PRILOGA

Smernice za letna poročila o izvajanju nacionalnih načrtov nadzora držav članic

1.   NAMEN SMERNIC

Namen teh smernic je spodbujati države članice in jim pomagati pri doslednem predstavljanju letnih poročil o izvajanju nacionalnih načrtov nadzora in zlasti rezultatov uradnega nadzora.

2.   NAMEN LETNEGA POROČILA

Namen letnega poročila držav članic je:

(a)	izpolniti pravne obveznosti glede poročanja iz člena 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(b)	opredeliti napredek pri izvajanju nacionalnega načrta nadzora in oceniti učinkovitost ureditve nadzora in nadzornih sistemov na podlagi rezultatov in izidov uradnega nadzora v državi članici.

Proces urejanja in analize podatkov o nadzoru za pripravo letnega poročila lahko državam članicam olajša preverjanje učinkovitosti njihovih nadzornih sistemov ter prispeva k razvoju in stalnim izboljšavam njihovih nadzornih sistemov.

Informacije iz letnih poročil mora Komisija uporabiti tudi pri:

(a)	razvoju letnih programov nadzora (teoretična analiza, revizije, inšpekcijski pregledi) in

(b)	pripravi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 44(4) in (6) Uredbe (ES) št. 882/2004.

3.   PRAVNA PODLAGA

Člen 44 Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

4.   OPREDELITVE

V teh smernicah se uporabljajo opredelitve iz ustrezne zakonodaje Skupnosti in zlasti opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002, člena 2 Direktive 2000/29/ES, Odločbe Komisije 2006/677/ES z dne 29. septembra 2006 o določitvi smernic, ki določajo merila za izvajanje presoj v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora za preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), in Odločbe Komisije 2007/363/ES z dne 21. maja 2007 o smernicah za podporo državam članicam pri pripravi enotnega večletnega nacionalnega načrta nadzora, določenega v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Poleg tega se v teh smernicah uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„letni program nadzora“ pomeni letni program za nadzor Skupnosti iz člena 45(4) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(b)	„strategija nadzora“ pomeni pristop, ki se uporablja za ugotovitev značaja, pogostosti, časa, točke/faze proizvodne verige, metode in tehnik uradnega nadzora (glej oddelek 3.7.2 Priloge k Odločbi 2007/363/ES);

(c)	„nacionalni načrt nadzora“ pomeni enoten večletni nacionalni načrt nadzora iz člena 41 Uredbe (ES) št. 882/2004.

5.   PODROČJE UPORABE LETNEGA POROČILA

Letno poročilo mora zajemati področje uporabe nacionalnega načrta nadzora, vključno z zdravstvenim varstvom rastlin, če člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da je treba v navedeni načrt vključiti zadeve v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin.

6.   OBDOBJE POROČANJA IN PREDLOŽITEV LETNIH POROČIL

V skladu s členom 42(1)(a) Uredbe (ES) št. 882/2004 je treba nacionalni načrt nadzora prvič izvesti najpozneje 1. januarja 2007. V skladu s členom 44(3) navedene uredbe države članice dokončajo svoja poročila in jih pošljejo Komisiji v šestih mesecih po koncu leta, na katero se poročilo nanaša. Zato je treba prva letna poročila Komisiji poslati najpozneje do 30. junija 2008, v naslednjih letih pa jih je treba predložiti najpozneje do 30. junija.

7.   POVEZAVA Z DRUGIMI POSEBNIMI POROČILI

Uredba (ES) št. 882/2004 ne posega v posebne določbe Skupnosti v zvezi z uradnim nadzorom. Zato letna poročila ne nadomeščajo letnih ali drugih poročil o posebnih načrtih nadzora ali drugem uradnem nadzoru, ki so določena v drugi zakonodaji Skupnosti. Ker pa je izvajanje uradnega nadzora v skladu z navedenimi posebnimi načrti nadzora bistven del celotnega izvajanja nacionalnih načrtov nadzora, so rezultati navedenega uradnega nadzora pomembni za letna poročila.

