najmanjšo količino, ki je potrebna za doseganje želenega učinka. |
Člen 8
Začasna odobritev
Brez poseganja v ukrepe iz člena 35 se vina, proizvedena po novem ali spremenjenem enološkem postopku, obdelavi ali zahtevi glede sestave, ki jo je priglasila pogodbenica v skladu s členom 6(4), začasno odobrijo za uvoz in trženje na ozemlju druge pogodbenice.
Člen 9
Postopek ugovora
1. Prva pogodbenica lahko v šestih mesecih od prejetja obvestila druge pogodbenice v skladu s členom 6(4) pisno ugovarja priglašenemu novemu ali spremenjenemu enološkemu postopku, obdelavi ali zahtevi glede sestave z utemeljitvijo, da ne izpolnjuje cilja iz člena 7(1)(b) in/ali (c). Če pogodbenica ugovarja, lahko katera koli pogodbenica zahteva posvetovanje v skladu s členom 37. Če se zadeva ne reši v 12 mesecih od prejetja obvestila pogodbenice v skladu s členom 6(4), lahko katera koli pogodbenica uporabi arbitražni postopek v skladu s členom 10.
2. V dveh mesecih od prejetja obvestila iz odstavka 1 lahko pogodbenica zaprosi za informacije ali mnenje Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV) ali drug ustrezen mednarodni organ. Če se zaprosi za takšne informacije ali mnenje in to ne vpliva na druge roke iz odstavka 1, se pogodbenici lahko dogovorita o podaljšanju šestmesečnega roka za ugovor pogodbenice.
3. Arbitri iz člena 10 odločijo, ali priglašeni novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave izpolnjuje cilj iz člena 7(1)(b) in/ali (c).
4. Za zahtevo pogodbenice, da se odobri enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave, ki jo je druga pogodbenica odobrila za komercialno uporabo tretje države, se roki iz odstavka 1 skrajšajo za polovico.
Člen 10
Arbitraža pri enoloških postopkih
1. Pogodbenica lahko uporabi arbitražni postopek v skladu s členom 9 tako, da drugo pogodbenico pisno obvesti o predložitvi arbitraže.
2. V 30 dneh po prejetju obvestila iz odstavka 1 vsaka pogodbenica imenuje arbitra v skladu z merili iz odstavka 6 in o izbiri obvesti drugo pogodbenico.
3. V 30 dneh od imenovanja drugega arbitra oba arbitra, imenovana v skladu z odstavkom 2, sporazumno imenujeta tretjega arbitra. Če se prva dva arbitra ne moreta dogovoriti glede tretjega arbitra, ga pogodbenici imenujeta v 30 dneh.
4. Če pogodbenici ne moreta skupno izbrati tretjega arbitra v 30 dneh, kot določa odstavek 3, opravi nujno imenovanje v naslednjih 60 dneh na zahtevo katere koli pogodbenice predsednik ali član Mednarodnega sodišča (glede na delovni staž) ob upoštevanju meril iz odstavka 5 in v skladu s prakso Sodišča.
5. Tretji imenovani arbiter predseduje arbitražnemu postopku in je pravno usposobljen.
6. Arbitra (brez predsedujočega člana) sta mednarodno priznana strokovnjaka na področju enologije in sta nedvomno nepristranska.
7. V 30 dneh od izbire tretjega arbitra arbitri skupaj določijo pravila delovnega postopka, ki se bodo uporabljala za arbitražo, pri čemer upoštevajo neobvezna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za arbitražno reševanje sporov med dvema državama, s to razliko, da lahko pogodbenici kadar koli sporazumno opustita ali spremenita pravila delovnega postopka.
8. Arbitri oblikujejo sklepe v zvezi z zadevnim vprašanjem v največ 90 dneh od imenovanja tretjega arbitra. Ti sklepi se sprejemajo z večino. Arbitri v sklepih navedejo zlasti svojo odločitev, kot to določa člen 9(3).
9. Stroške arbitraže, vključno s stroški plačila arbitrom, si pogodbenici enakovredno razdelita. Honorarji in stroški arbitrov se določijo glede na razpored, ki ga določi Skupni odbor.
10. Arbitri sprejmejo dokončno in zavezujočo odločitev.
Člen 11
Sprememba Priloge I
1. Pogodbenici čim prej, vendar najpozneje v 15 mesecih po prejetju obvestila, spremenita Prilogo I ali Protokol v skladu s členom 29(3)(a) ali členom 30(3)(a), tako da se upošteva novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave, priglašena v skladu s členom 6(4).
2. Če pogodbenica uporabi postopek ugovora iz člena 9, pogodbenici, z odstopanjem od odstavka 1, ukrepata v skladu z izidom posvetovanj, razen če se zadeva predloži arbitraži in v tem primeru velja:
(a) |
če arbitri odločijo, da priglašeni novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave izpolnjuje cilje iz člena 7(1)(b) in/ali (c), pogodbenici v 90 dneh po tej odločitvi spremenita Prilogo I ali Protokol v skladu s členom 29(3)(a) ali členom 30(3)(a), tako da dodata novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelavo ali zahtevo glede sestave; |
(b) |
vendar če arbitri odločijo, da priglašeni novi ali spremenjeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave ne izpolnjuje ciljev iz člena 7(1)(b) in/ali (c), začasna odobritev uvoza in trženja vin s poreklom z ozemlja pogodbenice priglasiteljice, pridelanih v skladu z zadevnim enološkim postopkom, obdelavo ali zahtevo glede sestave, kot določa člen 8, preneha veljati 90 dni po taki odločitvi. |
NASLOV II
ZAŠČITA IMEN VIN IN ZADEVNE DOLOČBE O OPISU IN PREDSTAVITVI
Člen 12
Zaščitena imena
1. Brez poseganja v člene 15, 17 in 22 ter Protokol se zaščitijo naslednja imena:
(a) |
za vina s poreklom iz Skupnosti:
|
(b) |
za vina s poreklom iz Avstralije:
|
2. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za preprečitev, da se v primerih, kadar se vina s poreklom iz pogodbenic izvažajo in tržijo zunaj njunih ozemelj, ne uporabljajo zaščitena imena ene pogodbenice, na katera se nanaša ta člen, za opis in predstavitev vina s poreklom iz druge pogodbenice, razen kot je določeno v tem sporazumu.
Člen 13
Geografske označbe
1. Če ta sporazum ne določa drugače:
(a) |
v Avstraliji so geografske označbe za Skupnost iz dela A Priloge II:
|
(b) |
v Skupnosti so geografske označbe za Avstralijo iz dela B Priloge II:
|
2. Pogodbenici v skladu s tem sporazumom sprejmeta vse ukrepe, potrebne za skupno zaščito geografskih označb iz Priloge II, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. Obe pogodbenici zagotovita zainteresiranim stranem pravna sredstva, s katerimi se prepreči uporaba geografske označbe iz Priloge II za označevanje vin, ki nimajo porekla iz kraja, ki ga navaja zadevna geografska označba.
3. Zaščita iz odstavka 2 se uporablja tudi:
(a) |
kadar je navedeno pravo poreklo vina, |
(b) |
kadar se geografska označba uporablja v prevodu ali |
(c) |
kadar se označbe uporabljajo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno. |
4. Zaščita iz odstavkov 2 in 3 ne posega v člena 15 in 22.
5. Registracija blagovne znamke za vina, ki vsebuje geografsko označbo, značilno za vino iz Priloge II, se za taka vina, ki nimajo porekla iz kraja, označenega z geografsko označbo, zavrne, ali če domača zakonodaja to dovoljuje, se na zahtevo zainteresirane strani razveljavi.
6. V primeru enakozvočnih geografskih označb iz Priloge II se zaščita dodeli za vsako označbo, če se uporablja v dobri veri. Pogodbenici lahko skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.
7. Člen 23(3) Sporazuma TRIPs se uporablja, če je geografska označba iz Priloge II enakozvočna geografski označbi tretje države.
8. Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.
9. Nič v tem sporazumu ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice iz Priloge II, ki ni zaščitena ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali ki se v navedeni državi ne uporablja več.
10. Pogodbenici potrdita, da pravice in dolžnosti iz tega sporazuma ne izhajajo iz nobenih geografskih označb razen tistih iz Priloge II. Brez poseganja v določbe Sporazuma o zaščiti geografskih označb obe pogodbenici uporabljata Sporazum TRIPs za zaščito geografskih označb.
