9.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 291/16

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1315/2007

z dne 8. novembra 2007

o varnostnem nadzoru pri upravljanju zračnega prometa in spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (1) in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004 mora Komisija določiti in sprejeti ustrezne določbe Eurocontrolovih varnostnih predpisov („ESARR“), ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti (uredba o izvajanju služb). ESARR 1 določa sklop zakonskih varnostnih zahtev za izvajanje učinkovite funkcije varnostnega nadzora pri upravljanju zračnega prometa („ATM“).

(2)

Vloga in naloge nacionalnih nadzornih organov so določene v Uredbi (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2), Uredbi (ES) št. 550/2004, Uredbi (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (3) in Uredbi Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (4). Ti predpisi vključujejo zahteve glede varnosti navigacijskih služb zračnega prometa. Čeprav je za varno izvajanje služb odgovoren izvajalec, bi morale države članice z nacionalnimi nadzornimi organi zagotoviti učinkovit nadzor.

(3)	Ta uredba naj ne bi zajemala vojaških operacij in usposabljanj, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

(4)	Nacionalni nadzorni organi bi morali revizije in preglede varnostnih predpisov v skladu s to uredbo izvajati v okviru ustreznih inšpekcijskih pregledov in nadzorov, ki jih zahteva Uredba (ES) št. 550/2004.

(5)	Nacionalni nadzorni organi bi morali proučiti, ali lahko pristop varnostnega nadzora iz te uredbe po potrebi uporabijo tudi na drugih področjih nadzora, da se razvije učinkovit in celovit nadzor.

(6)

V skladu z oddelkom 2.26 Priloge 11 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, ESARR 1 zahteva spremljanje in oceno doseženih ravni varnosti v primerjavi s sprejemljivimi ravnmi varnosti, določenimi za posamezne bloke zračnega prostora. Vendar je treba te sprejemljive ravni varnosti v celoti določiti tudi na ravni Skupnosti, zato jih mora ta uredba obravnavati pozneje.

(7)	Vse navigacijske službe zračnega prometa kot tudi upravljanje pretoka zračnega prometa in zračnega prostora uporabljajo funkcionalne sisteme, ki omogočajo upravljanje zračnega prometa. Zato bi morale biti vse spremembe v zvezi s funkcionalnimi sistemi podvržene varnostnemu nadzoru.

(8)

Člen 7 Uredbe (ES) št. 552/2004 zahteva, da nacionalni nadzorni organ sprejme vse potrebne ukrepe, če sistem ali sestavni del sistema ne izpolnjuje ustreznih zahtev. V zvezi s tem in zlasti pri sprejetju direktive o varnosti mora nacionalni nadzorni organ proučiti, ali priglašenim organom, ki sodelujejo pri izdaji izjav ES, naroči, da izvedejo posebne preiskave tega tehničnega sistema.

(9)	Nacionalnim nadzornim organom bi bilo treba zagotoviti dovolj časa, da se pripravijo na spremenjeni varnostni nadzor, predvsem v zvezi z opredelitvijo ciljev in standardov. Opredelitev je treba določiti z ustreznimi specifikacijami Skupnosti in drugimi smernicami.

(10)

Letno poročilo o varnostnem nadzoru, ki ga pripravijo nacionalni nadzorni organi, bi moral prispevati k preglednosti in odgovornosti varnostnega nadzora. Poročila bi bilo treba poslati državi članici, ki imenuje ali ustanovi organ. Poleg tega bi jih bilo treba uporabiti tudi pri regionalnem sodelovanju in mednarodnem spremljanju varnostnega nadzora. Ukrepi, o katerih se poroča, bi morali vključevati ustrezne podatke glede spremljanja uspešnosti pri zagotavljanju varnosti, skladnosti nadziranih organizacij z veljavnimi varnostnimi predpisi, programa revizij varnostnih predpisov, pregleda utemeljitev v zvezi z varnostjo, sprememb funkcionalnih sistemov, ki jih izvajajo organizacije v skladu s postopki, ki jih sprejme organ, in direktiv o varnosti, ki jih izda nacionalni nadzorni organ.