V letnih poročilih o uradnem nadzoru, povezanem z navedenimi posebnimi načrti nadzora, ni treba ponovno navesti informacij, ki so vključene v posebnih poročilih o uradnem nadzoru; dovolj je sklicevanje na najnovejše posebno poročilo, ki je bilo predloženo. Vendar je treba izid uradnega nadzora, ki se opravi pri izvajanju navedenih posebnih načrtov nadzora, vključiti v splošno analizo rezultatov v okviru pregleda splošnega izida uradnega nadzora v zadevnem sektorju.

Datumi za predložitev takšnih posebnih poročil, določeni v ustrezni zakonodaji Skupnosti, se ne spremenijo zaradi člena 44 Uredbe (ES) št. 882/2004 ali teh smernic.

8.   SPLOŠNA NAVODILA

Uredbi (ES) št. 178/2002 in št. 882/2004 določata sistemski pristop k uradnemu nadzoru. Bistven del takšnega pristopa je priprava in analiza rezultatov uradnega nadzora ter oblikovanje sklepov o njih, da se določijo ustrezni sistemski korektivni ukrepi in po potrebi prilagodijo ali spremenijo nacionalni načrti nadzora. Zato mora letno poročilo povzeti navedene dejavnosti in upoštevati tudi ugotovitve revizij, ki se izvedejo v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004.

Preprosto statistično poročilo o številu uradnih nadzornih pregledov in revizij ne bo izpolnjevalo navedene zahteve. Pri pripravi letnega poročila morajo države članice zagotoviti pregled skupnih ali zbirnih nacionalnih rezultatov, na katerih temelji analiza rezultatov uradnega nadzora, pri čemer jih predstavijo na podlagi sektorjev in faz proizvodne verige. O izbiri sektorjev in faz proizvodnje, o katerih se poroča, odločajo posamezne države članice. Obseg vsakega sektorja in faze proizvodnje mora biti jasno opredeljen in usklajen s strukturo opisa nadzornih sistemov v nacionalnem načrtu nadzora. Za postavitev rezultatov in analize v referenčni okvir je treba zadevne strategije uradnega nadzora (vključno z vzorčenjem), programe revizij in kazalce uspešnosti, ki so določeni v nacionalnem načrtu nadzora, navesti v obliki sklicevanja, kadar pa te informacije niso vključene v nacionalni načrt nadzora, je treba kratek opis navedenih strategij vključiti v letno poročilo.

Vprašanja, ki jih je treba obravnavati pri pregledu in analizi rezultatov uradnega nadzora, so opisana v oddelku 9 teh smernic. Pri analizi navedenih rezultatov je treba določiti smer razvoja ter pojasniti njegovo pomembnost in posledice, ki jih lahko v prihodnosti ima za uradni nadzor. Pri določitvi smeri razvoja je lahko potreben pregled podatkov o rezultatih uradnega nadzora, ki zajemajo obdobje več let, in pri takšni analizi se je treba po potrebi sklicevati na podatke v zvezi s prejšnjim uradnim nadzorom. Ob upoštevanju člena 43(1)(e) Uredbe (ES) št. 882/2004 te smernice vključujejo nekaj navodil o tem, kako se lahko takšna analiza izvede.

Pri urejanju neobdelanih podatkov o nadzoru mora analiza rezultatov uradnega nadzora za zadevni sektor temeljiti na podatkih, kadar zakonodaja Skupnosti določa, da se podatki zbirajo za posebna poročila v zvezi z zakonodajo o krmi ali živilih, zdravstvenim varstvom živali, zaščito živali ali zdravstvenim varstvom rastlin. Kadar takšne določbe ne obstajajo, se lahko države članice prosto odločijo o ustreznih načinih zbiranja in urejanja podatkov, ki ustrezajo njihovim nacionalnim sistemom, in lahko še naprej uporabljajo prejšnjo ureditev glede urejanja podatkov o uradnem nadzoru v zvezi z zadevnimi dejavnostmi.

