19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/83

(1)

Sklep št. 2317/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je uvedel program za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2004–2008).

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 (4) je vzpostavila instrument za predpristopno pomoč, Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je vzpostavila Evropski instrument sosedstva in partnerstva, Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je vzpostavila instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, Uredba Sveta (ES) št. 1934/2006 (7) je vzpostavila instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom; Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000 (8) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o partnerstvu AKP-ES“), in Notranji sporazum o vzpostavitvi financiranja pomoči Skupnosti na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje od leta 2008 do 2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in izvajanjem finančnih pomoči, namenjenih čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporabljajo določbe četrtega dela Pogodbe ES (9) (v nadaljnjem besedilu „Notranji sporazum AKP-ES“) pa urejata Evropski razvojni sklad.

(3)

Novi program Erasmus Mundus temelji na logiki odličnosti v skladu s programom za obdobje 2004–2008. Zaradi ponujenega kakovostnega študija in sprejema ter sistema konkurenčnih štipendij na svetovni ravni privablja najboljše študente iz tretjih držav.

(4)

Med pogajanji o instrumentih zunanje pomoči in Medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (10) so Evropski parlament, Svet in Komisija dosegli več dogovorov o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki so navedeni v deklaraciji št. 4, priloženi Medinstitucionalnemu sporazumu.

(5)

Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo iz 29 evropskih držav, je vzpostavila medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi „Evropskega visokošolskega prostora“ do leta 2010, ki ima na ravni Skupnosti aktivno podporo. Na zasedanju v Londonu dne 17. in 18. maja 2007 je 45 ministrov za visoko šolstvo iz držav, sodelujočih pri bolonjskem procesu, sprejelo strategijo „Evropski visokošolski prostor v svetovnem okviru“ in v tem smislu za leto 2009 kot prednostne naloge določilo izboljšane informacije o evropskem visokošolskem prostoru ter izboljšano priznavanje visokošolskih kvalifikacij v drugih delih sveta.

(6)

Evropski Svet je na izrednem zasedanju dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil strateški cilj, naj Evropska unija postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, Svet za izobraževanje, mlade in kulturo pa povabil k splošnemu premisleku o konkretnih ciljih izobraževalnih sistemov za prihodnost, ki naj bodo osredotočeni na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena ob spoštovanju narodne raznolikosti. Svet je dne 12. februarja 2001 sprejel poročilo o konkretnih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja za prihodnost. Nato je dne 14. junija 2002 sprejel podroben delovni program nadaljnjega spremljanja izvajanja teh ciljev, ki zahteva podporo na ravni Skupnosti. Evropski Svet je na zasedanju v Barceloni dne 15. in 16. marca 2002 postavil cilj, v skladu s katerim bi sistemi izobraževanja in usposabljanja Unije do leta 2010 postali svetovna referenca za kakovost.

(7)

Sporočili Komisije z dne 20. aprila 2005 in 10. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje intelektualnega potenciala Evrope: omogočiti univerzam, da bodo v najvišji meri prispevale k Lizbonski strategiji“ in „Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije“, Resolucija Sveta z dne 23. novembra 2007 o posodobitvi univerz za pospeševanje konkurenčnosti Evrope v svetovnem gospodarstvu znanja ter Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (11) poudarjajo potrebo evropskih visokošolskih ustanov po premagovanju njihove razdrobljenosti in združevanju moči v prizadevanju za večjo kakovost poučevanja in raziskovanja ter po večji usklajenosti s spreminjajočimi se potrebami trga dela. Evropski svet je na zasedanju v Bruslju 15. in 16. junija 2006 podprl potrebo po posodobitvi evropskega visokošolskega izobraževanja.

(8)

Vmesna poročila o vrednotenju obstoječega programa Erasmus Mundus in odprto javno posvetovanje o prihodnosti programa so poudarili pomembnost ciljev in akcij trenutnega programa in izrazili željo po nadaljevanju z določenimi prilagoditvami, kot je razširitev programa na doktorsko raven, intenzivnejše vključevanje visokošolskih ustanov v tretjih državah in potreb teh držav v program ter zagotavljanje več sredstev za evropske udeležence v programu.