(11)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 550/2004 bi morali nacionalni nadzorni organi sprejeti ustrezne dogovore za tesno medsebojno sodelovanje, da bi zagotovili ustrezni nadzor izvajalcev navigacijskih služb, ki izvajajo storitve, povezane z zračnim prostorom v pristojnosti države članice, ki ni država članica, ki je izdala dovoljenje. Organi bi morali izmenjati predvsem ustrezne podatke o varnostnem nadzoru organizacij.

(12)	Uredbo (ES) št. 2096/2005 bi bilo treba ustrezno spremeniti, da se zagotovi usklajeno izvajanje enotnega evropskega neba.

(13)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1. Ta uredba vzpostavlja funkcijo varnostnega nadzora za navigacijske službe zračnega prometa, upravljanje pretoka zračnega prometa (ATFM) in upravljanje zračnega prostora za splošni zračni promet z opredelitvijo in sprejetjem obveznih določb varnostnih predpisov Eurocontrola o varnostnem nadzoru pri upravljanju zračnega prometa (ESARR 1), izdanih 5. novembra 2004.

2. Ta uredba se uporablja za dejavnosti nacionalnih nadzornih organov in priznanih organizacij, ki delujejo v njihovem imenu, v zvezi z varnostnim nadzorom navigacijskih služb zračnega prometa, upravljanja pretoka zračnega prometa in upravljanja zračnega prostora.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov, ki jih določa Uredba (ES) št. 549/2004.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

1.	„korektivni ukrep“ pomeni ukrep za odpravljanje vzroka odkrite neskladnosti;

2.	„funkcionalni sistem“ pomeni združitev sistemov, postopkov in človeških virov za izvajanje funkcij v zvezi z upravljanjem zračnega prometa;

3.	„organizacija“ pomeni izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ali subjekt, ki zagotavlja upravljanje pretoka zračnega prometa ali upravljanje zračnega prostora;

4.	„proces“ pomeni sklop medsebojno povezanih ali medsebojno delujočih dejavnosti, ki pretvarja vnose v donose;

5.	„utemeljitev varnosti“ pomeni prikaze in dokaze, da se lahko predlagana sprememba funkcionalnem sistemu izvede v skladu z varnostnimi predpisi v okviru ciljev ali standardov, ki jih določa obstoječi zakonodajni okvir;

6.	„direktiva o varnosti“ je dokument, ki ga izda ali sprejme nacionalni nadzorni organ in določa, da se izvedejo ukrepi za ponovno vzpostavitev varnosti funkcionalnega sistema, v primeru, da je dokazano, da bi bila v nasprotnem primeru ogrožena letalska varnost;

7.	„varnostni cilj“ pomeni kakovostno ali količinsko navedbo, ki opredeljuje največjo pogostnost ali verjetnost, pri kateri se lahko pričakuje nevarnost;

„revizija varnostnih predpisov“ pomeni sistematičen in neodvisen pregled, ki ga izvede nacionalni nadzorni organ ali ki se izvede v njegovem imenu ter s katerim se določi, ali so celotne ureditve v zvezi z varnostjo ali njeni elementi, povezani s procesi in njihovimi rezultati, proizvodi ali storitvami, usklajeni z zahtevanimi ureditvami v zvezi z varnostjo ter ali se učinkovito izvajajo in so ustrezni za doseganje pričakovanih rezultatov;

„varnostni predpisi“ pomenijo predpise, ki jih določajo uredbe Skupnosti ali nacionalni predpisi za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa ali funkcij upravljanja pretoka zračnega prometa in upravljanja zračnega prostora v zvezi s tehnično in operativno usposobljenostjo in ustreznostjo za izvajanje teh služb in funkcij, njihovo upravljanje varnosti, ter sistemi, njihovimi sestavnimi deli in pripadajočimi postopki;

10.	„varnostna zahteva“ pomeni sredstva za ublažitev tveganja, opredeljena s strategijo ublažitve tveganja, ki dosega poseben varnostni cilj, vključno z organizacijskimi, operativnimi, funkcijskimi zahtevami, zahtevami za zmogljivost in interoperabilnost ali okoljskimi značilnostmi;

11.	„preverjanje“ pomeni potrditev s predložitvijo objektivnih dokazov, da so podrobno navedene zahteve izpolnjene.