Pri razvrstitvi neskladnosti je treba to razvrstitev upoštevati pri letnih poročilih, kadar zakonodaja Skupnosti določa takšno razvrstitev. Kadar takšne posebne določbe ne obstajajo, se lahko države članice prosto odločijo o sistemu razvrščanja, ki ustreza njihovim zahtevam, in morajo na kratko opisati sistem, ki se uporablja v njihovih letnih poročilih.

Države članice, ki želijo razviti lastne sisteme za razvrščanje in evidentiranje podatkov o nadzoru, lahko upoštevajo delo, ki ga opravlja EUROSTAT v zvezi s „statistiko o varnosti hrane“ in zlasti zbirko podatkov „Dejavnosti nadzora in spremljanja“ (3). Države članice so pozvane k tesnemu sodelovanju z EUROSTATOM pri razvoju teh shem razvrščanja, da se zagotovi usklajenost in prepreči podvajanje dela. Rezultati takšnega sodelovanja se lahko po potrebi upoštevajo pri prihodnjih spremembah teh smernic.

Osnovne podatke, na katerih temeljijo rezultati in analiza uradnega nadzora iz letnega poročila, lahko Komisija zahteva za nadzor Skupnosti iz člena 45 Uredbe (ES) št. 882/2004 ter jih je treba zato ohraniti in predložiti Komisiji na zahtevo.

9.   NAVODILA O VSEBINI IN OBLIKI LETNEGA POROČILA

Letno poročilo mora zajemati naslednja področja:

(a)	uradni nadzor, ki ga opravi država članica v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 882/2004 in nacionalnimi načrti nadzora – oddelek 9.1;

(b)	splošna skladnost z zakonodajo o krmi in živilih ter pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali – oddelek 9.2;

(c)	revizije, ki se izvedejo v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, po potrebi vključno z rezultati revizij ali inšpekcijskih pregledov izvajalcev nadzora v skladu s členom 5(3) navedene uredbe – oddelek 9.3;

(d)	ukrepi za zagotavljanje učinkovitosti pri izvajanju nacionalnih načrtov nadzora – oddelek 9.4;

(e)	izjava o splošni uspešnosti nadzornega sistema pri izvajanju nacionalnih načrtov nadzora – oddelek 9.5;

(f)	spremembe nacionalnih načrtov nadzora – oddelek 9.6.

Letno poročilo mora vključevati splošne rezultate uspešnosti uradnega nadzora na ustreznih področjih, analizo navedenih rezultatov ter po potrebi sklepe na nacionalni ravni, ki so lahko predstavljeni na podlagi sektorjev in faz proizvodnje in/ali na podlagi strukture, določene v nacionalnem načrtu nadzora države članice. Povzetek podatkov, na katerih temeljijo analiza in navedeni sklepi, je lahko po potrebi v obliki ločene priloge, o stopnji natančnosti teh podatkov pa odloči država članica, pri čemer mora upoštevati, da je treba osnovne podatke ohraniti, kot je navedeno v sedmem odstavku oddelka 8. Korektivne ukrepe ali spremembe nacionalnega načrta nadzora, ki temeljijo na teh sklepih, je treba po potrebi vključiti.

9.1   Uradni nadzor

V letnem poročilu mora biti naveden obseg, v katerem so bili doseženi letni operativni cilji (kadar so države članice določile takšne operativne cilje) in strateški cilji iz nacionalnega načrta nadzora. Vključiti je treba kratek opis ustreznih kazalcev uspešnosti in/ali operativnih ciljev, razen če so navedeni v nacionalnem načrtu nadzora, pri čemer se treba v tem primeru nanje sklicevati. To je treba predstaviti na sektorski podlagi v skladu z nacionalnim načrtom nadzora.

