16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/102


OKVIRNI SKLEP SVETA 2008/947/PNZ

z dne 27. novembra 2008

o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(1)(a) in (c) ter člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije in Francoske republike (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija si je zadala cilj razvijati območje svobode, varnosti in pravice. Predpogoj za to je enako pojmovanje osnovnih elementov svobode, varnosti in pravice v vseh državah članicah, ki temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države.

(2)

Cilj policijskega in pravosodnega sodelovanja v Evropski uniji je zagotavljanje visoke stopnje varnosti za vse državljane. Eden od temeljev za to je načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb, vzpostavljeno s sklepi Evropskega sveta iz Tampereja z dne 15. in 16. oktobra 1999 in potrjeno v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004 za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (3). V programu ukrepov z dne 29. novembra 2000, sprejetem za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah, se je Svet zavzel za sodelovanje na področju pogojnih obsodb in pogojnega odpusta.

(3)

Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene kazni zapora ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (4), zadeva načelo vzajemnega priznavanja in izvrševanje kazni zapora oziroma ukrepe, ki vključujejo odvzem prostosti. Potrebna so dodatna skupna pravila, predvsem če je bila osebi, ki v državi izreka obsodbe nima svojega zakonitega običajnega prebivališča, izrečena kazen brez odvzema prostosti, ki vključuje nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami.

(4)

Konvencijo Sveta Evrope z dne 30. novembra 1964 o nadzorstvu nad pogojno obsojenimi ali pogojno oproščenimi osebami je ratificiralo le 12 držav članic, v nekaterih primerih s številnimi pridržki. Ta okvirni sklep predstavlja učinkovitejši instrument, saj temelji na načelu vzajemnega priznavanja, v njem pa sodelujejo vse države članice.

(5)

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji in izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v poglavju VI Listine. Nobena določba tega okvirnega sklepa se ne sme razlagati kot prepoved zavrnitve priznanja sodbe in/ali nadzorstva nad spremljevalnim ukrepom ali alternativno sankcijo, če obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da je bil spremljevalni ukrep ali alternativna sankcija naložena z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega izvora, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi lahko bila oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

(6)

Ta okvirni sklep državam članicam ne bi smel preprečevati, da uporabljajo svoja ustavna pravila o pravici do sodnega varstva, svobode združevanja, svobode tiska, svobode izražanja v drugih medijih in verske svobode.

(7)

Določbe tega okvirnega sklepa bi bilo treba uporabljati v skladu s pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je določena v členu 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(8)

Namen vzajemnega priznavanja in nadzorstva nad pogojnimi kaznimi, pogojnimi odložitvami izreka kazni, alternativnimi sankcijami in odločbami o pogojnem odpustu je povečati možnosti za ponovno vključitev obsojene osebe v družbo, tako da se ji omogoči vzdrževanje družinskih, jezikovnih, kulturnih in drugih vezi, pa tudi izboljšati spremljanje izpolnjevanja spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij ter tako preprečiti povratništvo in ustrezno upoštevati varstvo žrtev in širše javnosti.

(9)

Obstaja več vrst spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij, ki so skupni državam članicam in ki so jih vse države članice načeloma pripravljene nadzorovati. Nadzorstvo nad takimi vrstami ukrepov in sankcij bi moralo biti obvezno, ob upoštevanju nekaterih izjem, predvidenih s tem okvirnim sklepom. Države članice lahko izjavijo, da so poleg tega pripravljene nadzorovati druge vrste spremljevalnih ukrepov in/ali druge oblike alternativnih sankcij.

(10)

Spremljevalni ukrepi in alternativne sankcije, ki jih je načeloma treba nadzorovati, med drugim vključujejo obveznosti, ki zadevajo vedenje (kot je obvezna prekinitev uživanja alkohola), prebivanje (kot je obvezna sprememba prebivališča zaradi nasilja v družini), izobraževanje in usposabljanje (kot je obvezen tečaj varne vožnje), preživljanje prostega časa (kot je obveznost opustitve določenih športnih aktivnosti ali prenehanje udeležbe na njih) in omejitve ali načine opravljanja poklicne dejavnosti (kot je obveznost, da se poklicna dejavnost poišče v drugem delovnem okolju; ta obveznost ne zajema nadzorstva nad spoštovanjem prepovedi opravljanja poklica, ki je bila osebi izrečena kot del sankcije).

(11)

Po potrebi bi se lahko za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom in postopki uporabilo elektronsko spremljanje.

(12)

Država članica, v kateri je zadevna oseba obsojena, lahko sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje državi članici, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, z namenom njenega priznanja ter nadzorstva nad v njej izrečenimi spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami.

(13)

Pristojni organ države članice izdajateljice za vsak primer posebej sprejme odločitev o posredovanju sodbe ali, če je primerno, pogojne odločbe drugi državi članici, med drugim ob upoštevanju izjav v skladu s členom 5(4) in izjav v skladu s členoma 10(4) in 14(3).