Člen 3

Funkcija varnostnega nadzora

1. Nacionalni nadzorni organi izvajajo varnostni nadzor kot del splošnega nadzora zahtev, ki veljajo za navigacijske službe zračnega prometa ter za upravljanje pretoka zračnega prometa in upravljanje zračnega prostora, da se spremlja varno izvajanje teh dejavnosti in preverja, ali so izpolnjeni veljavni varnostni predpisi in njihove izvedbene rešitve.

2. Pri sklepanju sporazuma o nadzoru organizacij, dejavnih v funkcionalnih blokih zračnega prostora, ki segajo v zračni prostor v pristojnosti več kot ene države, zadevne države članice opredelijo in dodelijo odgovornosti za varnostni nadzor na način, ki zagotavlja, da:

(a)	obstajajo posebna mesta odgovornosti za izvajanje vsake določbe te uredbe;

(b)	imajo države članice pregled nad mehanizmi varnostnega nadzora in njihovimi rezultati.

Države članice redno pregledujejo sporazum in njegovo dejansko izvajanje, zlasti glede dosežene uspešnosti pri zagotavljanju varnosti.

Člen 4

Spremljanje uspešnosti pri zagotavljanju varnosti

1. Nacionalni nadzorni organi zagotavljajo redno spremljanje in ocenjevanje doseženih ravni varnosti z namenom, da se ugotovi ali ustrezajo varnostnim predpisom, ki se uporabljajo v blokih zračnega prostora v njihovi pristojnosti.

2. Nacionalni nadzorni organi na podlagi rezultatov spremljanja varnosti določijo predvsem območja, na katerih je treba prednostno preverjati skladnost z varnostnimi predpisi.

Člen 5

Preverjanje skladnosti z varnostnimi predpisi

1. Nacionalni nadzorni organi vzpostavijo proces za preverjanje:

(a)	skladnosti z veljavnimi varnostnimi predpisi pred izdajo ali podaljšanjem dovoljenja, potrebnega za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, vključno s priloženimi pogoji v zvezi z varnostjo;

(b)	skladnosti s katerimi koli obveznostmi v zvezi z varnostjo iz akta o določitvi, izdanega v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)	stalne skladnosti organizacij z veljavnimi varnostnimi predpisi;

(d)

izvajanja varnostnih ciljev in varnostnih zahtev ter drugih pogojev v zvezi z varnostjo, opredeljenih v:

(i)	izjavah ES o preverjanju sistemov, vključno s katero koli ustrezno izjavo ES o skladnosti sestavnih delov sistemov ali njihovi primernosti za uporabo in

(ii)	oceni tveganja in postopkih za ublažitev tveganja, ki jih zahtevajo varnostni predpisi, ki se uporabljajo za navigacijske službe zračnega prometa, upravljanje pretoka zračnega prometa in upravljanje zračnega prostora;

(e)	izvajanja direktiv o varnosti.

2. Proces iz člena 1:

(a)	temelji na dokumentiranih postopkih;

(b)	podpira dokumentacija, katere namen je osebju za varnostni nadzor zagotoviti navodila za izvajanje njihovih nalog;

(c)	zagotavlja zadevni organizaciji prikaz rezultatov dejavnosti varnostnega nadzora;

(d)	temelji na revizijah in pregledih varnostnih predpisov, ki se izvajajo v skladu s členi 6, 8 in 9;

(e)	nacionalnemu nadzornemu organu zagotovi dokaze, potrebne za podporo nadaljnjim ukrepom, vključno z ukrepi iz člena 9 Uredbe (ES) št. 549/2004 in člena 7(7) Uredbe (ES) št. 550/2004, v okoliščinah, v katerih varnostni predpisi niso izpolnjeni.

Člen 6

Revizije varnostnih predpisov

1. Nacionalni nadzorni organi ali njihove priznane organizacije izvajajo revizije varnostnih predpisov.

2. Revizije varnostnih predpisov iz odstavka 1:

(a)	zagotovijo nacionalnim nadzornim organom dokaze o skladnosti z veljavnimi varnostnimi predpisi in z izvedbenimi rešitvami tako, da ocenijo potrebo po izboljšanju ali korektivnih ukrepih;

(b)	so neodvisne od notranjih revizij, ki jih zadevna organizacija izvaja kot del svojih sistemov za upravljanje varnosti ali kakovosti;

(c)	izvajajo revizorji, usposobljeni v skladu z zahtevami iz člena 11;

(d)	se uporabljajo za dokončanje izvedbenih rešitevali elementov in za procese, proizvode ali storitve;

(e)

določajo skladnost ali neskladnost:

(i)	izvedbenih rešitev z varnostnimi predpisi;

(ii)	sprejetih ukrepov z izvedbenimi rešitvami;

(iii)

rezultatov teh ukrepov s pričakovanimi rezultati izvedbenih rešitev;

(f)	povzročijo popravek kakršnih koli ugotovljenih neskladnosti v skladu s členom 7.

