23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/29

DIREKTIVA 2008/121/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. januarja 2009

o tekstilnih imenih (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 96/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o tekstilnih imenih (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Ker je treba sprejeti nadaljnje spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Določbe držav članic v zvezi z imeni, sestavo in označevanjem tekstilnih izdelkov, bi, če bi se v državah članicah razlikovale, ovirale pravilno delovanje notranjega trga.

(3)

Te ovire se lahko odpravi, če za dajanje tekstilnih izdelkov na trg v okviru Skupnosti veljajo enotni predpisi. Zato je treba uskladiti imena za tekstilna vlakna in podrobne podatke na etiketah, oznakah in spremni dokumentaciji tekstilnih izdelkov na različnih stopnjah njihove izdelave, predelave in prodaje.

(4)

Vključiti bi bilo treba tudi določbe v zvezi z nekaterimi izdelki, ki niso izdelani samo iz tekstilnih materialov, vendar vsebujejo tekstil, ki je najvažnejša sestavina izdelka oziroma na katerega proizvajalec, predelovalec ali prodajalec opozarja.

(5)

Dovoljeno odstopanje glede „drugih vlaken“, ki je že določeno za čiste izdelke, bi bilo treba uporabiti tudi za mešanice.

(6)

Za doseganje cilja, ki je podlaga nacionalnim predpisom na tem področju, bi označevanje moralo biti obvezno.

(7)

V primerih, ko je med izdelavo tehnično težko podrobno navesti sestavo izdelka, se lahko katera koli tedaj znana vlakna navedejo na oznaki, če predstavljajo določen odstotek končnega izdelka.

(8)

Priporočljivo je podrobno navesti točen način označevanja nekaterih tekstilnih izdelkov iz dveh ali več komponent in način označevanja komponent tekstilnih izdelkov, ki jih je treba upoštevati pri označevanju in analiziranju, da bi preprečili različno uporabo v Skupnosti.

(9)

Za tekstilne izdelke se zahteva samo označevanje in ker bi se morali tekstilni izdelki, ki se prodajajo na meter ali po narezani dolžini, prodajati tako, da se lahko kupec popolnoma seznani s podrobnimi podatki, ki so pritrjeni na celoten navitek ali balo. Države članice se odločijo o ukrepih, ki se v ta namen sprejmejo.

(10)

Določeni bi morali biti nekateri pogoji za uporabo opisov ali imen, ki so zelo cenjeni med uporabniki in potrošniki.

(11)

Določiti je treba metode za razvrščanje in analiziranje tekstila, da bi se izognili kakršni koli možnosti nasprotovanja uporabljenim metodam. Vendar pa začasno zadrževanje uporabe trenutno veljavnih nacionalnih metod ne preprečuje uporabe enotnih predpisov.

(12)

Priloga V, ki določa dogovorjene količine, uporabljene za suho maso vsakega vlakna med določanjem vsebnosti vlaken v tekstilnih izdelkih z analizo, vsebuje v točkah 1, 2 in 3 dve različni dogovorjeni količini za izračunavanje sestave mikanih ali česanih vlaken, ki vsebujejo volno in/ali živalske dlake. Laboratorijske analize ne morejo vedno pokazati, ali je izdelek mikan ali česan, zato lahko pri uporabi te določbe med preverjanji o ustreznosti tekstilnih izdelkov, ki se izvajajo v Skupnosti, pride do neskladnih rezultatov. V negotovih primerih bi laboratorijem moralo biti dovoljeno uporabljati enotno dovoljeno količino.

(13)

V posamični direktivi o tekstilnih izdelkih ni priporočljivo uskladiti vseh določb, ki se uporabljajo za take izdelke.

(14)

Prilogi III in IV bi morali zaradi izjemnih lastnosti izdelkov, ki so v njih navedeni, obravnavati tudi druge izdelke, ki jih ni treba označevati, še zlasti izdelke za enkratno uporabo ali izdelke, za katere se zahteva le vključeno označevanje.

(15)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(16)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev prilog I in V tehničnemu napredku in za določitev novih metod za kvantitativno analizo dvokomponentnih in večkomponentnih mešanic. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(17)

Nove določbe te direktive zadevajo samo postopke v odboru. Zato ni potrebno, da jih države članice prenesejo v nacionalni pravni red.

(18)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, navedenih v delu B Priloge VI –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Tekstilni izdelki se lahko tržijo v Skupnosti pred ali med industrijsko predelavo ali med katero koli stopnjo distribucije, samo kadar taki izdelki ustrezajo tej direktivi.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za tekstilne izdelke, ki:

(a)

so namenjeni izvozu v tretje države;

(b)

vstopijo v države članice pod carinskim nadzorom za tranzitne namene;

(c)

so uvoženi iz tretjih držav za aktivno oplemenitenje;

(d)

so oddani v delo osebam, ki delajo doma, ali samostojnim podjetjem, ki opravijo delo iz dobavljenih materialov za plačilo brez prenosa lastninske pravice.

Člen 2

1.   Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„tekstilni izdelki“ pomeni surovine, polizdelke ali končne izdelke industrijske ali ročne izdelave ter delno ali v celoti izdelane konfekcijske izdelke, katerih surovinska sestava so samo tekstilna vlakna, ne glede na način mešanja in sestavljanja v postopku izdelave;

(b)

„tekstilno vlakno“ pomeni:

(i)

enoto snovi, katere značilnost so prožnost, finost, visoko razmerje med dolžino in največjim premerom, zaradi česar je primerno za tekstilno uporabo;

(ii)

upogljive trakove ali izdelke cevaste oblike, katerih vidna širina ne presega 5 mm, vključno s trakovi, izrezanimi iz širših trakov ali filmov, ki so izdelani iz snovi, uporabljenih pri izdelavi vlaken, naštetih v točkah 19 do 47 Priloge I, in primerne za tekstilno uporabo; vidna širina je širina nagubanega, zravnanega, stisnjenega ali zvitega traku ali izdelka cevaste oblike, ali povprečna širina, če širina ni enakomerna.