(9)

Večja kakovost evropskega visokošolskega izobraževanja, spodbujanje razumevanja med narodi, pa tudi prispevanje k trajnostnemu razvoju visokošolskega izobraževanja v tretjih državah, preprečevanje bega možganov in dajanje prednosti ranljivim skupinam prebivalstva so cilji programa sodelovanja visokošolskega izobraževanja, namenjenega tretjim državam. Najučinkovitejše sredstvo za dosego teh ciljev v programu odličnosti so zelo strnjeni študijski programi na podiplomski ravni, glede akcije v zvezi s partnerstvi Erasmus Mundus (akcija 2) pa tudi partnerstva s tretjimi državami za vse študijske programe, štipendije za najbolj nadarjene študente in projekti za povečanje privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu na vseh stopnjah študija. Natančneje rečeno, akcija v zvezi s skupnimi programi Erasmus Mundus (akcija 1) in akcija 2 bi morali biti usmerjeni v izpolnjevanje ciljev odličnosti, medtem ko bi moralo biti doseganje razvojnih ciljev zajeto izključno v akciji 2. Komisija bi morala pri oceni programa nameniti posebno pozornost učinkom, ki bi jih program lahko imel z vidika bega možganov.

(10)

Da bi imeli upravičenci programa zagotovljen kakovosten sprejem in bivanje, bi si morale države članice prizadevati za kar največjo preprostost svojih vizumskih postopkov. Komisija bi morala poskrbeti, da bi bile vse tozadevne spletne strani in informacije o kontaktnih osebah v državah članicah zbrane na spletni strani Erasmus Mundus.

(11)

Treba je pospešiti boj proti vsem oblikam izključevanja, vključno z rasizmom, ksenofobijo in vsem oblikam diskriminacije ter okrepiti prizadevanja Skupnosti za spodbujanje dialoga in razumevanja med kulturami na svetovni ravni. Zaradi socialne razsežnosti visokošolskega izobraževanja kakor tudi idealov demokracije in spoštovanja človekovih pravic, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, ki jo spodbuja, mobilnost na tem področju posamezniku omogoča, da se spozna z novimi kulturnimi in socialnimi okolji ter lažje razume druge kulture. Pri uresničevanju teh ciljev se spoštujejo pravice in upoštevajo načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (12), zlasti člen 21(1) Listine.

(12)

Spodbujanje poučevanja in učenja jezikov ter jezikovne različnosti bi moralo biti prednostna naloga ukrepanja Skupnosti na področju visokošolskega izobraževanja. Poučevanje in učenje jezikov sta v zvezi s tretjimi državami še posebej pomembna, tudi za evropske študente, ki gredo v te države.

(13)

V obdobju 2004–2008 so štipendije za posamezne države, financirane z instrumenti zunanjega sodelovanja Komisije, dopolnjevale štipendije Erasmus Mundus z namenom povečanja števila upravičenih študentov, ki prihajajo iz določenih tretjih držav, kot so Kitajska, Indija, države zahodnega Balkana ali države AKP, na študij v Evropo. Ob upoštevanju ciljev akademske odličnosti programa, določene v tem sklepu, in kar se da uravnotežene geografske zastopanosti upravičencev bi se v obdobju 2009–2013 lahko predvidele podobne priložnosti v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, pravili in postopki zadevnih instrumentov zunanjega sodelovanja.

(14)

Skupnost mora pri vseh svojih dejavnostih stremeti k odpravi neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, kakor je predvideno v členu 3(2) Pogodbe.

(15)

Dostopnost je treba razširiti na osebe iz prikrajšanih skupin in se aktivno odzivati na posebne učne potrebe oseb s posebnimi potrebami pri izvajanju vseh delov programa, vključno z uporabo višjih dotacij, da bi ponazorili dodatne stroške udeležencev s posebnimi potrebami.

(16)

Ta sklep v skladu s členom 149 Pogodbe ne vpliva na nacionalne pravne okvire in postopke, ki se med drugim nanašajo na ustanovitev in priznavanje visokošolskih ustanov.

(17)

Da bi se izboljšalo oglaševanje programa znotraj in zunaj meja Evropske unije ter bolj poglobljeno dosegalo njegove cilje ob hkratnem razširjanju njegovih rezultatov, je treba izvajati celostno politiko obveščanja državljanov s ciljem, da se jih pravočasno in podrobno obvesti o vsaki izvedeni akciji in možnostih, ki jih ponuja program, ter jasno predstavi postopke, ki jih je treba upoštevati. Politika obveščanja, zlasti preko visokošolskih ustanov, ki sodelujejo v programu, je še posebej pomembna predvsem v državah, kjer je stopnja udeležbe v programu nizka.

(18)

Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (13) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (14), ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati v skladu z načeli preprostosti ter doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, ob upoštevanju ciljev akademske odličnosti programa in spoštovanju zahtevane sorazmernosti med obsegom sredstev in administrativnim bremenom, ki ga predstavlja njihova uporaba.