Člen 14
Imena ali navedbe držav članic in Avstralije
1. V Avstraliji so navedbe držav članic Skupnosti in druga imena, ki se uporabljajo za državo članico, za označevanje porekla vina:
(a) |
rezervirani za vino s poreklom iz zadevne države članice in |
(b) |
jih Skupnost ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Skupnosti. |
2. V Skupnosti so navedbe Avstralije in druga imena, ki se uporabljajo za Avstralijo, za označevanje porekla vina:
(a) |
rezervirani za vino s poreklom iz Avstralije in |
(b) |
jih Avstralija ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Avstralije. |
Člen 15
Prehodne ureditve
Zaščita imen iz člena 12(1)(a)(I) in člena 13 Avstraliji ne preprečuje uporabe naslednjih imen za opis in predstavitev vina v Avstraliji in tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi to dovoljujejo, v naslednjih prehodnih obdobjih:
(a) |
12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma za naslednja imena: burgundy, chablis, champagne, graves, manzanilla, marsala, moselle, port, sauterne, sherry in white burgundy; |
(b) |
10 let po začetku veljavnosti tega sporazuma, za tokay. |
Člen 16
Tradicionalni izrazi
1. Če ta sporazum ne določa drugače, se v Avstraliji tradicionalni izrazi za Skupnost iz Priloge III:
(a) |
ne uporabljajo za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Avstralije in |
(b) |
ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti, razen za vina s poreklom in kategorijo ter v jeziku, navedenem v Prilogi III, ter pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Skupnosti. |
2. Avstralija v skladu s tem sporazumom sprejme vse ukrepe, potrebne za zaščito tradicionalnih izrazov iz Priloge III v skladu s tem členom, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. Za ta namen Avstralija zagotovi ustrezna pravna sredstva za zagotovitev učinkovite zaščite in preprečitev uporabe tradicionalnih izrazov za opis vina, ki ni upravičeno do teh tradicionalnih izrazov, tudi če se tradicionalni izrazi uporabijo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.
3. Zaščita iz odstavka 2 ne posega v člena 17 in 23.
4. Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja le za:
(a) |
jezik ali jezike, v katerih se pojavlja v Prilogi III, in |
(b) |
za kategorijo vina, ki je za Skupnost zaščiteno, kot določa Priloga III. |
5. Avstralija lahko na svojem ozemlju dovoli uporabo izrazov, ki so enaki ali podobni tradicionalnim izrazom iz Priloge III, za vina, ki po poreklu niso z ozemlja pogodbenic, če to ne pomeni zavajanja potrošnikov, je poreklo proizvoda navedeno, uporaba pa ne pomeni nelojalne konkurence, kot se ta izraz razume v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila spremenjena.
6. Ta sporazum ne posega v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.
7. Brez poseganja v odstavek 5 Avstralija na svojem ozemlju ne sme dovoliti registracije ali uporabe blagovne znamke, ki vsebuje tradicionalni izraz iz Priloge III, za opis ali predstavitev vina, razen če ta sporazum dovoljuje uporabo tradicionalnega izraza za zadevno vino. Kljub temu ta zahteva:
(a) |
ne velja za blagovne znamke, ki so bile pred datumom podpisa tega sporazuma v Avstraliji zakonito registrirane v dobri veri ali so v Avstraliji z uporabo v dobri veri legitimno pridobile pravice; |
(b) |
pri tradicionalnih izrazih, vključenih v Prilogo III po datumu podpisa tega sporazuma, ne velja za blagovne znamke, ki so bile v Avstraliji zakonito registrirane v dobri veri ali so v Avstraliji z uporabo v dobri veri legitimno pridobile pravice, preden je bil zadevni tradicionalni izraz zaščiten v skladu s tem sporazumom; in |
(c) |
ne preprečuje uporabe blagovnih znamk iz odstavkov (a) in (b) v tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi tretje države to dovoljujejo. |
Ta določba ne posega v pravico Skupnosti do uporabe ustreznega tradicionalnega izraza v skladu z odstavkom (1)(b).
8. Brez poseganja v odstavke 5, 6 in 7 ter v člen 23 Avstralija na svojem ozemlju ne more dovoliti uporabe naziva podjetja, ki vsebuje tradicionalni izraz iz Priloge III k temu sporazumu, za opis ali predstavitev vina. Kljub temu ta zahteva:
(a) |
ne velja za nazive podjetij, ki so bila pred datumom podpisa tega sporazuma v Avstraliji zakonito registrirana v dobri veri; |
(b) |
pri tradicionalnih izrazih, vključenih v Prilogo III po datumu podpisa tega sporazuma, ne velja za nazive podjetij, ki so bila v Avstraliji zakonito registrirana v dobri veri, preden je bil zadevni tradicionalni izraz zaščiten v skladu s tem sporazumom in |
(c) |
ne preprečuje uporabe takih nazivov podjetij v tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi tretje države to dovoljujejo. |
Odstavki (a), (b) in (c) ne dovoljujejo uporabe nazivov podjetij na takšen način, ki bi zavajal potrošnika.
9. Nič v tem sporazumu ne obvezuje Avstralije, da zaščiti tradicionalni izraz iz Priloge III, ki ni zaščiten ali ni več zaščiten v svoji državi porekla ali ki se v Skupnosti ne uporablja več.
Člen 17
Prehodne ureditve
Zaščita imen iz člena 12(1)(a)(III) in člena 16 Avstraliji ne preprečuje uporabe naslednjih imen za opis in predstavitev vina v Avstraliji in tretjih državah, v katerih zakoni in predpisi to dovoljujejo, v prehodnem obdobju 12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma: amontillado, auslese, claret, fino, oloroso, spatlese.
Člen 18
Kategorije vin in prodajne oznake
1. Če ta sporazum ne določa drugače, so v Avstraliji kategorije vin iz dela A Priloge IV in prodajne oznake iz dela B Priloge IV:
(a) |
rezervirane za vino s poreklom iz Skupnosti in |
(b) |
jih Skupnost ne more uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Skupnosti. |
2. Nič v tem sporazumu ne obvezuje Avstralije, da rezervira kategorijo vina ali prodajno oznako iz Priloge IV, ki ni rezervirana ali ni več rezervirana v svoji državi porekla ali ki se v Skupnosti ne uporablja več.
NASLOV III
POSEBNE DOLOČBE O PREDSTAVITVI IN OPISU
Člen 19
Splošno načelo
Vina ne smejo biti označena z izrazom, ki je napačen ali zavajajoč glede značaja, sestave, kakovosti ali porekla vina.
Člen 20
Neobvezne navedbe
1. Za trgovino z vinom med pogodbenicama se lahko vino s poreklom iz Avstralije:
(a) |
ki ima geografsko označbo iz dela B Priloge II, opiše ali predstavi v Skupnosti z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavku 3, pri čemer se upošteva skladnost uporabe s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji, ter zlasti z Zakonom o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakonom o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskim zakonikom o živilskih standardih; in |
(b) |
ki nima geografske označbe iz dela B Priloge II, opiše ali predstavi v Skupnosti z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavkih 3(d), (g) in (l), pri čemer se upošteva skladnost uporabe s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji, ter zlasti z Zakonom o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakonom o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskim zakonikom o živilskih standardih. |
2. Za trgovino z vinom med pogodbenicama se lahko vino s poreklom iz Skupnosti:
(a) |
ki ima geografsko označbo iz dela A Priloge II, opiše ali predstavi v Avstraliji z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavku 3, pri čemer se upošteva, da je vino označeno v skladu s poglavjem II naslova V in prilogama VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 ter Uredbo Komisije (ES) št. 753/2002 ter da uporaba navedb ni napačna ali zavajajoča za potrošnike v smislu Zakona o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980 in Zakona o trgovinski praksi iz leta 1974; in |
(b) |
ki nima geografske označbe iz dela A Priloge II, opiše ali predstavi v Avstraliji z neobveznimi navedbami, določenimi v odstavkih 3(d), (g) in (l), pri čemer se upošteva, da je vino označeno v skladu s poglavjem II naslova V in prilogama VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 ter Uredbo Komisije (ES) št. 753/2002 ter da uporaba navedb ni napačna ali zavajajoča za potrošnike v smislu Zakona o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980 in Zakona o trgovinski praksi iz leta 1974. |
3. Neobvezne navedbe iz odstavkov 1 in 2 so:
(a) |
letnik, ki ustreza letu trgatve, pri čemer se upošteva, da se vsaj 85 % vina pridobi iz grozdja iz zadevnega leta, razen za vina Skupnosti, ki se pridobijo iz pozimi potrganega grozdja, pri katerih se namesto letnika trgatve navede leto začetka tekočega tržnega leta; |
(b) |
ime sorte vinske trte ali njene sopomenke v skladu s členom 22; |
(c) |
navedba nagrade, medalje ali tekmovanja, pod pogojem da se v primeru nagrade, medalje ali tekmovanja v Avstraliji o tekmovanju obvesti pristojni organ Skupnosti; |
(d) |
navedba tipa proizvoda, kot je določeno v Prilogi VI; |
(e) |
ime vinograda; |
(f) |
pri vinih s poreklom z ozemlja Skupnosti ime vinogradniškega gospodarstva, če je na navedenem vinogradniškem gospodarstvu grozdje pridelano in predelano v vino; |
(g) |
posebna barva vina; |
(h) |
kraj stekleničenja vina; |
(i) |
navedba uporabljene metode za proizvodnjo vina, pri čemer se upošteva Priloga VIII; |
(j) |
pri Skupnosti tradicionalni izraz iz Priloge III; |
(k) |
pri Avstraliji izraz za kakovostno vino iz Priloge V; |
(l) |
ime, naziv in naslov osebe, ki je sodelovala pri trženju vina. |
Člen 21
Predstavitev
1. Pogodbenici se strinjata, da kadar so po zakonih in predpisih pogodbenice uvoznice navedbe obvezne za vinsko etiketo, se lahko druge navedbe predstavi v istem vidnem polju, v katerem so obvezne navedbe, ali drugje na vsebniku z vinom.