2.   Enako kot za tekstilne izdelke ta direktiva velja za:

(a)

izdelke, ki vsebujejo vsaj 80 mas. % tekstilnih vlaken;

(b)

tekstilne materiale, ki se uporabljajo za oblazinjeno pohištvo, za dežnike in sončnike, ki vsebujejo vsaj 80 mas. % tekstilnih komponent; tekstilne materiale za večplastne talne obloge, posteljne vložke in opremo za šotorjenje in tople podloge za obutev, rokavice, palčnike in dolge rokavice brez prstov/športne rokavice, če taki deli izdelka ali podloge predstavljajo vsaj 80 mas. % celotnega izdelka;

(c)

tekstilne materiale, ki so sestavni deli drugih izdelkov in tvorijo njihov bistveni del, kadar je njihova sestava natančno določena.

Člen 3

1.   Seznam imen in opisov vlaken iz člena 2 je naveden v Prilogi I.

2.   Uporaba imen iz tabele v Prilogi I je določena za vlakna, katerih lastnosti so podrobno opisane v isti točki navedene tabele.

3.   Nobeno teh imen se ne sme uporabljati za kakšno drugo vlakno, niti kot celotno ime niti kot pridevnik ali kot korenska osnova, v nobenem jeziku.

4.   Beseda „svila“ se pri filamentni preji ne sme uporabljati kot oznaka za njeno obliko ali predstavitev.

Člen 4

1.   Noben tekstilni izdelek se ne sme opisati kot „100 %“, „čist“ ali „v celoti“, če ni sestavljen samo iz ene same vrste vlaken; ne sme se uporabiti noben podoben izraz.

2.   Tekstilni izdelek lahko vsebuje do 2 mas. % drugih vlaken, če je ta količina iz tehničnih razlogov upravičena in se ne dodaja rutinsko. To dovoljeno odstopanje se poveča na 5 mas. % pri tekstilnih izdelkih, ki so vključeni v postopek mikanja.

Člen 5

1.   Volnen izdelek se lahko označi z enim izmed imen iz Priloge II, če je sestavljen samo iz vlaken, ki prej niso bila sestavni del drugega končnega izdelka, ki ni bil v nobenem postopku predenja in/ali polstenja razen tistih, ki so potrebni za izdelavo tega izdelka, in ki niso bila poškodovana med obdelovanjem ali med uporabo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko imena iz Priloge II uporabijo za opis volne v mešanici vlaken, če:

(a)

vsa volna, vsebovana v tej mešanici, ustreza zahtevam, določenim v odstavku 1;

(b)

ta volna ne predstavlja manj kot 25 % skupne mase mešanice;

(c)

je v mešanici iz česanih vlaken poleg volne le še ena vrsta vlaken.

V primeru iz tega odstavka mora biti podana celotna sestava v odstotkih.

3.   Dovoljeno odstopanje, ki je iz tehničnih razlogov v zvezi s proizvodnjo upravičeno, se omeji na 0,3 % vlaknenih nečistoč pri izdelkih iz odstavkov 1 in 2, vključno z volnenimi izdelki, ki so bili obdelani s postopkom mikanja.

Člen 6

1.   Tekstilni izdelek iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih ena predstavlja najmanj 85 % skupne mase, se označi na enega od naslednjih načinov:

(a)

z imenom tega vlakna in odstotkom njega masnega deleža;

(b)

z imenom tega vlakna in izrazom „najmanj 85 %“; ali

(c)

s celotno sestavo izdelka v odstotkih.

2.   Tekstilni izdelek iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih nobena ne predstavlja vsaj 85 % skupne mase, se označi z imenom in masnim deležem vsaj dveh glavnih vrst vlaken, katerim sledijo imena drugih vrst vlaken v zaporedju po padajočih masnih deležih, z navedbo njihovega masnega deleža ali brez nje. Vendar:

(a)

se lahko vlakna, ki posamezno predstavljajo manj kot 10 % skupne mase izdelka, označijo skupaj z izrazom „druga vlakna“, čemur sledi skupni masni delež;

(b)

se, kadar je določeno ime vlakna, ki predstavlja manj kot 10 % skupne mase izdelka, navede celotna sestava izdelka v odstotkih.

3.   Izdelki, ki imajo čisto bombažno osnovo ali čisti laneni votek, pri katerih odstotek lana predstavlja najmanj 40 % skupne mase neškrobljene tkanine, lahko dobijo ime „bombažno-lanena tkanina“, temu pa je treba dodati podroben opis surovinske sestave „čista bombažna osnova – čisti laneni votek“.

4.   Izraz „mešanica vlaken“ ali izraz „nedoločena tekstilna surovinska sestava“ se lahko uporabi za kateri koli izdelek, pri katerem sestave med izdelavo ni mogoče enostavno določiti.

5.   Pri tekstilnih izdelkih, ki imajo sestavo izraženo v odstotkih podrobno določenih v odstavkih 1 do 4, namenjenih končnemu potrošniku:

(a)

se dopušča količina nepomembnih vlaken do 2 % skupne mase tekstilnega izdelka, če je ta količina utemeljena iz tehničnih razlogov in ni rutinsko dodana; to dovoljeno odstopanje se pri izdelkih, ki so vključeni v postopek mikanja, poveča na 5 %, brez poseganja v dovoljeno odstopanje iz člena 5(3);

(b)

je zaradi proizvodnega procesa dovoljeno 3 % odstopanje med navedenimi odstotki vlaken in odstotki, pridobljenimi z analizo, glede na skupno maso vlaken, navedeno na oznaki; tako dovoljeno odstopanje se uporablja tudi za vlakna, ki so v skladu odstavkom 2 navedeni v vrstnem redu po masi navzdol brez navedbe odstotkov teh vlaken. To dovoljeno odstopanje se uporablja tudi za namene člena 5(2)(b).

Pri analizi se ta dovoljena odstopanja izračunajo posebej. Skupna masa, ki se upošteva pri izračunu dovoljenega odstopanja iz točke (b), je masa vlaken končnega izdelka, od katere se odšteje masa katerih koli tujih vlaken, ugotovljenih z uporabo dovoljenega odstopanja iz točke (a).

Dodatek dovoljenega odstopanja iz točk (a) in (b) je dovoljen samo, če se pokaže, da imajo katera koli tuja vlakna, ugotovljena z analizo, ko se upošteva dovoljeno odstopanje iz točke (a), kemično enake vrste kot eno ali več vlaken, navedenih na oznaki.