(14)

Sodba in, če je to primerno, pogojna odločba se lahko posredujeta tudi drugi državi članici, v kateri obsojena oseba nima svojega prebivališča, če s tem posredovanjem soglaša pristojni organ zadevne države izvršiteljice, ob upoštevanju vseh pogojev iz zadevne izjave te države članice v skladu s tem okvirnim sklepom. Soglasje se lahko izda predvsem zaradi socialne rehabilitacije, če se obsojena oseba, ne da bi izgubila pravico do prebivanja, namerava preseliti v drugo državo članico, ker ji je bila ponujena pogodba o zaposlitvi, če je družinski član osebe, ki ima v tej državi članici zakonito običajno prebivališče, ali če namerava v tej državi članici študirati ali se v njej usposabljati v skladu s pravom Skupnosti.

(15)

Države članice bi morale za priznavanje sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, uporabljati svoje nacionalno pravo in postopke. V primeru pogojnih odložitev izreka kazni ali alternativnih sankcij, pri katerih sodba ne vsebuje kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, ki se izvrši v primeru neizpolnjevanja zadevnih obveznosti ali navodil, bi to lahko pomenilo, da se države članice, ki so ob odločitvi o priznavanju podale zadevno izjavo v skladu s tem okvirnim sklepom, strinjajo z nadzorstvom nad zadevnimi spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami ter da ne prevzemajo nobene druge odgovornosti, razen za nadaljnje odločitve v zvezi s spremembo obveznosti ali navodil iz spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali spremembo trajanja preizkusne dobe. Tako priznanje nima drugega učinka, kot da državi izvršiteljici omogoči, da sprejme takšne nadaljnje odločitve.

(16)

Država članica lahko zavrne priznanje sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, če je bila zadevna sodba izrečena proti osebi, ki ni bila spoznana za krivo, kot v primeru duševno bolne osebe, in če sodba ali, kjer je to primerno, pogojna odločba predvideva medicinski ali terapevtski ukrep, v zvezi s katerim država izvršiteljica po svoji nacionalni zakonodaji ne more izvajati nadzorstva pri takšnih osebah.

(17)

Razlog za zavrnitev na podlagi teritorialnosti bi bilo treba uporabiti le v izjemnih primerih in zaradi sodelovanja, ki naj bi v skladu z določbami tega okvirnega sklepa potekalo v kar največji možni meri, pri čemer bi bilo treba upoštevati cilje tega okvirnega sklepa. Vsaka odločitev glede uporabe tega razloga za zavrnitev bi morala temeljiti na analizi posameznega primera in posvetovanjih med pristojnimi organi države izdajateljice in države izvršiteljice.

(18)

Če spremljevalni ukrepi ali alternativne sankcije vključujejo delo v korist skupnosti, potem bi morala imeti država izvršiteljica pravico zavrniti priznanje sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, če naj bi se delo v korist skupnosti načeloma zaključilo v manj kot šestih mesecih.

(19)

Obrazec potrdila je sestavljen tako, da so bistveni elementi sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe zajeti v potrdilu, ki bi moralo biti prevedeno v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države izvršiteljice. Potrdilo bi moralo pristojnim organom države izvršiteljice pomagati pri sprejetju odločitve na podlagi tega okvirnega sklepa, vključno z odločitvami o priznavanju in prevzemu odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, odločitvami o prilagoditvi spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij ter nadaljnjimi odločitvami, zlasti v primeru nespoštovanja spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije.

(20)

Glede na načelo vzajemnega priznavanja, na katerem temelji ta okvirni sklep, bi morale države članice izdajateljice in države članice izvršiteljice pri uporabi tega okvirnega sklepa spodbujati neposredne stike med svojimi pristojnimi organi.

(21)

Vse države članice bi morale zagotoviti, da za obsojene osebe, v zvezi s katerimi se sprejmejo odločitve na podlagi tega okvirnega sklepa, veljajo pravice in pravno varstvo v skladu z nacionalnim pravom, ne glede na to, ali so pristojni organi, imenovani za sprejemanje odločitev po tem okvirnem sklepu, pravosodne narave ali ne.

(22)

Vse nadaljnje odločitve povezane s pogojno kaznijo, pogojno odložitvijo izreka kazni ali alternativne sankcije, katerih posledica je izrek kazni zapora ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, bi moral sprejeti pravosodni organ.

(23)

Ker so vse države članice ratificirale Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, bi morali biti osebni podatki, ki se obdelujejo pri izvajanju tega okvirnega sklepa, varovani v skladu z načeli iz te konvencije.

(24)

Ker ciljev tega okvirnega sklepa, in sicer olajšati socialno rehabilitacijo obsojene osebe in izboljšati varstvo žrtev in širše javnosti ter olajšati uporabo primernih spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij v primeru storilcev kaznivih dejanj, ki ne prebivajo v državi izreka obsodbe, države članice zaradi čezmejne narave zadevnih situacij ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže Unija, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kot se uporablja v skladu z drugim odstavkom člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ta okvirni sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Cilji in področje uporabe

1.   Namen tega okvirnega sklepa je olajšati socialno rehabilitacijo obsojene osebe in izboljšati varstvo žrtev in širše javnosti ter olajšati uporabo primernih spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij v primeru storilcev kaznivih dejanj, ki ne prebivajo v državi izreka obsodbe. Da bi dosegli te cilje, ta okvirni sklep določa pravila, po katerih država članica, ki ni država članica, v kateri je bila zadevna oseba obsojena, prizna sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe in nadzoruje spremljevalne ukrepe, naložene na podlagi sodbe, ali alternativne sankcije iz take sodbe ter sprejema vse druge odločitve v zvezi s to sodbo, razen če je to v okvirnem sklepu določeno drugače.