3. Nacionalni nadzorni organi v okviru inšpekcijskega programa, ki ga določa člen 7 Uredbe (ES) št. 2096/2005, vzpostavijo in vsaj vsako leto posodabljajo program revizij varnostnih predpisov z namenom da:

(a)	vključijo vsa področija, ki so lahko povezana z varnostjo, s poudarkom na področjih, na katerih so bile ugotovljene težave;

(b)	vključijo vse organizacije in službe, ki so pod nadzorom nacionalnega nadzornega organa;

(c)	zagotovijo izvajanje revizij sorazmerno z ravnjo tveganja, ki jo predstavljajo dejavnosti organizacije;

(d)	zagotovijo izvajanje zadostnih revizij v obdobju dveh let, da se preveri skladnost vseh teh organizacij z veljavnimi varnostnimi predpisi na vseh pomembnih področjih funkcionalnega sistema;

(e)	zagotovijo spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov.

4. Nacionalni nadzorni organi lahko spremenijo obseg vnaprej načrtovanih revizij in po potrebi vključijo dodatne revizije.

5. Nacionalni nadzorni organi določijo, katere ureditve, elementi, storitve, proizvodi, fizične lokacije in dejavnosti se revidirajo v določenem časovnem obdobju.

6. Ugotovitve revizije in ugotovljene neskladnosti se dokumentirajo. Slednje se podprejo z dokazi ter opredelijo na podlagi veljavnih varnostnih predpisov in njihovih izvedbenih rešitev, za katere je bila revizija izvedena.

Sestavi se poročilo o reviziji, vključno s podrobnim opisom neskladnosti.

Člen 7

Korektivni ukrepi

1. Nacionalni nadzorni organ sporoči ugotovitve revizije organizaciji, ki je bila revidirana, in hkrati zahteva korektivne ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladnosti brez poseganja v kakršne koli dodatne ukrepe, ki jih zahtevajo veljavni varnostni predpisi.

2. Organizacija, ki je bila revidirana, določi ukrepe, za katere meni, da so potrebni za odpravo neskladnosti, in časovno obdobje za njihovo izvajanje.

3. Nacionalni nadzorni organ oceni korektivne ukrepe in izvajanje, ki jih je določila organizacija, ki je bila revidirana, ter jih sprejme, če je ocenjeno, da so zadostni za odpravo neskladnosti.

4. Organizacija, ki je bila revidirana, začne izvajati korektivne ukrepe, ki jih je sprejel nacionalni nadzorni organ. Ti korektivni ukrepi in nadaljnji postopek spremljanja se zaključijo v časovnem obdobju, ki ga je sprejel nacionalni nadzorni organ.

Člen 8

Varnostni nadzor sprememb funkcionalnih sistemov

1. Organizacije pri sprejemanju odločitev o uvedbi sprememb v zvezi z varnostjo svojih funkcionalnih sistemov uporabljajo izključno postopke, ki jih je sprejel njihov nacionalni nadzorni organ. V primeru izvajalcev služb zračnega prometa ter izvajalcev komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb nacionalni nadzorni organ te postopke sprejme na podlagi Uredbe (ES) št. 2096/2005.

2. Organizacije obvestijo nacionalni nadzorni organ o vseh načrtovanih spremembah v zvezi z varnostjo. V ta namen nacionalni nadzorni organi uvedejo ustrezne upravne postopke v skladu z nacionalno zakonodajo.

3. Organizacije lahko, razen če se uporablja odstavek 9, izvedejo sporočeno spremembo v skladu s postopki iz odstavka 1 tega člena.