Pri posebnih izdelkih, za katere proizvodni proces zahteva dovoljena odstopanja, višja od tistih iz točk (a) in (b), se višje odstopanje lahko dovoli samo v izjemnih primerih, če je ustreznost izdelka pregledana v skladu s členom 13(1) in kadar proizvajalec to ustrezno upraviči. Države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 7

Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena v členu 4(2), členu 5(3) in členu 6(5), vidnih posameznih vlaken, ki so zgolj dekorativna in ne presegajo 7 % mase končnega izdelka, ni treba navesti v sestavi vlaken, kot to predvidevata člena 4 in 6. Enako se uporablja za vlakna, kot so na primer kovinska vlakna, ki so dodana izdelku zaradi antistatičnega učinka in ki ne presegajo 2 % mase končnega izdelka. Pri izdelkih iz člena 6(3) se ti odstotki ne izračunajo glede na maso tkanine, temveč ločeno glede na maso osnove in votka.

Člen 8

1.   Tekstilni izdelki, ki so v skladu s to direktivo, se etiketirajo ali označijo, kadar so dani na trg za proizvodne ali trgovske namene. To etiketiranje ali označevanje se lahko nadomesti s spremnimi trgovskimi dokumenti ali se mu lahko le-ti dodajo, če izdelki niso namenjeni prodaji končnemu potrošniku ali če so dobavljeni po naročilu države ali kake druge pravne osebe, za katero velja javno pravo, ali, v tistih državah članicah, kjer ta oblika ni znana, enakovredne ustanove.

2.   V trgovskih dokumentih se jasno navedejo imena, opisi in podrobni podatki glede vsebnosti tekstilnih vlaken iz členov 3 do 6 in prilog I in II. Ta zahteva še posebej izključuje uporabo okrajšav v prodajnih pogodbah, računih in fakturah. Lahko pa se uporabi mehanizirana procesna šifra, če je v istem dokumentu obrazložena.

3.   Kadar so tekstilni izdelki na prodaj ali so že prodani potrošniku, se morajo imena, opisi in podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken iz členov 3 do 6 in prilog I in II navesti v jasnem, čitljivem in enotnem tisku, še zlasti v katalogih in prodajni literaturi, na embalaži, etiketah in oznakah.

Podrobni podatki in informacije, ki niso predvideni s to direktivo, se navedejo posebej. Ta določba se ne uporablja za blagovne znamke ali imena podjetij/proizvajalcev, ki se lahko navedejo takoj pred ali za podrobnimi podatki, predvidenimi s to direktivo.

Če pa se navede blagovna znamka ali ime proizvajalca v celoti ali kot pridevnik ali kot korenska osnova, tvorjen iz enega od imen iz Priloge I ali ime, ki bi se lahko pomotoma zamenjalo z blagovno znamko ali imenom proizvajalca, ko je izdelek na prodaj ali se proda potrošniku iz prvega pododstavka, morajo v jasnem, čitljivem in enotnem tisku takoj pred ali za blagovno znamko ali imenom proizvajalca slediti imena, opisi in podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken, iz členov 3 do 6 in prilog I in II.

4.   Države članice lahko, kadar so tekstilni izdelki na prodaj ali so prodani končnemu potrošniku na njihovem ozemlju, zahtevajo, da se pri etiketiranju in označevanju, določenem v tem členu, uporabijo tudi njihovi nacionalni jeziki.

Pri navitkih, vretencih za sukanec, predenih, klobčičih ali katerih koli drugih malih količinah sukanca za šivanje, krpanje in prej za vezenje lahko države članice izrabijo možnost, predvideno v prvem pododstavku, le za skupno označevanje na embalaži pri pakiranju ali prikazovalnikih. Brez poseganja v primere iz točke 18 Priloge IV so lahko posamezni izdelki označeni v katerem koli jeziku Skupnosti.

5.   Države članice ne smejo prepovedati uporabe opisov ali podrobnih podatkov iz členov 3, 4 in 5, ki se navezujejo na lastnosti izdelka, kadar so taki opisi ali podrobni podatki skladni z njihovimi postopki poštenega trgovanja.

Člen 9

1.   Kateri koli tekstilni izdelek, ki je sestavljen iz dveh ali več sestavnih delov z različno vsebnostjo posameznih vlaken, mora imeti oznako, na kateri je navedena vsebnost vlaken vsakega sestavnega dela. Taka oznaka ni obvezna za tiste sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 30 % skupne mase izdelka, izvzemši glavne podloge.

2.   Kadar imata dva ali več tekstilnih izdelkov enako vsebnost vlaken in običajno tvorijo enoto, je potrebna le ena oznaka.

3.   Brez poseganja v člen 12:

(a)

se pri surovinski sestavi naslednjih vrst stezniških izdelkov navede sestava celotnega izdelka ali pa se skupaj ali posebej navede sestava spodaj navedenih delov izdelka:

(i)

za nedrčke: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric in zadnjega dela;

(ii)

za steznike: sprednji, zadnji in bočni vložki za učvrstitev;

(iii)

za nedrčke s steznikom: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric, sprednji in zadnji vložki za učvrstitev in bočni vložki.

Pri drugih vrstah stezniških izdelkov, ki niso navedeni v prvem pododstavku, se navede surovinska sestava celotnega izdelka ali pa se skupaj ali posebej navede surovinska sestava posameznih sestavnih delov; za sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 10 % celotne mase izdelka, tako označevanje ni potrebno.

Posamezno označevanje različnih delov navedenih vrst stezniških izdelkov se opravi tako, da končni potrošnik z lahkoto ugotovi, na kateri del izdelka se podatki na oznaki nanašajo;

(b)

za tekstilije, potiskane po postopku jedkega tiska, se surovinska sestava navede za celoten izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in jedkanih delov. Te sestavne dele je treba navesti poimensko;

(c)

za vezene izdelke se surovinska sestava navede za celotni izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in preje, uporabljene za vezenje; te sestavne dele je treba navesti poimensko; če izvezeni deli zajemajo manj kot 10 % površine izdelka, se navede le sestava osnovnega blaga;

(d)

za preje, katerih jedro in plašč sta sestavljena iz različnih vrst vlaken in se kot take prodajajo potrošniku, se surovinska sestava preje opiše za celotni izdelek, posebej pa se lahko navede surovinska sestava jedra in plašča preje, pri čemer se navede, na kateri del (jedro ali plašč) izdelka se surovinska sestava nanaša; te sestavne dele je treba navesti poimensko;

(e)

za žamet in pliš ali blago, podobno žametu ali plišu, se surovinska sestava navede za celotni izdelek, in kadar je izdelek narejen iz različnega osnovnega materiala in sprednje uporabne (lasaste) površine, se lahko surovinska sestava za ta dva dela, ki jih je treba navesti poimensko, navede ločeno;

(f)

za talne obloge in preproge, pri katerih sta podlaga in uporabna površina sestavljena iz različnih vrst vlaken, se lahko surovinska sestava navede le za uporabno površino, ki jo je treba navesti poimensko.