2.   Ta okvirni sklep se uporablja le za:

(a)

priznavanje sodb in, kjer je to primerno, pogojnih odločb;

(b)

prenos odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami;

(c)

vse druge odločitve, povezane z odločitvami iz točk (a) in (b),

kot je opisano in določeno v tem okvirnemu sklepu.

3.   Ta okvirni sklep se ne uporablja za:

(a)

izvršitev sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene kazni zapora ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, kar spada v področje uporabe Okvirnega sklepa 2008/909/PNZ;

(b)

priznavanje in izvrševanje denarnih kazni ter odredb o zaplembi, kar spada v področje uporabe Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (5) in Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (6).

4.   Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem okvirnem sklepu:

1.

„sodba“ pomeni pravnomočno odločbo ali odredbo sodišča države izdajateljice, s katero se ugotavlja, da je fizična oseba storila kaznivo dejanje, in izreka:

(a)

kazen zapora ali vsak ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, če je bil pogojni odpust odobren na podlagi te sodbe ali z nadaljnjo pogojno odločbo;

(b)

pogojno kazen;

(c)

pogojno odložitev izreka kazni;

(d)

alternativno sankcijo;

2.

„pogojna kazen“ pomeni izrek kazni zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, katerega izvršitev je bila delno ali v celoti pogojno odložena ob izreku sodbe z določitvijo enega ali več spremljevalnih ukrepov. Taki ukrepi se lahko vključijo v samo sodbo ali določijo v ločeni pogojni odločbi, ki jo sprejme pristojni organ;

3.

„pogojna odložitev izreka kazni“ pomeni sodbo, s katero je bil izrek kazni pogojno odložen z določitvijo enega ali več spremljevalnih ukrepov, ali s katero se namesto kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, naloži enega ali več spremljevalnih ukrepov; tovrstni spremljevalni ukrepi se lahko vključijo v samo sodbo ali določijo v ločeni pogojni odločbi, ki jo sprejme pristojni organ;

4.

„alternativna sankcija“ pomeni sankcijo, ki izreka obveznost ali navodilo, ki pa ni kazen zapora, ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ali denarna kazen;

5.

„pogojna odločba“ pomeni sodbo ali pravnomočno odločbo pristojnega organa države izdajateljice, sprejeto na podlagi te sodbe,

(a)

s katero je odobren pogojni odpust ali

(b)

so izrečeni spremljevalni ukrepi;

6.

„pogojni odpust“ pomeni pravnomočno odločbo pristojnega organa ali izhajajočo iz nacionalnega prava o zgodnjem odpustu obsojene osebe, potem ko je prestala del kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, in sicer z izrekom enega ali več spremljevalnih ukrepov;

7.

„spremljevalni ukrepi“ pomenijo obveznosti in navodila, ki jih fizični osebi izreka pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo države izdajateljice v zvezi s pogojno kaznijo, pogojno odložitvijo izreka kazni ali pogojnim odpustom;

8.

„država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana sodba;

9.

„država izvršiteljica“ pomeni državo članico, v kateri se nadzorujejo spremljevalni ukrepi in alternativne sankcije na podlagi odločbe v skladu s členom 8.

Člen 3

Imenovanje pristojnih organov

1.   Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta, kateri organ ali organi so po njeni nacionalni zakonodaji v skladu s tem okvirnim sklepom pristojni za ukrepanje, kadar je ta država članica država izdajateljica ali država izvršiteljica.

2.   Države članice lahko imenujejo nepravosodne organe kot pristojne organe za odločanje na podlagi tega okvirnega sklepa pod pogojem, da imajo ti organi pristojnost za sprejemanje podobnih odločitev v skladu s svojim nacionalnim pravom in postopki.

3.   Če odločitev iz člena 14(1)(b) ali (c) sprejme drug pristojni organ kot sodišče, države članice zagotovijo, da tako odločitev na zahtevo zadevne osebe lahko pregleda sodišče ali drug neodvisni organ, podoben sodišču.

4.   Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 4

Vrste spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij

1.   Ta okvirni sklep se uporablja za naslednje spremljevalne ukrepe ali alternativne sankcije:

(a)

obveznost obsojene osebe, da o vsaki spremembi prebivališča ali delovnega mesta obvesti določen organ;

(b)

obveznost, da v nekatere kraje ali opredeljena območja v državi izdajateljici ali državi izvršiteljici ne sme vstopiti;

(c)

obveznost, ki zajema omejitve glede zapustitve ozemlja države izvršiteljice;

(d)

navodila glede vedenja, prebivanja, izobraževanja in usposabljanja, preživljanja prostega časa, ali ki vsebujejo omejitve ali načine opravljanja poklicne dejavnosti;

(e)

obveznost javljanja določenemu organu ob določenem času;

(f)

obveznost izogibanja določenim osebam;

(g)

obveznost izogibanja določenim predmetom, ki jih je obsojena oseba uporabila ali bi jih lahko uporabila za storitev kaznivega dejanja;

(h)

obveznost finančno povrniti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in/ali obveznost predložitve dokazila o izpolnjevanju tovrstne obveznosti;

(i)

obveznost opravljanja dela v korist skupnosti;

(j)

obveznost sodelovanja s svetovalcem za pogojni odpust ali predstavnikom socialne službe, pristojnim za obsojene osebe;

(k)

obveznost terapevtskega zdravljenja ali zdravljenja zasvojenosti.