(19)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki pomenijo prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15) za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

(20)

Ob upoštevanju ciljev akademske odličnosti programa bi bilo treba ukrepe, potrebne za izvajanje akcije 1 in akcije v zvezi s spodbujanjem visokošolskega izobraževanja (akcija 3), sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). Ukrepe, potrebne za izvajanje akcije 2, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 1085/2006, Uredbo (ES) št. 1638/2006, Uredbo (ES) št. 1905/2006 in Uredbo (ES) št. 1934/2006, kakor tudi s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES ter Notranjim sporazumom AKP-ES.

(21)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, večstranska mobilnost in izmenjava podatkov med Skupnostjo in tretjimi državami, in jih zaradi narave potrebnih akcij in ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

1.

„visokošolsko izobraževanje“ pomeni vse vrste študijskih programov ali skupin študijskih programov, usposabljanj ali usposabljanj za raziskovanje po srednješolskem izobraževanju, ki jih pristojni nacionalni organ prizna kot izobraževanje, ki pripada visokošolskemu sistemu;

2.

„visokošolska ustanova“ pomeni katero koli ustanovo, ki zagotavlja visokošolsko izobraževanje in ki jo pristojni nacionalni organ prizna kot ustanovo, ki pripada visokošolskemu sistemu;

3.

„študent prve stopnje“ pomeni osebo, ki je vpisana v visokošolski program prve stopnje in bo po dokončanem programu pridobila prvo visokošolsko diplomo;

4.

„magistrski študent“ (študent druge stopnje) pomeni osebo, ki je vpisana v visokošolski program druge stopnje in je že pridobila prvo visokošolsko diplomo ali ima v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso priznano enako raven znanja;

5.

„doktorski kandidat“ (kandidat tretje stopnje) pomeni raziskovalca na začetku kariere, ki se začne na datum pridobitve diplome, ki mu daje formalno pravico za začetek doktorskega študija;

6.

„podoktorski raziskovalec“ pomeni izkušenega raziskovalca z doktoratom ali ki ima najmanj tri leta raziskovalnih izkušenj s polnim delovnim časom, vključno z obdobjem raziskovalnega usposabljanja na raziskovalnem centru, ustanovljenem v skladu z nacionalnim pravom in prakso, po pridobitvi diplome, ki mu daje formalno pravico za začetek doktorskega študija, ki ga nudi visokošolska ustanova;

7.

„akademik“ pomeni osebo z izjemnimi akademskimi in/ali strokovnimi izkušnjami, ki predava ali opravlja raziskave na visokošolski ustanovi ali raziskovalnem centru, ustanovljenem v skladu z nacionalnim pravom in prakso;

8.

„zaposleni v visokošolskem izobraževanju“ pomeni vse osebe, ki po svojih dolžnostih sodelujejo v izobraževalnem procesu, povezanem z visokošolskim izobraževanjem;

9.

„evropska država“ pomeni državo, ki je država članica ali ki sodeluje v programu v skladu s členom 9. „Evropski“ v povezavi s posameznikom pomeni osebo, ki je državljan ali rezident katere koli evropske države. „Evropski“ v povezavi z ustanovo pomeni ustanovo, ki se nahaja v kateri koli evropski državi;

10.

„tretja država“ pomeni državo, ki ni evropska država. „Tretja država“ v povezavi s posameznikom pomeni osebo, ki ni ne državljan ne rezident evropske države. „Tretja država“ v povezavi z ustanovo pomeni ustanovo, ki se ne nahaja v evropski državi. Države, ki sodelujejo v akcijskem programu na področju vseživljenjskega učenja, vzpostavljenim s Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), se ne obravnavajo kot tretje države za namene izvajanja akcije 2;

11.

„magistrski program“ (druga stopnja) pomeni visokošolski program druge stopnje po prvi diplomi ali enaki ravni znanja ter vodi k magistrskemu naslovu, ki ga nudi visokošolska ustanova;

12.

„doktorski program“ (tretja stopnja) pomeni visokošolski študijski program, povezan z raziskovanjem po visokošolski diplomi in s katerim se pridobi doktorska diploma, ki jo nudi visokošolska ustanova ali – v državah članicah, v katerih je to v skladu z nacionalnim pravom in prakso – raziskovalni center;

13.