2. Če se ne glede na odstavek 1 izraz za kakovostno vino iz Priloge V uporabi kot del glavnega prodajnega poimenovanja na vinski etiketi, se mora uporabiti v istem vidnem polju kot geografska označba za Avstralijo iz dela B Priloge II in s približno enako velikimi črkami. „Glavno prodajno poimenovanje“ za ta odstavek pomeni poimenovanje proizvoda, ki se pojavi na delu vsebnika z vinom ali embalaži, namenjeni potrošniku za predstavitev v običajnih okoliščinah prikaza.
3. Pogodbenici se strinjata, da se lahko navedbe iz odstavka 1, vključno z izrazom za kakovostno vino iz Priloge V, na vsebniku z vinom ponavljajo kjer koli, če so v istem vidnem polju kot geografska označba iz Priloge II ali ne.
4. Skupnost se strinja, da se lahko vino s poreklom iz Avstralije opiše ali predstavi v Skupnosti z navedbo števila standardnih enot pijače v vinu, če je navedena uporaba v skladu s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji, ter zlasti z Zakonom o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakonom o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskim zakonikom o živilskih standardih.
Člen 22
Sorte vinske trte
1. Obe pogodbenici se strinjata, da na svojem ozemlju drugi pogodbenici dovolita uporabo imen ene ali več sort vinske trte, ali kadar je to primerno, njihovih sopomenk za opis in predstavitev vina, če se upoštevajo naslednji pogoji:
(a) |
sorte vinske trte ali njihove sopomenke so navedene v klasifikaciji sort, ki jo pripravi Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV) ali Mednarodni svet za rastlinske genske vire (IBPGR); |
(b) |
kadar vino ni v celoti sestavljeno iz imenovanih(-e) sort(-e) vinske trte ali sopomenke, je po odbitku količine proizvodov, namenjenih za morebitno sladkanje in kulturo mikroorganizmov (katerih količina ne presega 5 % vina), vsaj 85 % vina pridobljenega iz imenovanih(-e) sort(-e); |
(c) |
vse označene sorte vinske trte ali njihove sopomenke morajo imeti pri sestavi vina večji delež kot katera koli neoznačena sorta; |
(d) |
kadar sta poimenovani dve sorti vinske trte ali več ali njihove sopomenke, so navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež v sestavi vina in s črkami katere koli velikosti; |
(e) |
sorta(-e) vinske trte ali sopomenke so navedene v istem vidnem polju ali zunaj njega, kar je odvisno od nacionalne zakonodaje države izvoznice; |
(f) |
ime sort(-e) ali sopomenke se ne uporablja na način, ki zavaja potrošnike glede porekla vina. Za ta namen lahko pogodbenici določita praktične pogoje, pod katerimi se ime lahko uporablja. |
2. Ne glede na odstavek 1 ter člen 12(1)(a)(I) in člen 12(1)(b)(I) se pogodbenici strinjata:
(a) |
če sorta vinske trte ali njena sopomenka vsebuje geografsko označbo iz dela A Priloge II za Skupnost in je sorta vinske trte ali sopomenka navedena v Prilogi VII, lahko Avstralija uporablja sorto vinske trte ali sopomenko za opis ali predstavitev vina s poreklom z ozemlja Avstralije in |
(b) |
če sorta vinske trte ali sopomenka vsebuje geografsko označbo iz dela B Priloge II za Avstralijo in je bila sorta vinske trte ali sopomenka uporabljena v dobri veri pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko Skupnost uporablja sorto vinske trte ali sopomenko za opis ali predstavitev vina s poreklom z ozemlja Skupnosti. |
3. Ne glede na določbe člena 12 in tega člena se pogodbenici strinjata, da se lahko ime „hermitage“ med prehodnim obdobjem, ki se konča 12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma, uporablja za vina s poreklom iz Avstralije za prodajo v državah zunaj ozemlja Skupnosti kot sopomenka za sorto vinske trte „shiraz“, če zakoni in predpisi v Avstraliji in drugih državah to dovolijo ter se to ime ne uporablja na način, ki je za potrošnike zavajajoč.
4. Ne glede na določbe tega člena se pogodbenici strinjata, da se lahko ime sorte vinske trte „lambrusco“ uporablja med prehodnim obdobjem, ki se konča 12 mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma, kot opis za slog vina, ki se po tradiciji proizvaja in trži pod tem imenom za prodajo v državah zunaj ozemlja Skupnosti, če zakoni in predpisi v Avstraliji in drugih državah to dovolijo ter se to ime ne uporablja na način, ki je za potrošnike zavajajoč.
Člen 23
Izrazi za kakovostna vina
Avstralija lahko uporablja izraze iz Priloge V za opis in predstavitev vina s poreklom iz Avstralije v skladu s pogoji uporabe iz navedene priloge in v skladu s členom 20.
Člen 24
Vina z geografsko označbo s poreklom iz Avstralije
Brez poseganja v bolj omejevalno zakonodajo Avstralije se pogodbenici strinjata, da lahko Avstralija uporablja geografske označbe iz dela B Priloge II za opis in predstavitev vina s poreklom iz Avstralije pod naslednjimi pogoji:
(a) |
če se uporabi enotna geografska označba, se iz grozdja, potrganega v tej geografski enoti, pridobi vsaj 85 % vina; |
(b) |
če se za isto vino uporabijo največ tri geografske označbe:
|
Člen 25
Izvajanje zahtev glede označevanja
1. Če opis ali predstavitev vina, zlasti na etiketi, v uradnih oziroma trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju krši ta sporazum, sprejmeta pogodbenici vse potrebne upravne ukrepe ali pravne postopke v skladu s svojimi zakoni in predpisi.
2. Ukrepi in postopki iz odstavka 1 se sprejmejo predvsem v naslednjih primerih:
(a) |
kadar prevod opisov, predvidenih po zakonodaji Skupnosti ali Avstralije, v jezik ali jezike druge pogodbenice privede do besede, ki je zavajajoča glede porekla, značaja ali kakovosti tako opisanega ali predstavljenega vina; |
(b) |
kadar se opisi, blagovne znamke, imena, napisi ali slike, ki neposredno ali posredno dajejo napačne ali zavajajoče informacije glede izvora, porekla, značaja, sorte vinske trte ali bistvenih lastnosti vina, pojavijo na vsebnikih ali embalaži, pri oglaševanju ali na uradnih oziroma trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na vina, katerih ime je zaščiteno na podlagi tega sporazuma; |
(c) |
kadar se uporablja embalaža, ki je zavajajoča glede porekla vina. |
Člen 26
Mirovanje
Pogodbenici v domači zakonodaji ne postavljata manj ugodnih pogojev od pogojev, določenih v tem sporazumu ali njuni domači zakonodaji, ki velja na datum podpisa tega sporazuma, zlasti v predpisih iz Priloge IX, v zvezi z opisom, predstavitvijo, embalažo ali sestavo vin iz druge pogodbenice.