2.   Pri izvajanju tega okvirnega sklepa vsaka država članica uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, nad katerimi spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, poleg tistih iz odstavka 1, je pripravljena izvajati nadzorstvo. Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 5

Merila za posredovanje sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe

1.   Pristojni organ države izdajateljice lahko sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, in sicer v primerih, ko se je obsojena oseba vrnila ali se želi vrniti v to državo.

2.   Pristojni organ države izdajateljice lahko na zahtevo obsojene osebe sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje pristojnemu organu države članice, ki ni država članica, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, vendar pod pogojem, da ta organ s posredovanjem soglaša.

3.   Države članice pri izvajanju tega okvirnega sklepa določijo, pod kakšnimi pogoji lahko njihovi pristojni organi soglašajo s posredovanjem sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe v skladu z odstavkom 2.

4.   Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 3. Države članice lahko takšno izjavo kadar koli spremenijo. Generalni sekretariat omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 6

Postopek za posredovanje sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe

1.   Kadar pristojni organ države izdajateljice v skladu s členom 5(1) ali (2) sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje drugi državi članici, zagotovi, da se ta posreduje skupaj s potrdilom, za katero se uporabi standardni obrazec iz Priloge I.

2.   Pristojni organ države izdajateljice posreduje sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo skupaj s potrdilom iz odstavka 1 neposredno pristojnemu organu države izvršiteljice, in sicer na poljuben način, ki ohrani pisni zapis v taki obliki, da lahko država izvršiteljica ugotovi verodostojnost sodbe. Izvirnik sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe ali overjene kopije, pa tudi izvirnik potrdila se na zahtevo pošljejo pristojnemu organu države izvršiteljice. Tudi vsa uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med omenjenima pristojnima organoma.

3.   Potrdilo iz odstavka 1 mora pristojni organ države izdajateljice podpisati in potrditi pravilnost njegove vsebine.

4.   Poleg ukrepov in sankcij iz člena 4(1) potrdilo iz odstavka 1 tega člena vsebuje le ukrepe ali sankcije, o katerih je država izvršiteljica v skladu s členom 4(2) obvestila generalni sekretariat Sveta.

5.   Pristojni organ države izdajateljice sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo skupaj s potrdilom iz odstavka 1 vedno posreduje le eni državi izvršiteljici.

6.   Če pristojni organ države izvršiteljice ni znan pristojnemu organu države izdajateljice, slednji z ustreznim poizvedovanjem, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, vzpostavljene s Skupnim ukrepom Sveta 98/428/PNZ (7), pridobi te informacije od države izvršiteljice.

7.   Če organ države izvršiteljice, ki prejme sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo skupaj s potrdilom iz odstavka 1, ni pristojen za njeno priznavanje ali za sprejetje nadaljnjih ukrepov, potrebnih za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami, jo po uradni dolžnosti posreduje pristojnemu organu in na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, nemudoma ustrezno obvesti pristojni organ države izdajateljice.

Člen 7

Posledice za državo izdajateljice

1.   Ko pristojni organ države izvršiteljice prizna sodbo in, kjer je to primerno, pogojno odločbo, ki mu je bila poslana, ter o tem priznanju obvesti pristojni organ države izdajateljice, država izdajateljica ni več pristojna za nadzorstvo nad izrečenimi spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami niti za sprejetje nadaljnjih ukrepov iz člena 14(1).

2.   Pristojnost iz odstavka 1 ponovno pridobi država izdajateljica:

(a)

takoj ko pristojni organ v skladu s členom 9(4) uradno obvesti pristojni organ države izvršiteljice o umiku potrdila iz člena 6(1);

(b)

v primerih iz člena 14(3) v povezavi s členom 14(5) in

(c)

v primerih iz člena 20.

Člen 8

Odločitev države izvršiteljice

1.   Pristojni organ države izvršiteljice prizna sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo, posredovano v skladu s členom 5 in na podlagi postopka iz člena 6, ter brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami, razen če se pristojni organ ne odloči, da bo uveljavljal enega izmed razlogov za zavrnitev priznavanja in nadzorstva iz člena 11.

2.   Kadar je potrdilo iz člena 6(1) nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi ali, če je ustrezno, pogojni odločbi, pristojni organ države izvršiteljice lahko odloži odločbo o priznanju sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe, dokler potrdilo iz člena 6(1) ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku.