Letno poročilo mora vključevati načrtovan ali veljaven uradni nadzor ter po potrebi posebne dejavnosti nadzora, usmerjene v posebno vprašanje. Pri načrtovanju uradnega nadzora je treba obravnavati obseg, v katerem so bili doseženi pogostost ali intenzivnost in značaj uradnega nadzora, določeni v nacionalnem načrtu nadzora. Kadar operativni cilji načrtovanega uradnega nadzora niso doseženi, je treba zagotoviti analizo ustreznih olajševalnih dejavnikov in/ali dejavnikov, ki so k temu prispevali. Poročati je treba tudi o nenačrtovanem uradnem nadzoru (4), zlasti kadar so bila za to uporabljena sredstva, namenjena za načrtovani uradni nadzor, in na kratko pojasniti razlog za nenačrtovani uradni nadzor.

Ta oddelek letnega poročila o uradnem nadzoru glede zdravstvenega varstva živali in zdravstvenega varstva rastlin mora vključevati rezultate uradnega nadzora, ki se izvede za spremljanje, obvladovanje, izkoreninjenje ali nadzor bolezni, vključno z uradnim nadzorom za preverjanje ali ugotavljanje zdravstvenega stanja glede določene bolezni.

9.2   Splošna skladnost v zvezi z nosilci dejavnosti in proizvodi

Letno poročilo mora vključevati opis, kako je bila med obdobjem poročanja merjena splošna skladnost z zakonodajo o krmi in živilih, pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali ter zakonodajo o zdravstvenem varstvu rastlin (nosilcev dejavnosti na področju krme in živil ter drugih ustreznih proizvajalcev in nosilcev dejavnosti ali proizvodov), in pregled rezultatov. Izjava ali sklep o splošni ravni skladnosti mora vključevati pregled rezultatov na podlagi sektorjev, faz proizvodnje in pristojnih organov. Navedena izjava ali sklep mora temeljiti na informacijah iz oddelkov 9.2.1–9.2.2, ki izjavo ali sklep utemeljujejo.

9.2.1   Pogostost in vrsta neskladnosti

V letnem poročilu je treba opisati ugotovljene neskladnosti. V letnem poročilu je treba po potrebi:

(a)	opisati ali opredeliti uporabljeno razvrstitev;

(b)	razvrstiti ugotovljene neskladnosti glede na njihovo vrsto;

(c)	opisati vrsto in število ugotovljenih neskladnosti.

V letnem poročilu je treba neskladnosti, ugotovljene na nacionalni ravni, združiti glede na sektor, ti urejeni podatki pa morajo biti vključeni v analizo, opisano v oddelku 9.2.2.

9.2.2   Analiza neskladnosti

Analiza neskladnosti je sestavni del določanja ustreznih korektivnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev učinkovitega delovanja nadzornih sistemov. Ta oddelek vključuje primere dejavnikov, ki se lahko upoštevajo pri izvedbi takšne analize in lahko prispevajo k določitvi nadaljnjih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev učinkovitosti nacionalnih načrtov nadzora (glej oddelek 9.4).

Pri navedeni analizi neskladnosti se lahko za vsak sektor, v skladu z najboljšo prakso, obravnavajo pojav neskladnosti, tveganje, ki ga povzroča, in po potrebi ključni vzroki neskladnosti. Sklepi lahko temeljijo na naslednjih analizah in lahko ocenjujejo možne pomembne posledice neskladnosti glede tveganja za ljudi, živali ali rastline ter po potrebi ključne vzroke teh neskladnosti. Pri izvedbi takšne analize je treba morda upoštevati podatke, zbrane v več letih, in se po potrebi sklicevati na prejšnji uradni nadzor.

9.2.2.1   Pojav neskladnosti

Namen tega oddelka je zagotoviti nekaj navodil o tem, kako se lahko izvede analiza pogostosti in vrste neskladnosti. Analiza je po potrebi lahko razčlenjena po sektorjih in/ali pristojnih organih. Pri analizi se lahko po potrebi odgovori na vprašanja, kot so:

(a)	Kako pogoste so bile neskladnosti v različnih sektorjih? To je pomembno zlasti takrat, kadar obstajajo znatni odkloni od splošne skladnosti v nekaterih sektorjih ali pri uradnem nadzoru, ki ga izvedejo določeni pristojni organi.