Člen 10

1.   Z odstopanjem od členov 8 in 9:

(a)

za tekstilne izdelke, naštete v Prilogi III, ki so na eni od stopenj obdelave iz točke (a) člena 2(1), države članice ne smejo zahtevati nobene etikete ali oznake z navedbo imena ali surovinske sestave. Vendar se določbe členov 8 in 9 uporabljajo, kadar imajo taki izdelki etiketo ali oznako z navedbo imena ali sestave oziroma blagovne znamke ali imena proizvajalca ter to ime vsebuje eno od imen, naštetih v Prilogi I, v celoti, kot pridevnik ali kot korenska osnova, ali ime, ki bi lahko povzročilo zmedo;

(b)

kadar so tekstilni izdelki iz Priloge IV iste vrste in imajo enako sestavo, se lahko prodajajo skupaj pod skupno oznako, ki vsebuje podrobne podatke o surovinski sestavi, določene s to direktivo;

(c)

surovinska sestava tekstilnih izdelkov, ki se prodajajo na meter, mora biti prikazana le za dolžino ali navitek (balo blaga), ki je v prodaji.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da se izdelki iz točk (b) in (c) odstavka 1 prodajajo na način, ki omogoča, da se končni potrošnik v celoti seznani s surovinsko sestavo teh izdelkov.

Člen 11

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, ki so navedeni ob dajanju tekstilnih izdelkov na trg, ne morejo pomotoma zamenjati z imeni in podrobnimi podatki, določenimi s to direktivo.

Člen 12

Za namene uporabe člena 8(1) in drugih določb te direktive glede označevanja tekstilnih izdelkov, se surovinska sestava iz členov 4, 5 in 6 ne ugotavlja za naslednje dele izdelkov:

(a)

za vse tekstilne izdelke: deli, ki niso iz tekstila, trakovi za robljenje, etikete in oznake, obrobe in našitki, ki ne tvorijo bistvenega dela izdelka, gumbi in zaponke, prevlečeni s tekstilnim materialom, dodatki in okrasi, neelastični trakovi, elastične niti in trakovi, ki so dodani na nekaterih delih izdelka, ter v skladu s pogoji, opredeljenimi v členu 7, vidna posamezna vlakna, ki so izključno okrasna in antistatična vlakna;

(b)

za talne obloge in preproge: vsi sestavni deli razen uporabne površine;

(c)

za blago za oblazinjeno pohištvo: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita dela uporabne površine;

(d)

za zastore in zavese: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita lice blaga;

(e)

za druge tekstilne izdelke: tkanine, ki služijo kot osnova ali podloga, dodatki za povečanje trdnosti ali ojačanje, medvloge in platnene podloge, niti za šivanje in sestavljanje, razen če nadomestijo osnovo in/ali votek tkanine, polnila, ki nimajo izolacijske funkcije, ter, ob upoštevanju člena 9(1), tudi podloge.

Za namene te točke:

(i)

osnovni materiali ali materiali za podloge tekstilnih izdelkov, ki služijo kot opora uporabnim površinam, zlasti v odejah in dvojnih tkaninah, žametnih ali plišastih tkaninah in podobnih izdelkih, se ne štejejo za podloge, ki se odstranijo;

(ii)

„dodatki za povečanje trdnosti in ojačitev“ so niti ali materiali, dodani na določene dele tekstilnih izdelkov, da bi jih ojačali, utrdili ali odebelili;

(f)

maščobe, vezivna sredstva, obtežilna sredstva, škrobila in apreture, izdelki za impregniranje, dodatni izdelki za barvanje in tiskanje ter drugi izdelki, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu tekstilij. Kadar predpisov Skupnosti ni, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da to blago ni prisotno v količinah, ki bi lahko zavedle potrošnika.

Člen 13

1.   Preverjanje skladnosti surovinske sestave tekstilnih izdelkov s podatki v tej direktivi se izvaja po analiznih metodah, določenih v direktivah iz odstavka 2.

V ta namen se določi odstotkovna sestava v členih 4, 5 in 6 z uporabo ustreznega dogovorjenega dodatka, določenega v Prilogi V, na suho snov posamezne vrste vlaken, potem ko se odstranijo sestavine iz člena 12.

2.   V posamičnih direktivah se natančno določijo metode za vzorčenje in analizo, ki se bodo uporabljale v državah članicah za določitev surovinske sestave izdelkov, ki jih zajema ta direktiva.

Člen 14

1.   Nobena država članica ne sme zaradi razlogov, povezanih z imeni ali določitvami surovinske sestave, prepovedati ali ovirati dajanja na trg tekstilnih izdelkov, ki izpolnjujejo določbe te direktive.

2.   Določbe te direktive ne smejo izključevati uporabe določb o varstvu industrijske in poslovne lastnine, o navedbi in oznakah porekla blaga in preprečevanju nelojalne konkurence, ki so v veljavi v vsaki državi članici.

Člen 15

1.   Komisija sprejme dopolnila Priloge I in dopolnila ter spremembe Priloge V, potrebna za prilagoditev teh prilog tehničnemu napredku.

2.   Komisija določi nove metode kvantitativne analize za dvokomponentne ali trikomponentne mešanice razen tistih iz Direktive 96/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o nekaterih metodah za kvantitativno analizo dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken (6) in Direktive Sveta 73/44/EGS z dne 26. februarja 1973 o približevanju zakonodaje držav članic o kvantitativni analizi trikomponentnih vlakenskih mešanic (7).