Člen 9

Prilagoditev spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij

1.   Če narava ali trajanje ustreznega spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali trajanje preizkusne dobe ni združljivo s pravom države izvršiteljice, jih pristojni organ te države lahko prilagodi glede na naravo ali trajanje spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij ali glede na trajanje preizkusne dobe, ki se v skladu s pravom države izvršiteljice uporabljajo za enakovredna kazniva dejanja. Prilagojeni spremljevalni ukrep, alternativna sankcija ali trajanje preizkusne dobe morajo kar najbolj ustrezati spremljevalnemu ukrepu oziroma alternativni sankciji, ki jo je izrekla država izdajateljica.

2.   Kadar so bili spremljevalni ukrep, alternativna sankcija ali trajanje preizkusne dobe prilagojeni, ker je njihovo trajanje daljše od najdaljšega trajanja po pravu države izvršiteljice, trajanje prilagojenega spremljevalnega ukrepa, alternativne sankcije ali trajanja preizkusne dobe ne sme biti krajše od najdaljšega možnega trajanja, ki se v skladu s pravom države izvršiteljice določi za enakovredna kazniva dejanja.

3.   Prilagojeni spremljevalni ukrep, alternativna sankcija ali preizkusna doba ni strožja ali daljša od prvotno izrečenega spremljevalnega ukrepa, alternativne sankcije ali preizkusne dobe.

4.   Po prejetju obvestila iz členov 16(2) ali 18(5) se lahko pristojni organ države izdajateljice odloči, da umakne potrdilo iz člena 6(1), če se nadzorstvo v državi izvršiteljici še ni začelo. V tem primeru se odločitev sprejme in pošlje čim prej, vendar najpozneje v roku desetih dni od prejetja obvestila.

Člen 10

Dvojna kaznivost

1.   Brez ugotavljanja dvojne kaznivosti se v skladu s tem okvirnim sklepom priznajo sodbe in, če je primerno, pogojne odločbe ter nadzorujejo spremljevalni ukrepi in alternativne sankcije, če gre za kaznivo dejanje, za katero je po pravu države izdajateljice kot najvišja mera kazni predpisana kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih kaznivih dejanj:

sodelovanje v hudodelski združbi,

terorizem,

trgovina z ljudmi,

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

korupcija,

goljufije, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (8),

pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

ponarejanje denarja, vključno z eurom,

kazniva dejanja, povezana z uporabo računalniških sistemov,

kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami,

omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

umor, huda telesna poškodba,

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

rasizem in ksenofobija,

organiziran ali oborožen rop,

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

preslepitev,

izsiljevanje in oderuštvo,

ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

ponarejanje plačilnih sredstev,

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

trgovina z ukradenimi vozili,

posilstvo,

požig,

kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,

ugrabitev letala ali ladje,

sabotaža.

2.   Svet lahko kadar koli po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno ter pod pogoji, določenimi v členu 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, odloči, da se seznamu iz odstavka 1 tega člena dodajo še druge vrste kaznivih dejanj. Svet glede na poročilo, ki mu je predloženo na podlagi člena 26(1) tega okvirnega sklepa, preuči, ali je treba seznam razširiti ali spremeniti.

3.   Pri kaznivih dejanjih, ki jih odstavek 1 ne zajema, lahko država izvršiteljica priznavanje sodbe in, če je primerno, pogojne odločbe ter nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami pogojuje s tem, da se sodba nanaša na dejanja, ki so kazniva tudi po pravu države izvršiteljice, ne glede na znake ali opis kaznivega dejanja.

4.   Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje poda izjavo, o kateri uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, da ne bo uporabljala odstavka 1. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Takšne izjave ali umiki izjav se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

Razlogi za zavrnitev priznanja ter nadzorstva

1.   Pristojni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje sodbe ali, če je ustrezno, pogojne odločbe ter zagotavljanje nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami:

(a)

če je potrdilo iz člena 6(1) nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi ali pogojni odločbi ter ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku, ki ga določi pristojni organ države izvršiteljice;

(b)

če niso izpolnjena merila iz člena 5(1), (2) ali 6(4);

(c)

če bi bilo priznanje sodbe ter prevzem odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(d)

če se v primeru iz člena 10(3) ter če je država izvršiteljica podala izjavo na podlagi člena 10(4) v zvezi s členom 10(1), sodba nanaša na dejanja, ki po pravu države izvršiteljice niso kazniva. Vendar se v povezavi z davki, drugimi dajatvami, carinami in deviznim poslovanjem izvršitev sodbe ne more zavrniti z razlogom, da pravo države izvršiteljice ne nalaga enakih davkov ali drugih dajatev ali da ne vključuje enakih pravil glede davkov, drugih dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdajateljice;

(e)

če je izvršitev kazni po pravu države izvršiteljice že zastarala in se nanaša na dejanje, za katero je država izvršiteljica pristojna v skladu s svojim nacionalnim pravom;

(f)

če po pravu države izvršiteljice obstaja imuniteta, zaradi česar ni mogoče nadzorovati spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij;

(g)

če obsojena oseba po pravu države izvršiteljice zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovorna za dejanja, za katera je bila izdana sodba;

(h)