„mobilnost“ pomeni fizično preselitev v drugo državo zaradi študija, delovne prakse, raziskovanja, drugih dejavnosti učenja ali poučevanja ali raziskovanja ali sorodnih administrativnih dejavnosti, ustrezno podprto, če je le mogoče, s pripravljalnimi tečaji v jeziku gostitelja;

14.

„dvojne ali večkratne diplome“ pomenijo dve nacionalni diplomi ali več, ki jih izdata dve visokošolski ustanovi ali več in so uradno priznane v državah, kjer se te ustanove nahajajo;

15.

„skupna diploma“ pomeni posamezno diplomo, ki jo izdata najmanj dve visokošolski ustanovi, ki ponujata celosten program, in je uradno priznana v državah, kjer se te ustanove nahajajo;

16.

„podjetje“ pomeni katero koli podjetje, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo v javnem ali zasebnem sektorju ne glede na velikost, pravni status ali gospodarski sektor, v katerem deluje, vključno s socialno ekonomijo.

(a)

spodbujati strukturno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in spodbujati ponudbo visokokakovostnega visokošolskega izobraževanja kot resnično evropsko dodano vrednost, ki bo privlačno tako v Evropski uniji kot onstran njenih meja, z namenom ustvarjanja centrov odličnosti;

(b)

prispevati k vzajemni bogatitvi družb in v ta namen razvijati kvalificiranost moških in žensk, da bodo imeli primerne kompetence zlasti za trg dela in bodo odprtega duha ter z mednarodnimi izkušnjami, s spodbujanjem mobilnosti za najbolj nadarjene študente in akademike iz tretjih držav, da bi pridobili kvalifikacije in/ali izkušnje v Evropski uniji, ter mobilnosti najbolj nadarjenih evropskih študentov in akademikom v tretje države;

(c)

prispevati k razvoju človeških virov in zmogljivosti za mednarodno sodelovanje visokošolskih ustanov v tretjih državah s povečanimi tokovi mobilnosti v Evropski uniji in tretjih državah;

(d)

izboljšati dostopnost ter okrepiti profil in razpoznavnost evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu, kakor tudi njegovo privlačnost za državljane tretjih držav in evropske državljane.

(a)

Akcija 1: skupni programi Erasmus Mundus (magistrski in doktorski programi) izjemne akademske kakovosti, vključno s programom štipendiranja;

(b)

Akcija 2: partnerstva Erasmus Mundus med evropskimi visokošolskimi ustanovami in visokošolskimi ustanovami tretjih držav kot osnova za strukturirano sodelovanje, izmenjave in mobilnost na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja, vključno s programom štipendiranja;

(c)

Akcija 3: promocija evropskega visokošolskega izobraževanja z ukrepi, ki povečujejo privlačnost evropskih držav kot destinacije za izobraževanje in centra odličnosti v svetovnem merilu.

(a)

s podporo za razvoj visokokakovostnih skupnih izobraževalnih programov in omrežij sodelovanja, ki olajšajo izmenjavo izkušenj in dobre prakse;

(b)

z okrepljeno podporo mobilnosti oseb, izbranih na podlagi meril akademske odličnosti, zlasti iz tretjih držav v evropske države, na področju visokošolskega izobraževanja, ob upoštevanju načela enakosti med moškimi in ženskami in želje po kar se da uravnoteženi geografski porazdelitvi ter omogočanju dostopanja do programa v skladu z načeli enakih možnosti in nediskriminacije;

(c)

s spodbujanjem jezikovnih spretnosti in znanja, če le možno tako, da se študentom zagotovi možnost učenja vsaj dveh jezikov, ki se govorita v državah, v katerih so visokošolske ustanove, in spodbujanjem razumevanja različnih kultur;

(d)

s podporo pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in so namenjeni razvoju inovacij in kakovosti v visokošolskem izobraževanju, zlasti možnostim za spodbujanje partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom;

(e)

s podporo analize in spremljanja trendov v visokošolskem izobraževanju in njegovega razvoja z mednarodne perspektive.

(a)

visokošolskim ustanovam;

(b)

študentom v visokošolskem izobraževanju na vseh ravneh, vključno z doktorskimi kandidati;

(c)

podoktorskim raziskovalcem;

(d)

akademikom;

(e)

zaposlenim v visokošolskem izobraževanju;

(f)

drugim javnim ali zasebnim organom, dejavnim na področju visokošolskega izobraževanja, v skladu z nacionalnim pravom in prakso;

(g)

podjetjem;

(h)

raziskovalnim centrom.