3.   Ukrepi iz odstavkov 1 in 2, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2).

Člen 16

1.   Komisiji pomaga Odbor za direktive o tekstilnih imenih in označevanju ustanovljen v skladu z Direktivo 96/73/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 17

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18

Direktiva 96/74/ES, kakor je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge VI, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge VI.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 19

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 20

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 14. januarja 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

A. VONDRA

(1)  UL C 162, 25.6.2008, str. 40.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 16. decembra 2008.

(3)  UL L 32, 3.2.1997, str. 38.

(4)  Glej del A Priloge VI.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6)  UL L 32, 3.2.1997, str. 1.

(7)  UL L 83, 30.3.1973, str. 1.

PRILOGA I

PREGLEDNICA TEKSTILNIH VLAKEN

(iz člena 3)

Št.

Standardizirano ime

Opis vlakna

1

Volna (1)

Vlakno runa ovce ali jagnjeta (Ovis aries)

2

Alpaka, lama, kama, kašmir, moher, angora, vikunja, jak, gvanako, kašgora, bober, vidra, skupaj z imenom „volna“ ali „dlaka“ ali brez njega (1)

Dlake navedenih živali: alpaka, lama, kamela, kašmirska koza, angora koza, angora kunec, vikunja, jak, gvanako, kašgorska koza, bober, vidra

3

Živalska ali konjska dlaka, z ali brez navedbe vrste živali (npr. kravja dlaka, navadna kozja dlaka, konjska dlaka)

Dlaka različnih živali, ki niso navedene pod št. 1 ali št. 2

4

Svila

Vlakno, pridobljeno samo od insektov, ki izločajo svilo

5

Bombaž

Vlakno, pridobljeno iz semenskih mešičkov bombaževca (Gossypium)

6

Kapok

Vlakno, pridobljeno iz notranjosti kapokovega sadeža (Ceiba pentandra)

7

Lan

Vlakno, pridobljeno iz ličja lanu (Linum usitatissimum)

8

Prava konoplja

Vlakno, pridobljeno iz ličja konoplje (Cannabis sativa)

9

Juta

Vlakno, pridobljeno iz ličja Corchorus olitorius in Corchorus capsularis. Za namene te direktive morajo biti vlakna iz ličja pridobljena iz naslednjih rastlin: Hibiscus cannabinus, Hibiscus sabdariffa, Abultilon avicennae, Urena lobata, Urena sinuata, obdelana na enak način kot juta

10

Abaka (manilska konoplja)

Vlakno, pridobljeno iz listov Musa textilis

11

Alfa

Vlakno, pridobljeno iz listov Stipa tenacissima

12

Kokosovo vlakno (kokos)

Vlakno, pridobljeno iz sadeža Cocos nucifera

13

Žuka ali brnistra

Vlakno, pridobljeno iz ličja Cytisus scoparius in/ali Spartium junceum

14

Kitajska kopriva ali ramija

Vlakno, pridobljeno iz ličja Boehmeria nivea in Boehmeria tenacissima

15

Sisal

Vlakno, pridobljeno iz listov Agave sisalana

16

Bengalska ali bombajska konoplja

Vlakno iz ličja Crotalaria juncea

17

Heneken

Vlakno iz listov Agave fourcroydes

18

Mehiška agava ali kantala

Vlakno iz listov Agave cantala

19

Acetat

Celulozno acetatno vlakno, v katerem je zaestrenih manj kot 92 %, vendar najmanj 74 % hidroksilnih skupin

20

Alginat

Vlakno, pridobljeno iz kovinskih soli alginske kisline

21

Bakrova vlakna (kuoksamska vlakna)

Regenerirana celulozna vlakna, pridobljena po bakrovem amoniakalnem postopku

22

Modal

Vlakno iz regenerirane celuloze, pridobljeno z modificiranim viskoznim postopkom, z visoko stopnjo pretržne trdnosti in visokim modulom elastičnosti v mokrem. Pretržna sila (BC) v klimatiziranem stanju in sila (BM), ki je potrebna za 5 % raztezek vlakna v mokrem stanju, sta:

BC (CN) ≥ 1,3 √T + 2 T

BM (CN) ≥ 0,5 √T

pri čemer T pomeni povprečno dolžinsko maso v decitexih

23

Protein

Vlakno, pridobljeno iz naravnih proteinov, regeneriranih in stabiliziranih s kemičnimi reagenti

24

Triacetat

Celulozno acetatno vlakno, v katerem je zaestrenih najmanj 92 % hidroksilnih skupin

25

Viskoza

Regenerirano celulozno vlakno, pridobljeno po viskoznem postopku

26

Akril

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki vključujejo vsaj 85 mas. % akrilonitrilnih ponavljajočih se enot

27

Klorovlakna

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi več kot 50 mas. % vinilkloridnih ali vinildenkloridnih monomernih enot

28

Fluorovlakna

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki so sestavljene iz alifatskih fluoriranih ogljikovodikovih monomerov

29

Modakril

Vlakno oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi več kot 50 mas. % in manj kot 85 mas. % akrilonitrilnih ponavljajočih se enot

30

Poliamid ali najlon

Vlakno, oblikovano iz sintetičnih linearnih makromolekul, ki imajo v svoji molekuli ponavljajoče se amidne vezi, od katerih je vsaj 85 % vezanih na alifatske ali cikloalifatske enote

31

Aramid

Vlakno, oblikovano iz sintetičnih linearnih makromolekul, sestavljenih iz aromatskih skupin, povezanih preko amidnih ali imidnih vezi, od katerih je vsaj 85 % neposredno vezanih na dva aromatska obroča in pri katerih število imidnih vezi, če so prisotne, ne presega število amidnih vezi

32

Poliimid

Vlakno, oblikovano iz sintetičnih linearnih makromolekul, ki imajo v molekuli ponavljajoče imidne enote

33

Liocel (2)

Regenerirano celulozno vlakno, izdelano z raztapljanjem v organskem topilu in predenjem brez tvorbe stranskih derivatov

34

Polilaktid

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi najmanj 85 mas. % estrov estrskih enot mlečne kisline, nastalih iz sladkorja v naravnem stanju, in ki ima talilno temperaturo vsaj 135 °C

35

Poliester

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki v verigi vsebujejo najmanj 85 mas. % estrskih skupin, nastalih v reakciji diola s teraftalno kislino

36

Polietilen

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, nesubstituiranih nasičenih alifatskih ogljikovodikov