če je bila sodba izdana v nenavzočnosti, razen če je iz potrdila jasno razvidno, da je bila oseba osebno vabljena ali ji je bil čas in kraj postopka sporočen prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom države izdajateljice, zaradi česar je bila sodba izdana v nenavzočnosti, ali da je ta oseba pristojnemu organu izjavila, da ne izpodbija odločbe; ali

(i)

če sodba ali, če je ustrezno, pogojna odločba predvideva medicinski ali terapevtski ukrep, ki ga država izvršiteljica ne glede na določbe iz člena 9 zaradi svojega pravnega ali zdravstvenega sistema ne more nadzorovati;

(j)

če je dolžina spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije manj kot šest mesecev;

(k)

če se sodba nanaša na kazniva dejanja, za katera se v skladu s pravom države izvršiteljice šteje, da so bila storjena v celoti ali v poglavitnem ali bistvenem delu na njenem ozemlju ali v kraju, ki se šteje za njeno ozemlje.

2.   Vsako odločitev, sprejeto na podlagi odstavka 1(k), v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so bila delno storjena na ozemlju države izvršiteljice ali v kraju, ki šteje za njeno ozemlje, sprejme pristojni organ države izvršiteljice le v izjemnih okoliščinah in za vsak primer posebej, ob upoštevanju posebnih okoliščin primera in zlasti tega, ali se je poglavitni oziroma bistveni del zadevnega ravnanja odvijal v državi izdajateljici.

3.   Preden pristojni organ države izvršiteljice v primerih iz odstavkov 1(a), (b), (c), (h), (i), (j) in (k) odloči, da ne bo priznal sodbe ali, če je ustrezno, pogojne odločbe in prevzel odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, se na ustrezen način posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice in ga, kadar je ustrezno, zaprosi, da mu brez odlašanja posreduje kakršne koli potrebne dodatne informacije.

4.   Če se pristojni organ države izvršiteljice odloči uveljaviti razlog za zavrnitev iz odstavka 1 tega člena, še zlasti razlog iz odstavka 1(d) ali (k), se lahko v dogovoru s pristojnim organom države izdajateljice vseeno odloči za nadzorstvo spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij iz sodbe in, kjer je to ustrezno, pogojne odločbe, ki mu je bila posredovana, ne da bi prevzel odgovornost za sprejemanje kakršnih koli odločitev iz člena 14(1)(a), (b) in (c).

Člen 12

Rok

1.   Pristojni organ države izvršiteljice čimprej in najkasneje v roku 60 dni po prejemu sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe odloči, ali bo priznal sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo, skupaj s potrdilom iz člena 6(1), ter prevzel odgovornost za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami. O odločitvi na poljuben način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice sodbe.

2.   Če pristojni organ države izvršiteljice v izjemnih okoliščinah ne more spoštovati roka iz odstavka 1, o tem na poljuben način nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice ter navede razloge za zamudo in predvideni čas za sprejetje dokončne odločitve.

Člen 13

Pravo, ki se uporablja

1.   Nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami ter njihovo uporabo ureja pravo države izvršiteljice.

2.   Pristojni organ države izvršiteljice lahko nadzoruje obveznost iz člena 4(1)(h), in sicer tako, da od obsojene osebe zahteva predložitev dokazila o izpolnjevanju obveznosti povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem.

Člen 14

Pristojnost za vse nadaljnje odločitve in pravo, ki se uporablja

1.   Pristojni organ države izvršiteljice je pristojen za vse nadaljnje odločitve glede pogojne kazni, pogojnega odpusta, pogojne odložitve izreka kazni in alternativne sankcije, zlasti v primeru nespoštovanja spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali pa če obsojena oseba zagreši novo kaznivo dejanje.

Te nadaljnje odločitve vključujejo zlasti:

(a)

spremembo obveznosti ali navodil iz spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali spremembo trajanja preizkusne dobe;

(b)

preklic odložitve izvršitve sodbe ali preklic odločbe o pogojnem odpustu in

(c)

izrek kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, v primeru alternativne sankcije ali pogojne odložitve izreka kazni.

2.   V zvezi z odločitvami, sprejetimi v skladu z odstavkom 1, in vsemi nadaljnjimi posledicami, ki izhajajo iz sodbe, se uporablja pravo države izvršiteljice tudi, če je ustrezno, za izvrševanje in po potrebi prilagoditev kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti.

3.   Vsaka država članica lahko ob sprejetju okvirnega sklepa ali pozneje izjavi, da bo kot država izvršiteljica v primerih ali v vrstah primerov, ki jih opredeli ta država članica, zavrnila prevzem odgovornosti iz odstavka 1(b) in (c), še zlasti:

(a)

v primeru alternativnih sankcij, kadar sodba ne vsebuje kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, ki se izvrši v primeru neizpolnjevanja zadevne(-ih) obveznosti ali navodil(-a);

(b)

v primeru pogojne odložitve izreka kazni;

(c)

v primerih, ko se sodba nanaša na dejanje, ki po pravu države izvršiteljice ni kaznivo, ne glede na to, kakšni so njegovi znaki ali kako je opisano.