(b)	Ali je bila časovna in prostorska porazdelitev neskladnosti naključna ali so bile neskladnosti združene na posameznih točkah ali fazah proizvodnje in ali so obstajali znaki nastajajoče smeri razvoja?

(c)

Kakšne vrste so neskladnosti, tj. ali so bile povezane s strukturnimi ali operativnimi zahtevami ali zahtevami, povezanimi s končnim proizvodom? Druge vrste lahko vključujejo neskladnosti, povezane s samonadzorom, upravnimi vidiki ali dokumentacijo (na primer sledljivost). Neskladnosti so lahko razvrščene tudi kot velike/majhne, sistematične/občasne itd.

(d)	Ali so se neskladnosti pojavljale po celotni krmni in prehranski verigi ali so bile nakopičene pri primarni proizvodnji ali na naslednjih stopnjah v verigi?

(e)	Ali je bilo morda več skupin neskladnosti v določenih verigah?

(f)	Ali vzorec neskladnosti kaže, da obstajajo kritične faze nadzora v proizvodnih verigah?

(g)	Ali obstajajo kakršni koli vzorci, ki kažejo, da je bila skladnost različnih (vrst) nosilcev dejavnosti na področju krme in živil ter drugih ustreznih proizvajalcev in nosilcev dejavnosti ali proizvodnih verig večja kot pri drugih?

9.2.2.2   Vrsta tveganja zaradi neskladnosti

Namen tega oddelka je zagotoviti nekaj navodil o analizi, da se zagotovijo informacije o možnih posledicah neskladnosti. Analiza lahko vključuje naslednje:

(a)	določitev neskladnosti, ki lahko bistveno vplivajo na ljudi, živali ali rastline;

(b)	opis možnih hudih posledic teh neskladnosti ali „tveganja“ zaradi njih;

(c)	opis, ali je tveganje povezano le s posebno nevarnostjo ali splošnim povečanjem tveganja zaradi več nevarnosti ali skupin nevarnosti.

9.2.2.3   Ključni vzroki neskladnosti

Kadar je ustrezno in zlasti kadar so ugotovljeni vzorci bistvenih neskladnosti ali ponavljajočih se kršitev, se lahko izvede analiza možnih vzrokov za to. Takšna analiza lahko prispeva k razvoju in stalnemu izboljšanju nadzornih sistemov v državi članici. Pri izvedbi analize se lahko upoštevajo naslednji dejavniki:

(a)	pomanjkanje ozaveščenosti nosilcev dejavnosti na področju živil in krme ter drugih ustreznih proizvajalcev in nosilcev dejavnosti ter razlogi za to;

(b)	pomanjkanje usposobljenosti nosilcev dejavnosti na področju živil in krme ter drugih ustreznih proizvajalcev in nosilcev dejavnosti ter razlogi za to;

(c)	stroški skladnosti;

(d)	nezadostna orodja in/ali sredstva za izvajanje zahtev;

(e)	neobstoj učinkovitih in/ali sorazmernih in/ali odvračalnih sankcij.

9.3   Revizije

9.3.1   Revizije v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004

Ta navodila se nanašajo izključno na revizije iz člena 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004. Rezultate takšnih revizij je treba v skladu z ureditvijo v nacionalnem načrtu nadzora predstaviti na nacionalni podlagi po potrebi po posameznem sektorju.

V skladu z določbami Odločbe 2006/677/ES je treba v letnem poročilu povzeti naslednje:

(a)	obseg, v katerem je bil izpolnjen program revizije, ki ga je pripravil pristojni organ, za obdobje poročanja;

(b)	obseg, v katerem je bila dosežena splošna skladnost z načrtovano ureditvijo za uradni nadzor pristojnih organov;

(c)	sklepi o splošni učinkovitosti uradnega nadzora, ki so ga izvedli pristojni organi;

(d)	sklepi o splošni primernosti sistemov uradnega nadzora, ki jih uporabljajo pristojni organi za doseganje ciljev.