37

Polipropilen

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul iz nasičenih alifatskih ogljikovodikovih enot, v katerih je na vsakem drugem atomu vezana metilna stranska skupina, običajno v izotaktični konfiguraciji in brez dodatne substitucije

38

Polikarbamid

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi ponavljajočo se ureilensko (NH-CO-NH) funkcionalno skupino

39

Poliuretan

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v molekuli ponavljajočo se uretansko funkcionalno skupino

40

Vinilal

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, polivinilalkohola z različnimi stopnjami acetiliranja

41

Trivinil

Vlakno, oblikovano iz trojnega polimera poliakrilonitrila, kloriranega vinil monomera in tretjega vinil monomera, od katerih nobeden ne predstavlja več kot 50 % skupne mase

42

Elastodien

Elastomerno vlakno, sestavljeno iz naravnih ali sintetičnih poliizoprenov ali sestavljeno iz enega ali več dienov polimeriziranih z ali brez enega ali več vinilnih monomerov, ki se pri raztezanju do trikratne prvotne dolžine in sprostitvi hitro in v veliki meri povrne v prvotno dolžino

43

Elastan

Elastomerno vlakno, sestavljeno vsaj iz 85 mas. % segmentiranega poliuretana, ki se pri raztezanju do trikratne prvotne dolžine in sprostitve hitro in v veliki meri povrne v prvotno dolžino

44

Steklena vlakna

Vlakna, narejena iz staljenega stekla

45

Ime, ki ustreza materialu, iz katerega so narejena vlakna, npr. kovina (kovinski, metaliziran), azbest, papir, kateremu sledi beseda „preja“ ali „vlakno“

Vlakna, pridobljena iz mešanih ali novih materialov, ki niso navedeni drugje v tej prilogi

46

Elastomultiester

Vlakna, ki nastanejo ob interakciji dveh ali več kemijsko različnih linearnih makromolekul v dveh ali več ločenih fazah (od katerih nobena ne presega 85 mas. %), katerih pretežna funkcionalna enota vsebuje estrske skupine (najmanj 85 %) in ki se ob ustrezni obdelavi po raztezanju na enainpolkratno dolžino po sprostitvi ponovno hitro skrčijo na začetno dolžino

47

Elastolefin

Vlakno, ki je sestavljeno iz vsaj 95 mas. % delno zamreženih makromolekul, sestavljenih iz etilena in vsaj še enega olefina, ter se po raztezanju na enainpolkratno prvotno dolžino hitro in skoraj povsem povrne na prvotno dolžino

(1)  Naziv „volna“ pod št. 1 te priloge se lahko uporablja za oznako mešanice vlaken iz ovčjega ali jagnjetovega runa in dlak, ki so naštete v tretjem stolpcu št. 2.

Ta določba se uporablja za tekstilne izdelke, naštete v členih 4 in 5, in za tiste iz člena 6, če so delno sestavljeni iz vlaken, naštetih v št. 1 in 2.

(2)  Razume se, da „organska topila“ pomenijo v glavnem mešanico organskih kemikalij in vode.

PRILOGA II

Imena iz člena 5(1)

—

:

v bolgarščini

:

„необработена вълна“,

—

:

v španščini

:

„lana virgen“ ali „lana de esquilado“,

—

:

v češčini

:

„střižní vlna“,

—

:

v danščini

:

„ren, ny uld“,

—

:

v nemščini

:

„Schurwolle“,

—

:

v estonščini

:

„uus vill“,

—

:

v grščini

:

„παρθένο μαλλί“,

—

:

v angleščini

:

„virgin wool“ ali „fleece wool“,

—

:

v francoščini

:

„laine vierge“ ali „laine de tonte“,

—

:

v italijanščini

:

„lana vergine“ ali „lana di tosa“,

—

:

v latvijščini

:

„pirmlietojuma vilna“ ali „jaunvilna“,

—

:

v litvanščini

:

„natūralioji vilna“,

—

:

v madžarščini

:

„élőgyapjú“,

—

:

v malteščini

:

„suf verġni“,

—

:

v nizozemščini

:

„scheerwol“,

—

:

v polščini

:

„żywa wełna“,

—

:

v portugalščini

:

„lã virgem“,

—

:

v romunščini

:

„lână virgină“,

—

:

v slovaščini

:

„strižná vlna“,

—

:

v slovenščini

:

„runska volna“,

—

:

v finščini

:

„uusi villa“,

—

:

v švedščini

:

„ren ull“.

PRILOGA III

Izdelki, ki ne morejo biti predmet obveznega etiketiranja ali označevanja

(iz člena 10(1)(a))

1.

Zapolnilni, podporni trakovi za rokavni šiv

2.

Pasovi za ure iz tekstilnih materialov

3.

Etikete in oznake

4.

Tekstilne prijemalke s polnilom

5.

Ogrevače (grelne kape) za kavne posode

6.

Ogrevače (grelne kape) za čajnike

7.

Ščitniki za rokave pri pisanju

8.

Mufi, ki niso iz plišastega materiala

9.

Umetno cvetje

10.

Blazinice za igle/šivanke

11.

Poslikana platna

12.

Tekstilni izdelki za povečanje trdnosti in ojačanje, medvloge in platnene podlage

13.

Klobučevina

14.

Stari konfekcionirani izdelki, ki so kot taki tudi označeni

15.

Gamaše

16.

Embalaža, ki ni nova in ki se kot taka prodaja

17.

Klobučevinasti klobuki (klobučni tulci)

18.

Škatle, ki so mehke in brez trdega dna, sedlarske potrebščine iz tekstilnih materialov

19.

Potovalni izdelki iz tekstilnih materialov

20.

Izdelane ali neizdelane ročno vezene tapiserije in materiali, potrebni za izdelavo le-te, skupaj s sukancem za vezenje, ki se ne prodaja skupaj s platnom in je posebej namenjen uporabi za takšne tapiserije

21.

Patentne zadrge

22.

Gumbi in zaponke, prevlečeni s tekstilnimi materiali

23.

Knjižne platnice in ovitki iz tekstilnih materialov

24.

Igrače

25.

Tekstilni deli obuval, razen toplih vložkov

26.

Namizni pogrinjki, ki imajo več sestavnih delov in katerih površina ne presega 500 cm2

27.