4.   Kadar država članica uporabi katero koli od možnosti iz odstavka 3, pristojni organ države izvršiteljice, v primeru nespoštovanja spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij, prenese pristojnost nazaj na pristojni organ države članice izdajateljice, če pristojni organ države izvršiteljice meni, da je potrebna nadaljnja odločitev, kakor je navedena v odstavku 1(b) ali (c).

5.   V primerih iz odstavka 3 tega člena ostane obveznost priznavanja sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, pa tudi obveznost, da se brez odlašanja sprejmejo vsi potrebni ukrepi za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami iz člena 8(1), nespremenjena.

6.   Izjava iz odstavka 3 se uredi tako, da se o njej uradno obvesti generalni sekretariat Sveta. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Izjave in umiki iz tega člena se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Posvetovanje med pristojnimi organi

Če in kadar koli se pristojnim organom države izdajateljice in države izvršiteljice zdi ustrezno, se lahko posvetujejo z namenom lažje in učinkovitejše uporabe tega okvirnega sklepa.

Člen 16

Obveznosti zadevnih organov, kadar so nadaljnje odločitve v pristojnosti države izvršiteljice

1.   Pristojni organ države izvršiteljice na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, brez odlašanja obvesti pristojni organ države izdajateljice o vseh odločitvah v zvezi s/z:

(a)

spremembo spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije;

(b)

preklicem odložitve izvršitve sodbe ali preklicem odločbe o pogojnem odpustu;

(c)

izvrševanjem kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti v primeru neizpolnjevanja spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije;

(d)

prenehanjem veljavnosti spremljevalnih ukrepov ali alternativne sankcije.

2.   Na zahtevo pristojnega organa države izdajateljice ga pristojni organ države izvršiteljice obvesti o najdaljšem trajanju odvzema prostosti, ki ga predvideva nacionalno pravo države izvršiteljice za kaznivo dejanje, za katerega je priznana sodba, in ki bi lahko bilo izrečeno obsojeni osebi v primeru kršitve spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij. Ta informacija se zagotovi takoj po prejemu sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe, skupaj s potrdilom iz člena 6(1).

3.   Pristojni organ države izdajateljice na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni organ države izvršiteljice o vseh okoliščinah ali ugotovitvah, ki bi po njegovem mnenju lahko imele za posledico eno ali več odločitev iz odstavka 1(a), (b) ali (c).

Člen 17

Obveznosti zadevnih organov, če so nadaljnje odločitve v pristojnosti države izdajateljice

1.   Če je za vse nadaljnje odločitve iz člena 14(1) na podlagi uporabe člena 14(3) pristojen organ države izdajateljice, ga pristojni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti:

(a)

o vseh ugotovitvah, ki bi lahko imele za posledico preklic odložitve izvršitve sodbe ali preklic odločbe o pogojnem odpustu;

(b)

o vseh ugotovitvah, ki bi lahko imele za posledico izrek kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti;

(c)

o vseh drugih dejstvih in okoliščinah, ki jih zahteva pristojni organ države izdajateljice in so mu nujno potrebne, da bi lahko v skladu z nacionalnim pravom sprejemal nadaljnje odločitve.

2.   Če država članica uporabi možnost iz člena 11(4), pristojni organ te države obvesti zadevni pristojni organ države izdajateljice o tem, da obsojena oseba ne ravna skladno s spremljevalnim ukrepom ali alternativno sankcijo.

3.   Za obvestilo o ugotovitvah, omenjenih v odstavku 1(a) in (b) ter odstavku 2, se uporabi standardni obrazec iz Priloge II. Za obvestilo o dejstvih in okoliščinah, omenjenih v odstavku 1(c), se uporabi poljuben način, ki omogoča pisni zapis, vključno z obrazcem iz Priloge II, če je to mogoče.

4.   Če je treba v skladu z nacionalnim pravom države izdajateljice obsojeno osebo pred odločitvijo o izreku kazni sodno zaslišati, se lahko ta zahteva smiselno izpolni skladno s postopkom, kot ga določajo instrumenti mednarodnega prava ali prava Evropske unije, ki za zaslišanje oseb dopuščajo uporabo video povezav.

5.   Pristojni organ države izdajateljice brez odlašanja obvesti pristojni organ države izvršiteljice o vseh odločitvah v zvezi s:

(a)

preklicem odložitve izvršitve sodbe ali odločbe o pogojnem odpustu;

(b)

izvršitvijo kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, če je tak ukrep predviden v sodbi;

(c)

izrekom kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, če tak ukrep ni predviden v sodbi;

(d)

prenehanjem veljavnosti spremljevalnih ukrepov ali alternativne sankcije.