NASLOV IV
ZAHTEVE ZA POTRDILA
Člen 27
Potrdila
1. Skupnost odobri uvoz brez časovne omejitve za vina s poreklom iz Avstralije v skladu s poenostavljenimi določbami o potrdilih iz drugega pododstavka člena 24(2) in člena 26 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja. Za ta namen in v skladu z navedenimi določbami Avstralija:
(a) |
zagotovi dokumente za potrdilo in analizne izvide po pristojnem organu; ali |
(b) |
če pristojnemu organu v pododstavku (a) ustreza, da so posamezni proizvajalci pristojni za izvajanje teh odgovornosti:
|
2. Ne glede na člen 26 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2001, povezan s poenostavljenim obrazcem VI 1, se zahtevajo le naslednje informacije:
(a) |
ime in naslov uvoznika ali prejemnika v okencu 2 dokumenta za potrdilo; |
(b) |
„opis proizvoda“ v okencu 6 dokumenta za potrdilo, ki vsebuje: nazivno prostornino (npr. 75 cl), prodajno poimenovanje (tj. „avstralsko vino“), zaščiteno geografsko označbo (glej del B Priloge II), izraz za kakovostna vina (glej Prilogo V), ime sort(-e) vinske trte in letnik, če se pojavijo na etiketi; |
(c) |
enotna številka v okencu 11 dokumenta za potrdilo, ki jo določi pristojni organ Avstralije. |
3. Za namen tega člena je v primeru Avstralije pristojni organ avstralska korporacija za vino in brandy ali drug organ, ki ga Avstralija lahko imenuje za pristojen organ ali organe.
4. Ob upoštevanju člena 28 Skupnost za uvoz vina s poreklom iz Avstralije ne uvede bolj omejevalnega ali daljnosežnega sistema za izdajo potrdil, kot je tisti, ki se je uporabljal za tak uvoz v Skupnost 1. marca 1994 in se lahko uporablja za vina, uvožena iz drugih držav z enakimi ukrepi nadzora in pregleda.
5. Ob upoštevanju člena 28 Avstralija za uvoz vina s poreklom iz Skupnosti ne uvede bolj omejevalnega ali daljnosežnega sistema za potrdila, kot je tisti, ki se je uporabljal za tak uvoz v Avstralijo 1. januarja 1992 in se lahko uporablja za vina, uvožena iz drugih držav z enakimi ukrepi nadzora in pregleda.
Člen 28
Začasna potrdila
1. Pogodbenici si pridržujeta pravico, da v odgovor na upravičeno zaskrbljenost na področju javnega reda, kot je varstvo zdravja ali potrošnikov ali delovanje proti goljufijam, uvedeta dodatne začasne zahteve za potrdila. V tem primeru se drugi pogodbenici v primernem času posredujejo ustrezne informacije, ki omogočajo izpolnjevanje dodatnih zahtev.
2. Pogodbenici se strinjata, da takšne zahteve ne veljajo dlje, kot je potrebno za odgovor na zaskrbljenost na področju javnega reda, zaradi katere so bile uvedene.
NASLOV V
UPRAVLJANJE SPORAZUMA
Člen 29
Sodelovanje med pogodbenicama
1. Pogodbenici neposredno s svojimi zastopniškimi telesi in Skupnim odborom, ustanovljenim s členom 30, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane s tem sporazumom. Pogodbenici si zlasti prizadevata za rešitev vsakega vprašanja, ki ju zadeva in izhaja iz tega sporazuma, najprej po svojih zastopniških telesih ali Skupnem odboru.
2. Avstralija določi Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo (ali naslednico agencije avstralske vlade, ki prevzame pomembne funkcije tega ministrstva) za svoje zastopniško telo. Skupnost določi Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije za svoje zastopniško telo. Pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o zamenjavi zastopniškega telesa.
3. Avstralija, ki jo zastopa Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo, in Skupnost:
(a) |
se lahko sporazumeta, da je treba priloge ali Protokol k temu sporazumu spremeniti. Priloga ali Protokol se štejeta za spremenjena od datuma, glede katerega se pogodbenici strinjata; |
(b) |
se lahko sporazumeta glede praktičnih pogojev iz člena 13(6) in člena 22(1)(f); |
(c) |
si sporočata, ali imata namen sklepati nove uredbe ali spreminjati veljavne uredbe, ki so v interesu javnega reda, kot sta zdravstveno varstvo in varstvo potrošnikov, in ki lahko vplivajo na vinski sektor; |
(d) |
se obveščata o vseh zakonodajnih ali upravnih ukrepih in sodnih odločitvah v zvezi z uporabo tega sporazuma in se obveščata o ukrepih, ki so se sprejeli na podlagi takšnih odločitev; in |
(e) |
se lahko sporazumeta, da se mora sklic na zakon ali predpis v določbi tega sporazuma upoštevati kot sklic na navedeni zakon ali predpis, kakor je bil spremenjen in je veljaven na določen datum po datumu podpisa tega sporazuma. |
Člen 30
Skupni odbor
1. Ustanovi se Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Skupnosti in Avstralije.
2. Skupni odbor pripravlja priporočila in sprejema odločitve s soglasjem. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se na zahtevo pogodbenic, izmenično v Skupnosti in Avstraliji, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.
3. Skupni odbor lahko odloči:
(a) |
da spremeni priloge in Protokol k temu sporazumu. Priloga ali Protokol se štejeta za spremenjena od datuma, glede katerega se pogodbenici strinjata; |
(b) |
praktične pogoje iz člena 13(6) in člena 22(1)(f) in |
(c) |
da se mora sklic na zakon ali predpis v določbi tega sporazuma upoštevati kot sklic na navedeni zakon ali predpis, kakor je bil spremenjen in je veljaven na določen datum po datumu podpisa tega sporazuma. |
4. Skupni odbor tudi poskrbi za ustrezno delovanje tega sporazuma in preuči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Predvsem je odgovoren za:
(a) |
izmenjavo informacij med pogodbenicama za čim boljše delovanje tega sporazuma; |
(b) |
predložitev predlogov za vprašanja skupnega interesa pogodbenic v vinskem sektorju ali sektorju žganja; |
(c) |
oblikovanje načrta stroškov iz členov 10(9) in 38(7). |
5. Skupni odbor razpravlja o vseh vprašanjih, ki so v vinskem sektorju v skupnem interesu.
6. Skupni odbor spodbuja stike med proizvajalcem vina in predstavniki industrije pogodbenic.
Člen 31
Uporaba in delovanje Sporazuma
Pogodbenici določita kontaktne točke iz Priloge X, ki so odgovorne za uporabo in delovanje tega sporazuma.
Člen 32
Medsebojna pomoč pogodbenic
1. Če pogodbenica utemeljeno meni, da:
(a) |
vino ali serija vin, kot je opredeljeno v členu 2, ki se trži ali se je tržila med Avstralijo in Skupnostjo, ni v skladu s predpisi, veljavnimi v vinskem sektorju v Skupnosti ali Avstraliji, ali da ni v skladu s tem sporazumom in |
(b) |
je ta neskladnost zlasti v interesu druge pogodbenice in bi lahko imela za posledico upravne ukrepe ali pravne postopke, |
pogodbenica po imenovani kontaktni točki nemudoma obvesti kontaktno točko ali druge ustrezne organe druge pogodbenice.
2. Informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1, spremljajo uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti; navesti je tudi treba, kateri upravni ukrepi ali pravni postopki bi se po potrebi sprejeli. Informacije vključujejo predvsem naslednje podatke o zadevnem vinu:
(a) |
proizvajalca in osebo, ki razpolaga z navedenim vinom; |
(b) |
sestavo in organoleptične značilnosti navedenega vina; |
(c) |
opis in predstavitev navedenega vina; |
(d) |
podatke o neskladju s predpisi o proizvodnji in trženju. |
NASLOV VI
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 33
Vina v tranzitu
Naslovi I, II, III in IV se ne uporabljajo za vina:
(a) |
ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic ali |
(b) |
ki imajo poreklo na ozemlju ene od pogodbenic in se dobavljajo v majhnih količinah med pogodbenicama pod pogoji in po postopkih iz točke II Protokola. |
Člen 34
Sporazum STO
Ta sporazum se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO.
Člen 35
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi
1. Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico pogodbenic do uvedbe sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, če taki ukrepi niso neskladni z določbami Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO.
2. Vsaka pogodbenica si za dogovor o skupnem pristopu prizadeva, da drugo pogodbenico po postopkih iz člena 29 čim prej obvesti o dogodkih, ki bi v povezavi z vinom, trženim na njenem ozemlju, lahko povzročili sprejetje ukrepov, potrebnih za varovanje življenja ljudi, živali ali rastlin, zlasti ukrepov pri določitvi posebnih omejitev onesnaževalcev in ostankov.