Kuhinjske rokavice in krpe za prijemanje vročih predmetov

28.

Ogrevače (grelne kape) za jajca

29.

Torbice za ličila

30.

Mošnje za tobak iz tekstilnega blaga

31.

Toki za očala, cigarete, cigare, vžigalnike in glavnike iz tekstilnega blaga

32.

Zaščitne potrebščine za šport razen rokavic

33.

Toaletne torbice

34.

Torbice za predmete za čiščenje čevljev

35.

Pogrebni predmeti

36.

Predmeti za enkratno uporabo razen vate

V tej direktivi tekstilni izdelki, namenjeni le enkratni uporabi ali uporabi v omejenem času in katerih običajna uporaba onemogoča ponovno uporabo za enak ali podoben namen, veljajo za izdelke za enkratno uporabo.

37.

Tekstilni izdelki, za katere veljajo pravila Evropske farmakopeje, in ki so obdelani ob upoštevanju teh pravil, medicinske in ortopedske obveze, ki niso za enkratno uporabo, ter ortopedski tekstilni izdelki na splošno

38.

Tekstilni izdelki, ki zajemajo vrvi, motvoz in vrvice, skladno s točko 12 Priloge IV, ki se običajno uporabljajo:

(a)

kot sestavni deli opreme v proizvodnji in predelavi blaga;

(b)

za vključek v strojih, napeljavah (npr. za ogrevanje, klimatizacijo ali osvetlitev), gospodinjskih aparatih, vozilih in drugih sredstvih za prevoz ali za njihovo delovanje, vzdrževanje ali opremo razen nepremočljivih pokrival in dodatne opreme za motorna vozila iz tekstila, ki se ne prodaja skupaj z vozilom

39.

Tekstilni izdelki, namenjeni zaščiti in varnosti, kot so varnostni pasovi, padala, rešilni jopiči, drsalnica za zasilni spust, oprema za gašenje požara, neprebojni jopiči in posebna zaščitna oblačila (npr. tista, ki nudijo zaščito pred ognjem, kemičnimi snovmi in drugimi nevarnostmi)

40.

Zračne strukture na prostem (npr. športne dvorane, razstavne stojnice in prostori za skladiščenje), če so jim priložene lastnosti in tehnične zahteve teh delov

41.

Jadra

42.

Oblačila za živali

43.

Zastave in prapori

PRILOGA IV

Izdelki, za katere je obvezno samo skupno etiketiranje ali označevanje

(iz člena 10(1)(b))

1.

Krpe za čiščenje tal

2.

Krpe za čiščenje

3.

Našitki in dekorativne obrobe, čipke, vezenine ter trakovi za robljenje

4.

Pozamenterija

5.

Pasovi

6.

Naramnice

7.

Podveze in pasovi za nogavice

8.

Vezalke za čevlje in škornje

9.

Trakovi

10.

Elastika

11.

Nova embalaža, ki je v prodaji kot taka

12.

Pakirna vrvica in kmetijska vrvica; niti, vrvi in konopci razen tistih, ki spadajo k točki 38 Priloge III (1)

13.

Namizni podstavki

14.

Robčki

15.

Mrežice za fige iz las in za lase

16.

Kravate in metuljčki za otroke

17.

Slinčki, rokavice za umivanje in krpice za umivanje obraza

18.

Sukanec za šivanje, krpanje in vezenje, ki se v maloprodaji prodajajo v majhnih količinah z neto maso 1 gram ali manj

19.

Trak za zavese ter rolete in zastore

(1)  Pri izdelkih, ki spadajo pod to točko in se prodajajo v rezanih dolžinah, je skupna oznaka na motku. Med vrvi in konopce, ki spadajo pod to točko, štejejo tudi tisti, ki se uporabljajo v gorskih in vodnih športih.

PRILOGA V

Dogovorjeni dodatki, ki se uporabljajo za izračun mase vlaken v tekstilnem izdelku

(iz člena 13)

Vlakno št.

Vlakna

Odstotki

1–2

Volna in živalske dlake:

 

česana vlakna

18,25

mikana vlakna

17,00 (1)

3

Živalske dlake:

 

česana vlakna

18,25

mikana vlakna

17,00 (1)

Konjska dlaka:

 

česana vlakna

16,00

mikana vlakna

15,00

4

Svila

11,00

5

Bombaž:

 

nemercerizirana vlakna

8,50

mercerizirana vlakna

10,50

6

Kapok

10,90

7

Lan

12,00

8

Čista konoplja

12,00

9

Juta

17,00

10

Abaka (manilska konoplja)

14,00

11

Alfa

14,00

12

Kokos

13,00

13

Žuka ali brnistra

14,00

14

Ramija (beljena vlakna)

8,50

15

Sisal

14,00

16

Bengalska ali bombajska konoplja

12,00

17

Heneken

14,00

18

Mehiška agava ali kantala

14,00

19

Acetat

9,00

20

Alginat

20,00

21

Bakrova vlakna

13,00

22

Modal

13,00

23

Protein

17,00

24

Triacetat

7,00

25

Viskoza

13,00

26

Akril

2,00

27

Klorovlakna

2,00

28

Fluorovlakna

0,00

29

Modakril

2,00

30

Poliamid ali najlon:

 

rezana vlakna

6,25

filament

5,75

31

Aramid

8,00

32

Poliimid

3,50

33

Liocel

13,00

34

Polilaktid

1,50

35

Poliester:

 

rezana vlakna

1,50

filament

1,50

36

Polietilen

1,50

37

Polipropilen

2,00

38

Polikarbamid

2,00

39

Poliuretan:

 

rezana vlakna

3,50

filament

3,00

40

Vinilal

5,00

41

Trivinil

3,00

42

Elastodien

1,00

43

Elastan

1,50

44

Steklena vlakna:

 

s povprečnim premerom nad 5 μm

2,00

s povprečnim premerom 5 μm ali manj

3,00

45

Kovinska vlakna

2,00

Metalizirana vlakna

2,00

Azbest

2,00

Papirnata preja

13,75

46

Elastomultiester

1,50

47

Elastolefin

1,50

(1)  Dovoljeno odstopanje 17 % se uporablja tudi, kadar ni mogoče dognati, ali je tekstilni izdelek z vsebino volne in/ali živalske dlake česan ali mikan.

PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami

(iz člena 18)

Direktiva 96/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 32, 3.2.1997, str. 38)

 

Direktiva Komisije 97/37/ES

(UL L 169, 27.6.1997, str. 74)

 

Točka 1.F.2 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003

(UL L 236, 23.9.2003, str. 66)

 

Direktiva Komisije 2004/34/ES

(UL L 89, 26.3.2004, str. 35)

 

Direktiva Komisije 2006/3/ES

(UL L 5, 10.1.2006, str. 14)

 

Direktiva Sveta 2006/96/ES

(UL L 363, 20.12.2006, str. 81)

Samo točka D 2 Priloge

Direktiva Komisije 2007/3/ES

(UL L 28, 3.2.2007, str. 12)

 


DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 18)

Direktiva

Roki za prenos

96/74/ES

—

97/37/ES

1. junij 1998

2004/34/ES

1. marec 2005

2006/3/ES

9. januar 2007

2006/96/ES

1. januar 2007

2007/3/ES

2. februar 2008

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 96/74/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1(1)

Člen 2(1)

Člen 2(1)(a)

Člen 2(2), uvodno besedilo

Člen 2(1)(b), uvodno besedilo

Člen 2(2), prva alinea

Člen 2(1)(b)(i)

Člen 2(2), druga alinea

Člen 2(1)(b)(ii)

Člen 2(3), uvodno besedilo

Člen 2(2), uvodno besedilo

Člen 2(3), prva alinea

Člen 2(2)(a)

Člen 2(3), druga alinea

Člen 2(2)(b)

Člen 2(3), tretja alinea

Člen 2(2)(c)

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1), besedilo razen alinej

Člen 5(1)

Člen 5(1), alinee

Priloga II

Člen 5(2)

Člen 5(2)

Člen 5(3)

Člen 5(3)

Člen 6(1), uvodno besedilo

Člen 6(1), uvodno besedilo

Člen 6(1), prva alinea

Člen 6(1)(a)

Člen 6(1), druga alinea

Člen 6(1)(b)

Člen 6(1), tretja alinea

Člen 6(1)(c)

Člen 6(2)

Člen 6(2)

Člen 6(3)

Člen 6(3)

Člen 6(4)

Člen 6(5)

Člen 6(5)

Člen 6(4)

Člen 7

Člen 7

Člen 8(1)

Člen 8(1)

Člen 8(2)(a)

Člen 8(2)

Člen 8(2)(b)

Člen 8(3)

Člen 8(2)(c)

Člen 8(4)

Člen 8(2)(d)

Člen 8(5)

Člen 9(1)

Člen 9(1)

Člen 9(2)

Člen 9(2)

Člen 9(3), uvodno besedilo

Člen 9(3), uvodno besedilo

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, točka (i)

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, točka (ii)

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, tretja alinea

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, točka (iii)

Člen 9(3)(a), drugi pododstavek

Člen 9(3)(a), drugi pododstavek

Člen 9(3)(a), tretji pododstavek

Člen 9(3)(a), tretji pododstavek

Člen 9(3)(b) do (f)

Člen 9(3)(b) do (f)

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12, uvodno besedilo

Člen 12, uvodno besedilo

Člen 12, točka 1

Člen 12(a)

Člen 12, točka 2(a)

Člen 12(b)

Člen 12, točka 2(b), prvi pododstavek

Člen 12(c)

Člen 12, točka 2(b), drugi pododstavek

Člen 12(d)

Člen 12, točka 2(c), prvi pododstavek

Člen 12(e), prvi pododstavek

Člen 12, točka 2(c), drugi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 12(e), drugi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 12, točka 2(c), drugi pododstavek, prva alinea

Člen 12(e), drugi pododstavek, točka (i)

Člen 12, točka 2(c), drugi pododstavek, druga alinea

Člen 12(e), drugi pododstavek, točka (ii)

Člen 12, točka 3

Člen 12(f)

Člen 13

Člen 13

Člen 14

Člen 14

Člen 15, uvodno besedilo

Člen 1(2), uvodno besedilo

Člen 15, točka 1

Člen 1(2)(a)

Člen 15, točka 2

Člen 1(2)(b)

Člen 15, točka 3

Člen 1(2)(c)

Člen 15, točka 4

Člen 1(2)(d)

Člen 16

Člena 15 in 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18

–

–

Člen 18

Člen 19, prvi odstavek

Člen 20

Člen 19, drugi odstavek

Člen 19

Priloga I, št. 1 do 33

Priloga I, št. 1 do 33

Priloga I, št. 33a

Priloga I, št. 34

Priloga I, št. 34

Priloga I, št. 35

Priloga I, št. 35

Priloga I, št. 36

Priloga I, št. 36

Priloga I, št. 37

Priloga I, št. 37

Priloga I, št. 38

Priloga I, št. 38

Priloga I, št. 39

Priloga I, št. 39

Priloga I, št. 40

Priloga I, št. 40

Priloga I, št. 41

Priloga I, št. 41

Priloga I, št. 42

Priloga I, št. 42

Priloga I, št. 43

Priloga I, št. 43

Priloga I, št. 44

Priloga I, št. 44

Priloga I, št. 45

Priloga I, št. 45

Priloga I, št. 46

Priloga I, št. 46

Priloga I, št. 47

Priloga II, št. 1 do 33

Priloga V, št. 1 do 33

Priloga II, št. 33a

Priloga V, št. 34

Priloga II, št. 34

Priloga V, št. 35

Priloga II, št. 35

Priloga V, št. 36

Priloga II, št. 36

Priloga V, št. 37

Priloga II, št. 37

Priloga V, št. 38

Priloga II, št. 38

Priloga V, št. 39

Priloga II, št. 39

Priloga V, št. 40

Priloga II, št. 40

Priloga V, št. 41

Priloga II, št. 41

Priloga V, št. 42

Priloga II, št. 42

Priloga V, št. 43

Priloga II, št. 43

Priloga V, št. 44

Priloga II, št. 44

Priloga V, št. 45

Priloga II, št. 45

Priloga V, št. 46

Priloga II, št. 46

Priloga V, št. 47

Priloga III

Priloga III

Priloga IV

Priloga IV

Priloga V

–

Priloga VI

–

–

Priloga VI

–

Priloga VII