Člen 18

Obveščanje s strani države izvršiteljice v vseh primerih

Pristojni organ države izvršiteljice na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, brez odlašanja obvesti pristojni organ države izdajateljice o:

1.

prenosu sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe, skupaj s potrdilom iz člena 6(1), pristojnemu organu, ki je v skladu s členom 6(7) odgovoren za priznanje sodbe in sprejetje nadaljnjih ukrepov za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami;

2.

o dejstvu, da spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij praktično ni mogoče nadzorovati, saj obsojene osebe po posredovanju sodbe in, kjer je primerno, pogojne odločbe, skupaj s potrdilom iz člena 6(1), državi izvršiteljici na ozemlju države izvršiteljice ni mogoče najti; v tem primeru država izvršiteljica ni obvezana nadzorovati spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij;

3.

pravnomočni odločbi o priznanju sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe in o prevzemu odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami;

4.

vseh odločitvah, da v skladu s členom 11 ne bo priznal sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe ter prevzel odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve;

5.

vseh odločitvah o prilagoditvi spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij v skladu s členom 9, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve;

6.

vseh odločitvah o amnestiji ali pomilostitvi, ki vodijo k temu, da se zaradi razlogov, navedenih v členu 19(1), ne nadzorujejo spremljevalni ukrepi ali alternativne sankcije, če je to primerno, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve.

Člen 19

Amnestija, pomilostitev in preskus sodbe

1.   Amnestijo ali pomilostitev lahko odobrita tako država izdajateljica kot država izvršiteljica.

2.   Samo država izdajateljica lahko odloča o zahtevkih za preskus sodbe, na kateri temeljijo spremljevalni ukrepi ali alternativne sankcije, ki naj bi se v skladu s tem okvirnim sklepom nadzirali.

Člen 20

Prenehanje pristojnosti države izvršiteljice

1.   Če obsojena oseba pobegne ali če nima več zakonitega običajnega prebivališča v državi izvršiteljici, lahko pristojni organ države izvršiteljice prenese pristojnost za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami ter za vse nadaljnje odločitve v zvezi s sodbo spet na pristojni organ države izdajateljice.

2.   Če v državi izdajateljici poteka nov kazenski postopek zoper zadevno osebo, lahko pristojni organ države izdajateljice zaprosi pristojni organ države izvršiteljice, naj pristojnost za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami ter za vse nadaljnje odločitve v zvezi s sodbo prenese spet na pristojni organ države izdajateljice. V tem primeru lahko pristojni organ države izvršiteljice pristojnost prenese nazaj na organ države izdajateljice.

3.   Kadar se pristojnost pri uporabi tega člena ponovno prenese na državo izdajateljico, pristojni organ te države pristojnost ponovno prevzame. Za nadaljnje nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami pristojni organ države izdajateljice upošteva obdobje in raven spoštovanja spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij v državi izvršiteljici ter vse odločitve, ki jih v skladu s členom 16(1) sprejme država izvršiteljica.

Člen 21

Jeziki

Potrdila iz člena 6(1) se prevedejo v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države izvršiteljice. Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje poda izjavo, ki se deponira pri generalnem sekretariatu Sveta, v kateri izjavi, da bo sprejemala prevode v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Evropske unije.

Člen 22

Stroški

Stroške, ki nastanejo pri uporabi tega okvirnega sklepa, krije država izvršiteljica, razen stroškov, ki nastanejo izključno na ozemlju države izdajateljice.

Člen 23

Razmerje do drugih sporazumov in pogodb

1.   Ta okvirni sklep na področju odnosov med državami članicami od 6. decembra 2011 nadomesti ustrezne določbe Konvencije Sveta Evrope z dne 30. novembra 1964 o nadzorstvu nad pogojno obsojenimi ali pogojno oproščenimi osebami.

2.   Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, veljavne po 6. decembru 2008, če ti omogočajo razširitev ciljev tega okvirnega sklepa ter prispevajo k nadaljnji poenostavitvi in olajšanju postopkov nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami.

3.   Države članice lahko po 6. decembru 2008 sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, če ti omogočajo razširitev določb tega okvirnega sklepa in prispevajo k poenostavitvi ali olajšanju postopkov nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami.

4.   Države članice do 6. marca 2009 Svet in Komisijo uradno obvestijo o obstoječih sporazumih ali dogovorih iz odstavka 2, ki jih želijo še naprej uporabljati. Države članice Svet in Komisijo tudi uradno obvestijo o vseh novih sporazumih ali dogovorih iz odstavka 3 v treh mesecih po njihovem podpisu.

Člen 24

Ozemeljska uporaba

Ta okvirni sklep se uporablja za Gibraltar.

Člen 25

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa, do 6. decembra 2011.

2.   Države članice sporočijo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila določb predpisov, ki v nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti iz tega okvirnega sklepa.

Člen 26

Pregled

1.   Komisija do 6. decembra 2014 pripravi poročilo na podlagi informacij, ki jih v skladu s členom 25(2) predložijo države članice.

2.   Svet na podlagi tega poročila oceni:

(a)

v kakšnem obsegu so države članice sprejele vse potrebne ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom in

(b)

uporabo tega okvirnega sklepa.

3.   Poročilo po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. novembra 2008

Za Svet

Predsednica

M. ALLIOT-MARIE


(1)  UL C 147, 30.6.2007, str. 1.

(2)  Mnenje z dne 25. oktobra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(4)  UL L 327, 5.12.2008, str. 27.

(5)  UL L 76, 22.3.2005, str. 16.

(6)  UL L 328, 24.11.2006, str. 59.

(7)  UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

(8)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.


PRILOGA I

Image

Image

Image

Image

Image

Image


PRILOGA II

Image

Image