(a)

zagotovi učinkovito in pregledno izvajanje akcij Skupnosti, ki so zajete v programu, v skladu s Prilogo, kar zadeva akcijo 2 pa s pravnimi instrumenti iz člena 7(1), in ob upoštevanju ciljev programa glede akademske odličnosti pri izboru upravičencev do sredstev iz programa;

(b)

upošteva dvostransko sodelovanje s tretjimi državami, ki ga izvajajo države članice;

(c)

išče sinergije in po potrebi razvija skupne dejavnosti z drugimi programi in dejavnostmi Skupnosti na področju visokošolskega izobraževanja in raziskovanja;

(d)

z določitvijo pavšalnih zneskov štipendij zagotovi, da se upoštevajo stroški vpisa in ocenjeni stroški študija;

(e)

se posvetuje z evropskimi združenji in organizacijami, pristojnimi za področje visokošolskega izobraževanja, o vprašanjih, do katerih pride ob izvajanju programa, in odbor iz člena 8(1) obvesti o rezultatih posvetovanj;

(f)

svoje delegacije v tretjih državah redno obvešča o vseh informacijah v zvezi s programom, ki bi bile lahko koristne za javnost.

(a)

sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega izvajanja programa na ravni držav članic in vključijo vse zadevne udeležence izobraževanja v skladu z nacionalno prakso, in si prizadevajo, da sprejmejo takšne ukrepe, ki utegnejo biti primerni za odpravo vsakršnih pravnih in administrativnih ovir, vezanih posebej na programe izmenjave med evropskimi državami in tretjimi državami. Države članice bi morale poskrbeti, da študentje in ustanove prejmejo natančne in jasne informacije za olajšanje njihovega sodelovanju v programu;

(b)

imenujejo ustrezne strukture za tesno sodelovanje s Komisijo;

(c)

spodbujajo potencialne sinergije z drugimi programi Skupnosti in morebitnimi podobnimi nacionalnimi pobudami, sprejetimi na ravni držav članic.

(a)

ustrezne informacije, obveščanje javnosti in spremljanje v zvezi z akcijami, ki jih podpira program;

(b)

razširjanje rezultatov akcij, ki se izvajajo v okviru programa;

(c)

okrepitev komunikacijske strategije za tisti del javnosti v evropskih državah, ki bi ga to lahko zanimalo, in spodbudi partnerstva med univerzami, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami z namenom razvijati program.

(a)

letni načrt dela, vključno s prednostnimi nalogami;

(b)

letni proračun, porazdelitev sredstev med različne akcije programa in okvirni zneski štipendij;

(c)

uporaba splošnih smernic za izvajanje programa, vključno z izbirnimi merili, kot so opisana v Prilogi;

(d)

izbirni postopki, vključno s sestavo in notranjim poslovnikom izbirne komisije;

(e)

režim za spremljanje in ocenjevanje programa ter za razširjanje in prenos rezultatov.

(a)

držav Efta, ki so članice EGP, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(b)

držav kandidatk, ki imajo predpristopno strategijo, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;

(c)

držav zahodnega Balkana, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;

(d)

Švicarske konfederacije, pod pogojem, da je s to državo sklenjen dvostranski sporazum, ki predvideva njeno udeležbo.

(a)

s krepitvijo na znanju temelječega evropskega gospodarstva in družbe, odpiranjem številnejših delovnih mest glede na cilje Lizbonske strategije ter s prispevanjem k večji konkurenčnosti Evropske unije v svetovnem merilu, njeni trajnostni gospodarski rasti in večji socialni koheziji;

(b)

s spodbujanjem kulture, znanja in sposobnosti za miren in trajen razvoj v Evropi raznolikosti;

(c)

s spodbujanjem zavesti o pomembnosti kulturne in jezikovne različnosti v Evropi, kakor tudi o nujnosti boja proti rasizmu in ksenofobiji, ter s promocijo medkulturnega izobraževanja;

(d)

z zagotavljanjem rešitev za študente s posebnimi potrebami in zlasti s pomočjo za spodbujanje njihovega vključevanja v redne postopke visokošolskega izobraževanja, kakor tudi s promocijo enakih možnosti za vse;

(e)

s spodbujanjem enakosti med moškimi in ženskami ter prispevanjem k odpravljanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

(f)

s spodbujanjem razvoja v tretjih državah.

(a)

vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja programa najpozneje 31. marca drugega leta po dejanskem začetku novih predavanj, uvedenih na podlagi programa;

(b)

sporočilo o nadaljevanju programa najpozneje 30. januarja 2012;

(c)

naknadno poročilo o oceni za nazaj najpozneje 31. decembra 2015.