3. Brez poseganja v odstavek 2, če ena pogodbenica sprejme ali predlaga sprejetje nujnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov na podlagi tega, da dovoljeni enološki postopek, obdelava ali zahteva glede sestave ogroža zdravje ljudi, potem se pogodbenica za dogovor o skupnem pristopu obrne na drugo pogodbenico po svojih ustreznih zastopniških telesih ali Skupnem odboru v 30 dneh po tem, ko se nujni ukrep glede na primer sprejme ali predlaga.
Člen 36
Ozemeljska veljavnost
Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer pod pogoji iz navedene pogodbe, ter na drugi strani na ozemlju Avstralije.
Člen 37
Posvetovanja
1. Če pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni izpolnila katere od obveznosti iz tega sporazuma in rešitev vprašanja v skladu s členom 29(1) ni bila mogoča, lahko v pisni obliki zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico. V 30 dneh po prejemu zahteve se pogodbenici posvetujeta z namenom rešitve vprašanja.
2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, zagotovi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno preučitev zadevnega primera.
3. Kadar bi zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali škodovala učinkovitosti ukrepov za nadzor nad goljufijami, lahko pogodbenica sprejme ustrezne začasne zaščitne ukrepe, če taka posvetovanja potekajo takoj po sprejetju teh ukrepov.
4. Če se vprašanje ne reši v 60 dneh po prejemu zahteve za posvetovanja, se pogodbenici medsebojno dogovorita za:
(a) |
podaljšanje obdobja za posvetovanje ali |
(b) |
predložitev vprašanja v presojo ustreznemu organu. |
Člen 38
Arbitraža
1. Če vprašanja ni mogoče rešiti v skladu s členom 37 (razen z ugovorom po členu 9), lahko pogodbenici arbitraži soglasno predložita vprašanje glede primera, v katerem bosta druga drugo uradno obvestili o imenovanju arbitra v 60 dneh ob upoštevanju meril iz odstavka 4.
2. V 30 dneh od imenovanja drugega arbitra oba arbitra, imenovana v skladu z odstavkom 1, sporazumno imenujeta tretjega arbitra. Če se prva dva arbitra ne moreta dogovoriti glede tretjega arbitra, ga pogodbenici imenujeta v 30 dneh.
3. Če pogodbenici ne moreta skupno izbrati tretjega arbitra v 30 dneh, kot določa odstavek 2, opravi nujno imenovanje v naslednjih 60 dneh na zahtevo katere koli pogodbenice predsednik ali član Mednarodnega sodišča (glede na delovni staž) ob upoštevanju meril iz odstavka 4 tega člena in v skladu s prakso Sodišča.
4. Tretji imenovani arbiter predseduje arbitražnemu postopku in je pravno usposobljen. Arbitra (brez predsedujočega člana) sta ustrezno usposobljena na področju, ki ga obravnava arbitražni svet.
5. V 30 dneh od izbire tretjega arbitra arbitri skupaj določijo pravila delovnega postopka, ki se bodo uporabljala za arbitražo, pri čemer upoštevajo neobvezna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za arbitražno reševanje sporov med dvema državama, s to razliko, da lahko pogodbenici kadar koli sporazumno opustita ali spremenita pravila delovnega postopka.
6. Arbitri oblikujejo sklepe v zvezi z zadevnim vprašanjem v največ 90 dneh od imenovanja tretjega arbitra. Ti sklepi se sprejemajo z večino.
7. Stroške arbitraže, vključno s stroški plačila arbitrom, si pogodbenici enakovredno razdelita. Honorarji in stroški arbitrov se določijo glede na razpored, ki ga določi Skupni odbor.
8. Arbitri sprejmejo dokončno in zavezujočo odločitev.
9. Pogodbenici arbitraži v skladu s tem členom sporazumno predložita vsa ostala vprašanja v zvezi z dvostransko trgovino z vinom.
Člen 39
Sodelovanje v vinskem sektorju
1. Pogodbenici lahko sporazumno spremenita ta sporazum, tako da okrepita stopnjo sodelovanja v vinskem sektorju. Strinjata se, da bosta začeli posvetovanja zaradi usklajevanja pravil o zahtevah za označevanje vina.
2. V okviru tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica oblikuje predloge za izboljšanje obsega sodelovanja ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z izvajanjem Sporazuma.
Člen 40
Obstoječe zaloge
Vina, ki so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma ali izteku ustreznih prehodnih obdobij iz členov 15, 17 ali člena 22(3) in (4) zakonito proizvedena, opisana in predstavljena na način, ki ga ta sporazum prepoveduje, se lahko tržijo pod naslednjimi pogoji:
(a) |
če je isavino proizvedeno z uporabo enega ali več enoloških postopkov ali obdelav, ki niso navedeni v Prilogi I, se lahko trži do odprodaje zalog; |
(b) |
če so vina opna in predstavljena z izrazi, ki jih ta sporazum prepoveduje, lahko z vini tržijo:
|
Člen 41
Sporazum
Protokol in priloge k Sporazumu so njegov sestavni del.
Člen 42
Verodostojni jeziki
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
Člen 43
Prenehanje veljavnosti sporazuma iz leta 1994
Pogodbenici se strinjata, da od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma prenehajo veljati naslednji instrumenti:
(a) |
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom ter Protokol, sestavljen v Bruslju in Canberri (26.–31. januar 1994); |
(b) |
izmenjava pisem v zvezi s tem, sestavljena v Bruslju in Canberri (26.–31. januar 1994):
|
Člen 44
Začetek veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu, ko se pogodbenici uradno pisno obvestita, da sta izpolnili svoje pogoje za začetek veljavnosti tega sporazuma.
2. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum prekine, in sicer tako, da drugo pogodbenico o tem pisno obvesti z enoletnim odpovednim rokom.
Съставено в Брюксел на първи декември две хиляди и осма година.
Hecho en Bruselas el uno de diciembre de dosmil ocho.
V Bruselu dne prvního prosince dva tisíce osm.
Udfærdiget i Bruxelles den første december to tusind og otte.
Geschehen zu Brüssel am ersten Dezember zweitausendacht.
Kahe tuhande kaheksanda aasta detsembrikuu esimesel päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, την πρώτη Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες οκτώ.
Done at Brussels on the first day of December in the year two thousand and eight.
Fait à Bruxelles, le premier décembre deux mille huit.
Fatto a Bruxelles, addì primo dicembre duemilaotto.
Briselē, divtūkstoš astotā gada pirmajā decembrī.
Priimta du tūkstančiai aštuntų metų gruodžio pirmą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-nyolcadik év december első napján.
Magħmul fi Brussell, fl-ewwel jum ta' Diċembru tas-sena elfejn u tmienja.
Gedaan te Brussel, de eerste december tweeduizend acht.
Sporządzono w Brukseli dnia pierwszego grudnia roku dwa tysiące ósmego.
Feito em Bruxelas, em um de Dezembro de dois mil e oito.
Întocmit la Bruxelles, la întâi decembrie două mii opt.
V Bruseli dňa prvého decembra dvetisícosem.
V Bruslju, dne prvega decembra leta dva tisoč osem.
Tehty Brysselissä ensimmäisenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.
Som skedde i Bryssel den första december tjugohundraåtta.
За Европейската общност
Por la Comunidad Europea
Za Evropské společenství
For Det Europæiske Fællesskab
Für die Europäische Gemeinschaft
Euroopa Ühenduse nimel
Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα
For the European Community
Pour la Communauté européenne
Per la Comunità europea
Eiropas Kopienas vārdā
Europos bendrijos vardu
Az Európai Közösség részéről
Għall-Komunità Ewropea
Voor de Europese Gemeenschap
W imieniu Wspólnoty Europejskiej
Pela Comunidade Europeia
Pentru Comunitatea Europeană
Za Európske spoločenstvo
Za Evropsko skupnost
Euroopan yhteisön puolesta
För Europeiska gemenskapen
За Австралия
Por Australia
Za Austrálii
For Australien
Für Australien
Austraalia nimel
Για τηυ Αυστραλία
For Australia
Pour l'Australie
Per l'Australia
Austrālijas vārdā
Australijos vardu
Ausztrália részéről
Għall-Awstralja
Voor Australië
W imieniu Australii
Pela Austrália
Pentru Australia
Za Austráliu
Za Avstralijo
Australian puolesta
För Australien
(1) Avstralska zbirka pogodb (ATS) 1988, št. 30 (brez Priloge); Zbirka pogodb Združenih narodov (UNTS) 1503, str. 168 (s Prilogo).