Če v opisu ureditve revizije v nacionalnem načrtu nadzora niso navedene metode ali kazalci uspešnosti, ki se uporabljajo za merjenje skladnosti, učinkovitosti in primernosti uradnega nadzora, je treba njihov kratek opis vključiti v letno poročilo.

9.3.2   Revizije in inšpekcijski pregledi izvajalcev nadzora – člen 5(3) Uredbe (ES) št. 882/2004

Opišite obseg, v katerem je bil dosežen program revizij ali inšpekcijskih pregledov izvajalcev nadzora, in povzemite sklepe teh revizij ali inšpekcijskih pregledov.

9.4   Ukrepi za zagotavljanje učinkovitosti

Poročati je treba o ukrepih, ki so bili sprejeti, da se zagotovi učinkovito izvajanje nacionalnega načrta nadzora. Letno poročilo mora obravnavati ukrepe, sprejete na naslednjih področjih. Te informacije so lahko predstavljene na podlagi sektorjev ali faz proizvodnje.

(a)	Ukrepi za zagotavljanje skladnosti nosilcev dejavnosti na področju živil in krme ter drugih ustreznih proizvajalcev in nosilcev dejavnosti v skladu s členom 31(2)(e), členom 54(2) in členom 55 Uredbe (ES) št. 882/2004.

(b)

Ukrepi za zagotavljanje učinkovitega delovanja služb za uradni nadzor v skladu s členom 4(2) in členom 8(3) Uredbe (ES) št. 882/2004, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi revizij, ki se izvedejo v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, in po potrebi revizij ali inšpekcijskih pregledov, ki se izvedejo v skladu s členom 5(3) navedene uredbe. V primeru ukrepov, sprejetih na podlagi sklepov revizije, lahko to vključuje korektivne in preventivne ukrepe ali ukrepe za izboljšanje, ki temeljijo na določitvi najboljše prakse.

9.4.1   Ukrepi za zagotavljanje skladnosti nosilcev dejavnosti na področju živil in krme ter drugih ustreznih proizvajalcev in nosilcev dejavnosti

Letno poročilo mora vključevati pregled sprejetih ukrepov. Ti lahko vključujejo:

(a)	omejitve ali prepovedi dajanja na trg, uvoza, izvoza ali uporabe krme, živila ali živali;

(b)	odvzem ali prekinitev dovoljenja ali registracije za opravljanje dejavnosti na področju krme ali živil;

(c)	upravne denarne kazni in druge upravne sankcije;

(d)	pregon nosilcev dejavnosti na področju živil in krme ter drugih ustreznih proizvajalcev in nosilcev dejavnosti zaradi neskladnosti (kazenske sankcije).

9.4.2   Sprejeti ukrepi za zagotavljanje učinkovitega delovanja služb za uradni nadzor

Zaradi bistvenih ukrepov, ki se sprejmejo, da se zagotovi učinkovito delovanje služb za uradni nadzor, je morda potrebna sprememba nacionalnega načrta nadzora, zato je treba takšne ukrepe vključiti v oddelek 9.6. Vendar zaradi nekaterih bistvenih ukrepov sprememba nacionalnega načrta nadzora morda ni potrebna, zato jih je treba v takšnih primerih vključiti v to točko letnega poročila, da se navedejo pozitivni ukrepi, ki jih je sprejela država članica. Te informacije so lahko predstavljene na podlagi sektorjev ali faz proizvodnje ter morajo zajemati ukrepe, ki niso vključeni kot spremembe nacionalnega načrta nadzora, na primer:

(a)	novi, posodobljeni ali spremenjeni nadzorni postopki;

(b)	pobude za usposabljanje;

(c)	zagotavljanje dodatnih virov,

(d)	prerazporeditev obstoječih virov po pregledu prednostnih nalog;

(e)	posebne nadzorne pobude;

(f)	spremembe organizacije ali upravljanja pristojnih organov;

(g)	zagotavljanje navodil ali informacij nosilcem dejavnosti na področju krme in živil;

(h)	nova zakonodaja;

(i)	prekinitev ali preklic prenosa v primeru izvajalcev nadzora.