PRILOGA I
Enološki postopki iz člena 5
DEL A
Za vina s poreklom iz Avstralije
1. |
Seznam enoloških postopkov in obdelav, odobrenih za vina s poreklom iz Avstralije, pod pogoji iz avstralskih pravil ter zlasti Zakona o avstralski korporaciji za vino in brandy iz leta 1980, Zakona o trgovinski praksi iz leta 1974 in avstralsko-novozelandskega zakonika o živilskih standardih (razen če je v tej prilogi drugače navedeno) z naslednjimi predpisi:
|
2. |
Novi ali spremenjeni enološki postopki in obdelave, o katerih sta se medsebojno dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 29 ali člena 30. |
DEL B
Za vina s poreklom iz Skupnosti
1. |
Seznam enoloških postopkov in obdelav, odobrenih za vina s poreklom iz Skupnosti, pod pogoji iz pravil Skupnosti ter zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 in Uredbe Komisije (ES) št. 1622/2000 (razen če je drugače navedeno) z naslednjimi predpisi:
|
2. |
Novi ali spremenjeni enološki postopki in obdelave, o katerih sta se medsebojno dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 29 ali člena 30. |
DEL C
Tehnične prilagoditve enoloških postopkov in obdelav iz člena 6(7)
Enološki postopki in obdelave iz dela B Priloge I za Skupnost:
16. |
uporaba vinske kisline za namen dokisanja, če se začetna vsebnost kislin v vinu ne poveča za več kot 2,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina; |
32. |
dodajanje saharoze, koncentriranega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za povečanje naravne vsebnosti alkohola v grozdju, grozdnem moštu ali vinu; |
37. |
delna koncentracija s fizikalnim postopkom, vključno z obratno osmozo, za povečanje naravne vsebnosti alkohola v grozdnem moštu ali vinu. |
Enološki postopki in obdelave iz dela A Priloge I za Avstralijo:
Nič.
(1) Ta enološki postopek je bil odobren 1. marca 1994.
PRILOGA II
Geografske označbe iz člena 12
Geografske označbe, ki jih ureja ta sporazum, so:
DEL A
VINA S POREKLOM IZ EVROPSKE SKUPNOSTI
1. |
Geografske označbe držav članic: |
Avstrija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Belgija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Bolgarija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Ciper
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Češka
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Francija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Nemčija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Grčija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Madžarska
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
Italija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Luksemburg
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
Določena pridelovalna območja (ki jim lahko sledi ime občine ali delov občine) |
Imena občin ali delov občin |
Moselle Luxembourgeoise |
Ahn Assel Bech-Kleinmacher Born Bous Burmerange Canach Ehnen Ellingen Elvange Erpeldingen Gostingen Greiveldingen Grevenmacher Lenningen Machtum Mertert Moersdorf Mondorf Niederdonven Oberdonven Oberwormeldingen Remerschen Remich Rolling Rosport Schengen Schwebsingen Stadtbredimus Trintingen Wasserbillig Wellenstein Wintringen Wormeldingen |
Malta
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Portugalska
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Romunija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Slovaška
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
Določena pridelovalna območja (ki jim sledi izraz „vinohradnícka oblasť“) |
Podobmočja (ki jim lahko sledi ime pridelovalnega območja) (ki jim sledi izraz „vinohradnícka oblasť“) |
Južnoslovenská |
Dunajskostredský |
|
Galantský |
|
Hurbanovský |
|
Komárňanský |
|
Palárikovský |
|
Šamorínsky |
|
Strekovský |
|
Štúrovský |
Malokarpatská |
Bratislavský |
|
Doľanský |
|
Hlohovecký |
|
Modranský |
|
Orešanský |
|
Pezinský |
|
Senecký |
|
Skalický |
|
Stupavský |
|
Trnavský |
|
Vrbovský |
|
Záhorský |
Nitrianska |
Nitriansky |
|
Pukanecký |
|
Radošinský |
|
Šintavský |
|
Tekovský |
|
Vrábeľský |
|
Želiezovský |
|
Žitavský |
|
Zlatomoravecký |
Stredoslovenská |
Fiľakovský |
|
Gemerský |
|
Hontiansky |
|
Ipeľský |
|
Modrokamenecký |
|
Tornaľský |
|
Vinický |
Tokaj/ská/-ský/ské |
Čerhov |
|
Černochov |
|
Malá Tŕňa |
|
Slovenské Nové Mesto |
|
Veľká Bara |
|
Veľká Tŕňa |
|
Viničky |
Východoslovenská |
Kráľovskochlmecký |
|
Michalovský |
|
Moldavský |
|
Sobranecký |
Slovenija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Španija
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
Združeno Kraljestvo
1. |
Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju
|
2. |
Namizna vina z geografsko označbo
|
2. |
Spremembe seznama geografskih označb, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30. |
DEL B
VINA S POREKLOM IZ AVSTRALIJE
1. |
Geografske označbe Avstralije
|
2. |
Spremembe seznama geografskih označb, o katerih sta se dogovorili pogodbenici po postopkih iz člena 29 ali člena 30. |
PRILOGA III
Tradicionalni izrazi iz člena 12
1. |
Tradicionalni izrazi držav članic:
|
2. |
Spremembe seznama tradicionalnih izrazov, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30. |
(1) Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo iz odstavka 8 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.
(2) Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo iz odstavka 11 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.
(3) Zaščita izraza „cava“ iz Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ne vpliva na zaščito geografske označbe, ki se uporablja za kakovostna peneča vina pdpo „Cava“.
PRILOGA IV
Kategorije vina in prodajne oznake iz člena 12(1)(a)(IV) in (V)
DEL A
Kategorije vina
— |
Kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju, |
— |
kakovostno vino pdpo, |
— |
kakovostno peneče vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju, |
— |
kakovostno peneče vino pdpo, |
— |
kakovostno biser vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju, |
— |
kakovostno biser vino pdpo, |
— |
kakovostno likersko vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju, |
— |
kakovostno likersko vino pdpo |
— |
in enakovredni izrazi ter okrajšave v drugih jezikih Skupnosti. |
DEL B
Prodajne oznake
— |
Sekt bestimmter Anbaugebiete, |
— |
Sekt b.A., |
v nemščini.
PRILOGA V
Izrazi za kakovostna vina iz člena 23
1. |
Izrazi za kakovostna vina Avstralije:
|
2. |
Spremembe seznama izrazov za kakovostna vina, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30. |
(1) Pogodbenici priznata, da je avstralski tip vina „alkoholizirano vino“ enakovreden proizvodu Skupnosti „likersko vino“, kot je opredeljeno v točki 14 Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.
PRILOGA VI
Tip proizvoda iz člena 20(3)(d)
Izrazi |
Mejna vrednost ostanka sladkorja za mirna vina |
Dry |
< 4 g/l ali < 9 g/l, če je skupna kislost, izražena v gramih vinske kisline na liter, < 2 g pod vsebnostjo ostanka sladkorja |
Medium dry |
med 4 in 12 g/l |
Medium sweet |
med 12 in 45 g/l |
Sweet |
> 45 g/l |
Izrazi |
Mejna vrednost ostanka sladkorja za peneča vina |
Brut nature |
< 3 g/l |
Extra brut |
med 0 in 6 g/l |
Brut |
med 0 in 15 g/l |
Extra dry |
med 12 in 20 g/l |
Dry |
med 17 in 35 g/l |
Medium dry |
med 35 in 50 g/l |
Sweet |
> 50 g/l |
PRILOGA VII
Seznam sort vinske trte in njihovih sopomenk, katerih imena so v celoti ali delno sestavljena iz geografske označbe Skupnosti in se lahko pojavijo pri označevanju vin s poreklom iz Avstralije v skladu s členom 22(2)
1. |
Sorte vinske trte ali njihove sopomenke: Alicante Bouchet Auxerrois Barbera Carignan Carignane Chardonnay Pinot Chardonnay Orange Muscat Rhine Riesling Trebbiano Verdelho |
2. |
Spremembe seznama sort vinske trte ali njihovih sopomenk, o katerih sta se skupaj dogovorili pogodbenici ali Skupni odbor po postopkih iz člena 29 ali člena 30. |
PRILOGA VIII
Opredelitev nekaterih proizvodnih metod iz člena 20(3)(i)
1. |
Če se naslednji izrazi uporabljajo za opis in predstavitev vina, mora biti vino zorjeno, fermentirano ali starano v hrastovih sodih:
|
2. |
Naslednji izrazi se lahko uporabijo za opis in predstavitev vina s poreklom iz Avstralije pod naslednjimi pogoji uporabe:
|
3. |
Če se uporabljajo drugi izrazi, povezani s proizvodnjo vina, za opis in predstavitev vina, mora biti vino proizvedeno v skladu s pomenom navedenih izrazov, kot jih splošno uporabljajo in razumejo vinarji v državi, ki vino proizvaja. |
PRILOGA IX
Domača zakonodaja v zvezi z opisom, predstavitvijo, embalažo ali sestavo vina iz člena 26
ZA AVSTRALIJO
Zakon o avstralskih korporacijah za vino in brandy iz leta 1980 in sekundarna zakonodaja,
Zakon o trgovinski praksi iz leta 1974,
avstralsko-novozelandski zakonik o živilskih standardih.
ZA SKUPNOST
Naslov V ter prilogi VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino,
Uredba Komisije (ES) št. 753/2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja.
PRILOGA X
Kontaktne točke iz člena 31
Spremembe glede kontaktnih podatkov se pravočasno sporočijo.
(a) AVSTRALIJA
The Chief Executive |
Australian Wine and Brandy Corporation |
National Wine Centre |
Botanic Road |
ADELAIDE SA 5000 |
Avstralija |
(PO Box 2733 |
KENT TOWN SA 5071 |
Avstralija) |
Telefon: (+ 61) (8) 8228 2000 |
Telefaks: (+ 61) (8) 8228 2022 |
E-naslov: awbc@awbc.com.au |
(b) SKUPNOST
Evropska Komisija
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja |
(Sporazum med ES in Avstralijo o trgovini z vinom) |
B-1049 Bruselj |
Belgija |
Telefon: (+ 32-2) 295 32 40 |
Telefaks: (+ 32-2) 295 75 40 |
E-naslov: agri-library@ec.europa.eu |
PROTOKOL
POGODBENICI STA SE DOGOVORILI:
I. |
|
II. |
Na podlagi člena 33(b) Sporazuma se Sporazum ne uporablja za:
Izjema iz odstavka 1 se ne more kombinirati z eno ali več izjemami iz tega odstavka. |
Skupna izjava o prihodnjih razpravah o enoloških postopkih
Ob upoštevanju različnih oblik ureditve enoloških postopkov, obdelav in zahtev glede sestave za vino na mednarodni ravni bosta pogodbenici preučili načine za manj omejevalen in prilagodljivejši postopek za doseganje dogovora o uporabi novih enoloških postopkov, obdelav in zahtev glede sestave za vino, kot so postopki iz naslova I Sporazuma.
Pogodbenici bosta razpravo o tem vprašanju nadaljevali na prvem srečanju Skupnega odbora po datumu te skupne izjave.
Skupna izjava o označevanju alergenov
1. |
Brez poseganja v člen 26 Sporazuma pogodbenici potrjujeta, da:
|
2. |
Brez poseganja v člen 4 Sporazuma:
|
3. |
Pogodbenici bosta sodelovali za uskladitev svojih predpisanih zahtev pri označevanju sestavin v vinu. |
Skupna izjava o dialogu glede vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino z vinom
Avstralija in Evropska unija imata kot največji svetovni izvoznici vina skupen interes za povečanje dostopa do mednarodnih trgov vina in njihovo razširitev ter se zavzemata za iskanje načinov sodelovanja za opredelitev mogočih področij skupnega ukrepanja.
Pogodbenici bosta vzpostavili boljši dialog o vprašanjih, ki bi lahko pripomogla k pospešitvi in razširitvi svetovne trgovine z vinom. Ta dialog lahko vključuje razprave o sedanjem krogu trgovinskih pogajanj STO iz Dohe in pogajanjih drugih mednarodnih forumov, ki vplivajo na svetovno trgovino z vinom.
Skupna izjava o uporabi proizvodnih metod
Pogodbenici bosta dodatno preučili uporabo nekaterih izrazov za proizvodne metode, kot so navedeni v Prilogi VIII, ob upoštevanju katerih koli priporočil, ki jih je izdal Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).
Skupna izjavao vprašanjih označevanja
Pogodbenici pozdravljata rešitev vprašanj o označevanju vina, ki je bila dosežena s tem sporazumom.
Pogodbenici poudarjata pomen okvira, ki ga ta sporazum zagotavlja za reševanje vprašanj, ki se lahko v prihodnje pojavijo v zvezi s trgovino z vinom.
Skupna izjava o členu 13(3)(c) Sporazuma
Pogodbenici potrjujeta dogovor, da zaščita iz člena 13(3)(c) Sporazuma vključuje izraze, kot je „méthode champenoise“.
Skupna izjava o potrdilih
Pogodbenici potrjujeta dogovor, da poenostavljene določbe o potrdilih iz člena 27(1) Sporazuma ne vključujejo neustekleničenega vina, ki se izvaža v Skupnost.
Skupna izjava o vinu Retsina
Pogodbenici ugotavljata:
— |
da je vino „Retsina“ v skladu s Prilogo I(13) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 vino, ki se proizvaja izključno na območju Grčije iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „Retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavne grške določbe; |
— |
da je uporaba smole alepskega bora v skladu s Prilogo IV(1)(n) k Uredbi Sveta (ES) št 1493/1999 odobren enološki postopek v Skupnosti pod pogoji iz člena 9 Uredbe Komisije (ES) št. 1622/2000; |
— |
da se lahko vina z oznako „Retsina“, proizvedena v Grčiji v skladu z navedenimi določbami, še naprej izvažajo v Avstralijo. |
PREČIŠČENA IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI
Uporaba obveznih navedb v Avstraliji
Evropska skupnost opozarja, da člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002, kakor je bila spremenjena, med drugim zahteva, da se obvezni podatki navedejo v istem vidnem polju na vsebniku. Evropska skupnost v zvezi z vinom s poreklom iz Avstralije priznava, da bi predstavitev obveznih navedb v enem vidnem polju izpolnjevala te zahteve, če bi se lahko vse navedbe brale hkrati, ne da bi bilo treba steklenico obračati, in bi bile jasno ločene od ostalega besedila ali slik. Evropska skupnost potrjuje, da so obvezne navedbe lahko ločene z besedilom ali slikami in so lahko navedene na eni ali več etiketah v istem vidnem polju.
Evropska skupnost prav tako priznava, da Avstralija lahko, vendar ni obvezno, v istem vidnem polju predstavi tudi obvezne navedbe v zvezi z uvoznikom ter številko serije.
Uporaba nekaterih navedb v Avstraliji
Evropska skupnost opozarja, da predpisi Skupnosti iz člena 34(1) in (2) Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002, kakor je bila spremenjena, zahtevajo ali dovoljujejo, da se navedbe glede naslova nekaterih oseb, udeleženih pri trženju vina, vključijo na vinsko etiketo. Poleg tega Evropska skupnost priznava, da se splošne angleške besede, kot so „doctor“, „mountain“ in „sun“, lahko uporabijo za opis in predstavitev avstralskih vin.
Uporaba poljubnih izrazov v Avstraliji
Evropska skupnost opozarja, da zakonodaja Skupnosti o vinu, predvsem prilogi VII in VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 ter Uredba Komisije (ES) št. 753/2002, kakor je bila spremenjena, ureja pogoje uporabe obveznih in neobveznih navedb na trgu Skupnosti. Zakonodaja Skupnosti omogoča uporabo drugih izrazov poleg tistih, izrecno vključenih v zakonodajo Skupnosti, če so pravilni, ne obstaja nevarnost zamenjave z izrazi, vključenimi v zakonodajo Skupnosti, in lahko dobavitelj dokaže njihovo pravilnost v primeru kakršnih koli dvomov.
Evropska skupnost v skladu s to zakonodajo priznava, da lahko Avstralija uporabi tudi druge izraze poleg tistih, ki jih ureja Sporazum, za opis in predstavitev svojih vin, če je uporaba izrazov v skladu s pravili, ki veljajo za proizvajalce vina v Avstraliji.
PREČIŠČENA IZMENJAVA PISEM
Bruselj, 1. december 2008
Spoštovani,
v čast mi je sklicevati se na nedavna pogajanja med našimi delegacijami glede sklenitve sporazuma med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom („Sporazum“).
Glede povezave med Sporazumom in členom 24(1) Sporazuma TRIPs
Pogodbenici se zavedata, da s pogajanjem o Sporazumu in njegovim delovanjem izpolnjujeta svoje obveznosti glede vina do druge pogodbenice v zvezi s členom 24(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine („Sporazum TRIPs“).
O statusu nekaterih zaščitenih imen
Pogodbenici priznavata, da določbe Sporazuma v zvezi s tradicionalnimi izrazi, kategorijami vina, prodajnimi oznakami in izrazi za kakovostna vina same na sebi ne pomenijo ali ustvarijo pravic intelektualne lastnine.