9.5   Izjava o splošni uspešnosti

Ocena

(a)	splošnega napredka pri doseganju strateških ciljev, opisanih v nacionalnem načrtu nadzora;

(b)

splošne učinkovitosti uradnega nadzora, izvedenega v skladu z nacionalnim načrtom nadzora, in njegove primernosti za doseganje ciljev iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 178/2002, Uredbe (ES) št. 882/2004, v skladu s pravili o zdravstvenem varstvu živali, zaščiti živali in po potrebi zdravstvenem varstvu rastlin.

V tej samooceni morajo biti obravnavana tudi vprašanja, kot so splošna učinkovitost, usklajevanje med pristojnimi organi in znotraj njih, uporaba pristopa „od vil do vilic“ in splošno ciljno načrtovanje uradnega nadzora, ki temelji na tveganju. Izjava o splošni uspešnosti mora temeljiti na analizi in sintezi rezultatov prejšnjih oddelkov ter mora po potrebi vključevati opise:

(a)	kazalcev uspešnosti, ki se uporabljajo za te cilje, in

(b)	rezultatov za vsak cilj.

9.6   Spremembe nacionalnega načrta nadzora

V letnem poročilu je treba navesti spremembe nacionalnega načrta nadzora, ki so bile sprejete med letom na katerega se nanaša navedeno poročilo. S posebno pozornostjo je treba zagotoviti, da so spremembe, sprejete na podlagi dejavnikov iz člena 42(3), člena 44(5) in člena 45(5)(a) Uredbe (ES) št. 882/2004, obravnavane in pojasnjene. Opisati je treba zlasti ustrezne spremembe sistemov uradnega nadzora, opisane v nacionalnem načrtu nadzora, in ustrezne spremembe kategorizacije tveganj dejavnosti (glej oddelek 3.4 Priloge k Odločbi 2007/363/ES).

V letnem poročilu je treba opisati značaj takšnih sprememb in razloge zanje. Po potrebi je treba opisati na primer:

(a)	novo zakonodajo;

(b)	nastanek novih bolezni ali druga tveganja za zdravje;

(c)	znatne spremembe organizacije, upravljanja ali delovanja pristojnih organov;

(d)	znatne spremembe agroživilskega proizvodnega sektorja;

(e)	rezultate uradnega nadzora držav članic;

(f)	kakršne koli spremembe smernic iz člena 43 Uredbe (ES) št. 882/2004;

(g)	znanstvene ugotovitve;

(h)	izid revizij, ki se izvedejo v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(i)	izid nadzora Skupnosti, ki se izvede v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 882/2004; (5)

(j)	izid revizij, ki jih v državi članici opravi tretja država;

(k)	izid analize ključnih vzrokov.

Spremembe morajo biti usklajene z analizo in sklepi iz oddelkov 9.3–9.5 teh smernic ter morajo po potrebi vključevati sklicevanja na ustrezne oddelke.

---

(1)  UL L 278, 10.10.2006, str. 15.

(2)  UL L 138, 30.5.2007, str. 24.

(3)  To delo, ki se izvaja v okviru statističnega programa Skupnosti in njegovih letnih programov dela, vključuje različne sheme razvrščanja, kot je razvrstitev dejavnosti nadzora in spremljanja, podatkovne slovarje proizvodov in dejavnosti obratov, enotno terminologijo, opredelitev strategij vzorčenja ter kazalce dejavnosti nadzora in spremljanja.

(4)  Uradni nadzor, ki vključuje znaten začasen odklon od nacionalnega načrta nadzora zaradi nepredvidenih okoliščin.

(5)  Pri nadzoru Skupnosti v državah članicah se lahko ugotovijo zadeve, v zvezi s katerimi je treba zaradi korektivnih ali preventivnih ukrepov, sprejetih na podlagi priporočil Komisije, spremeniti nacionalni načrt nadzora. Takšne spremembe je treba vključiti v letno poročilo ne glede na to, da so lahko vključene tudi v odgovor držav članic na priporočila.