Glede zaščite geografskih označb
Pogodbenici potrjujeta skupno razumevanje, da Sporazum ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s členom 24(3) Sporazuma TRIPs.
Avstralija potrjuje, da bo še naprej zagotavljala, da se blagovna znamka, ki vsebuje ali je sestavljena iz geografske označbe Skupnosti, ki opredeljuje vino, kot je navedeno v Prilogi II, in ki je v Avstraliji zaščitena v skladu s tem Sporazumom, po vključitvi navedene geografske označbe v Register zaščitenih imen ne sme uporabljati v Registru blagovnih znamk v zvezi z vinom ali vključiti vanj, razen če zadevno vino ne izpolnjuje zahtev glede uporabe geografske označbe Skupnosti.
Avstralija potrjuje, da se lahko geografska označba iz člena 15 Sporazuma v skladu s členom 19 Sporazuma v Avstraliji uporabi za opis in predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti v prehodnem obdobju, določenem v zadevnem členu, če vino izpolnjuje zahteve glede uporabe geografske označbe.
Glede povezave med nekaterimi geografskimi označbami in registriranimi blagovnimi znamkami
1. |
V zvezi z geografskimi označbami, ki so na svojih ozemljih zaščitene po 26. januarju 1994, se ob upoštevanju nezavajanja potrošnikov glede porekla vina pogodbenici strinjata z naslednjim: |
1.1 |
Blagovne znamke „Ilya“, „Lienert of Mecklenburg“, „Lindauer“, „Salena Estate“, „The Bissy“, „Karloff“ in „Montana“, ki so registrirane v Avstraliji, se lahko v Avstraliji uporabljajo še naprej. |
1.2 |
Ne glede na člen 13(2) in (5) Sporazuma ter drugi odstavek izmenjave pisem „Glede zaščite geografskih označb“, priloženega Sporazumu, se lahko blagovne znamke „Stonehaven Limestone Coast“, „John Peel“, „William Peel“, „Old Peel“, „South Coast“ in „Domaine de Fleurieu“, ki so registrirane v Skupnosti in/ali eni ali več državah članicah, v Skupnosti in/ali na ozemlju zadevne države članice uporabljajo še naprej. |
1.3 |
Nobena določba Sporazuma imetnikom pravic blagovnih znamk ne preprečuje uporabe teh blagovnih znamk drugje, če to omogočajo zakoni in predpisi. |
2.1 |
Pogodbenici ugotavljata, da za blagovne znamke, ki ne vsebujejo ali niso sestavljene iz geografskih označb, kot so navedene v ustreznih prilogah k Sporazumu, ne veljajo določbe iz člena 13(2) in (5) Sporazuma, zato se lahko, kar zadeva Sporazum, uporabljajo še naprej. |
2.2 |
Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta o tem vprašanju po potrebi razpravljali v Skupnem odboru ES-Avstralija, ki ga določa člen 30 Sporazuma. |
3.1 |
Pogodbenici ugotavljata tudi, da je geografska označba Skupnosti „Vittorio“ predmet postopka preverjanja v Avstraliji glede blagovnih znamk „Vittoria“ in „Santa Vittoria“. Po zaključku tega postopka in po razrešitvi kakršnih koli vprašanj, ki bi se v okviru tega postopka lahko pojavila, si bosta pogodbenici po najboljših močeh prizadevali za kar najhitrejšo posodobitev seznama geografskih označb v Prilogi II v skladu s postopki Skupnega odbora ES/Avstralija. |
Trajanje
Pogodbenici se strinjata, da sedanja izmenjava pisem velja toliko časa, kot je veljaven Sporazum.
V čast mi je predlagati, da to pismo in Vaš odgovor, ki potrjuje, da se Vlada Avstralije strinja, skupaj sestavljata Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Avstralije.
S spoštovanjem,
Za Evropsko Skupnost
Bruselj, 1. december 2008
Spoštovani,
v čast mi je potrditi, da smo prejeli Vaše današnje pismo, v katerem je zapisano:
„Glede povezave med Sporazumom in členom 24(1) Sporazuma TRIPs
Pogodbenici se zavedata, da s pogajanjem o Sporazumu in njegovim delovanjem izpolnjujeta svoje obveznosti glede vina do druge pogodbenice v zvezi s členom 24(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (‚Sporazum TRIPs‘).
O statusu nekaterih zaščitenih imen
Pogodbenici priznavata, da določbe Sporazuma v zvezi s tradicionalnimi izrazi, kategorijami vina, prodajnimi oznakami in izrazi za kakovostna vina same na sebi ne pomenijo ali ustvarijo pravic intelektualne lastnine.
Glede zaščite geografskih označb
Pogodbenici potrjujeta skupno razumevanje, da Sporazum ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s členom 24(3) Sporazuma TRIPs.
Avstralija potrjuje, da bo še naprej zagotavljala, da se blagovna znamka, ki vsebuje ali je sestavljena iz geografske označbe Skupnosti, ki opredeljuje vino, kot je navedeno v Prilogi II, in ki je v Avstraliji zaščitena v skladu s tem Sporazumom, po vključitvi navedene geografske označbe v Register zaščitenih imen ne sme uporabljati v Registru blagovnih znamk v zvezi z vinom ali vključiti vanj, razen če zadevno vino ne izpolnjuje zahtev glede uporabe geografske označbe Skupnosti.
Avstralija potrjuje, da se lahko geografska označba iz člena 15 Sporazuma v skladu s členom 19 Sporazuma v Avstraliji uporabi za opis in predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti v prehodnem obdobju, določenem v zadevnem členu, če vino izpolnjuje zahteve glede uporabe geografske označbe.
Glede povezave med nekaterimi geografskimi označbami in registriranimi blagovnimi znamkami
1. |
V zvezi z geografskimi označbami, ki so na svojih ozemljih zaščitene po 26. januarju 1994, se ob upoštevanju nezavajanja potrošnikov glede porekla vina pogodbenici strinjata z naslednjim: |
1.1 |
Blagovne znamke ‚Ilya‘, ‚Lienert of Mecklenburg‘, ‚Lindauer‘, ‚Salena Estate‘, ‚The Bissy‘, ‚Karloff‘ in ‚Montana‘, ki so registrirane v Avstraliji, se lahko v Avstraliji uporabljajo še naprej. |
1.2 |
Ne glede na člen 13(2) in (5) Sporazuma ter drugi odstavek izmenjave pisem ‚Glede zaščite geografskih označb‘, priloženega Sporazumu, se lahko blagovne znamke ‚Stonehaven Limestone Coast‘, ‚John Peel‘, ‚William Peel‘, ‚Old Peel‘, ‚South Coast‘ in ‚Domaine de Fleurieu‘, ki so registrirane v Skupnosti in/ali eni ali več državah članicah, v Skupnosti in/ali na ozemlju zadevne države članice uporabljajo še naprej. |
1.3 |
Nobena določba Sporazuma imetnikom pravic blagovnih znamk ne preprečuje uporabe teh blagovnih znamk drugje, če to omogočajo zakoni in predpisi. |
2.1 |
Pogodbenici ugotavljata, da za blagovne znamke, ki ne vsebujejo ali niso sestavljene iz geografskih označb, kot so navedene v ustreznih prilogah k Sporazumu, ne veljajo določbe iz člena 13(2) in (5) Sporazuma, zato se lahko, kar zadeva Sporazum, uporabljajo še naprej. |
2.2 |
Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta o tem vprašanju po potrebi razpravljali v Skupnem odboru ES-Avstralija, ki ga določa člen 30 Sporazuma. |
3.1 |
Pogodbenici ugotavljata tudi, da je geografska označba Skupnosti ‚Vittorio‘ predmet postopka preverjanja v Avstraliji glede blagovnih znamk ‚Vittoria‘ in ‚Santa Vittoria‘. Po zaključku tega postopka in po razrešitvi kakršnih koli vprašanj, ki bi se v okviru tega postopka lahko pojavila, si bosta pogodbenici po najboljših močeh prizadevali za kar najhitrejšo posodobitev seznama geografskih označb v Prilogi II v skladu s postopki Skupnega odbora ES/Avstralija. |
Trajanje
Pogodbenici se strinjata, da sedanja izmenjava pisem velja toliko časa, kot je veljaven Sporazum.“
V čast mi je potrditi, da se Vlada Avstralije strinja s tem ter da Vaše pismo in ta odgovor skupaj sestavljata Sporazum med Vlado
Avstralije in Evropsko skupnostjo.
S spoštovanjem,
Za Avstralijo