Člen 9

Postopek pregleda predlaganih sprememb

1. Nacionalni nadzorni organ pregleda utemeljitve glede varnosti v zvezi z novimi funkcionalnimi sistemi ali spremembami obstoječih funkcionalnih sistemov, ki jih je predlagala organizacija, kadar:

(a)	se z oceno resnosti, izvedeno v skladu s točko 3.2.4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 2096/2005, ugotovi stopnja resnosti 1 ali stopnja resnosti 2 za verjetne posledice ugotovljene nevarnosti ali

(b)	njihovo izvajanje sprememb zahteva uvedbo novih letalskih standardov.

Kadar nacionalni nadzorni organ določi potrebo po pregledu v okoliščinah, ki niso navedene v točkah (a) in (b), obvesti organizacijo, da bo izvedel pregled varnosti sporočene spremembe.

2. Pregled se izvede v skladu z ravnjo tveganja, ki jo predstavlja novi funkcionalni sistem ali sprememba obstoječih funkcionalnih sistemov.

Pregled:

(a)	temelji na dokumentiranih postopkih;

(b)	podpira dokumentacija, katere namen je osebju za varnostni nadzor zagotoviti navodila za izvajanje njihovih nalog;

(c)

upošteva cilje in zahteve v zvezi z varnostjo ter druge pogoje v zvezi z varnostjo, ki zadevajo obravnavano spremembo in so opredeljeni v:

(i)	izjavah ES o preverjanju sistemov;

(ii)	izjavah ES o skladnosti sestavnih delov sistemov ali njihovi primernosti za uporabo ali

(iii)

dokumentaciji o oceni in ublažitvi tveganja, predloženi v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi;

(d)	po potrebi določi dodatne pogoje glede varnosti v zvezi z izvajanjem spremembe;

(e)

oceni sprejemljivost predloženih utemeljitev v zvezi z varnostjo, pri čemer upošteva:

(i)	ugotovitev nevarnosti;

(ii)	skladnost določitve stopenj resnosti;

(iii)

veljavnost ciljev v zvezi z varnostjo;

(iv)	veljavnost, učinkovitost in izvedljivost zahtev v zvezi z varnostjo ter katerih koli drugih ugotovljenih pogojev v zvezi z varnostjo;

(v)	dokaz, da so cilji in zahteve v zvezi z varnostjo ter drugi pogoji v zvezi z varnostjo vedno izpolnjeni;

(vi)	dokaz, da proces oblikovanja utemeljitev v zvezi z varnostjo izpolnjuje veljavne varnostne predpise;

(f)	preveri procese, ki jih organizacije uporabljajo za oblikovanje utemeljitev varnosti v zvezi z obravnavanimi novimi funkcionalnimi sistemi ali spremembami obstoječih funkcionalnih sistemov;

(g)	opredeli potrebo po preverjanju stalne skladnosti;

(h)	vključuje katere koli potrebne dejavnosti usklajevanja z organi, ki so odgovorni za varnostni nadzor glede sposobnosti letenja in letalskih operacij;

(i)	pripravi obvestilo o sprejetju, po potrebi vključno s pogoji, ali zavrnitvi, vključno z ustrezno razlago, obravnavane spremembe.

3. Uvedbo spremembe, ki se obravnava pri zadevnem pregledu, sprejme nacionalni nadzorni organ.

Člen 10

Priznane organizacije

1. Nacionalni nadzorni organ pri odločanju glede pooblastitve priznane organizacije za izvajanje revizij ali pregledov varnostnih predpisov v skladu s členom 9(2) zagotovi, da merila, ki se uporabljajo pri izboru priznane organizacije v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 550/2004, vključujejo naslednje točke:

(a)	priznana organizacija ima izkušnje z ocenjevanjem varnosti letalskih prevoznikov;

(b)	priznana organizacija hkrati ne sodeluje pri notranjih dejavnostih v okviru sistemov upravljanja varnosti ali kakovosti zadevne organizacije;

(c)	celotno osebje, ki sodeluje pri izvajanju revizij ali pregledov varnostnih predpisov, je ustrezno izobraženo in usposobljeno ter izpolnjuje merila o usposobljenosti iz člena 11(3) te uredbe.

2. Priznana organizacija sprejme možnost, da jo lahko revidira nacionalni nadzorni organ ali kateri koli drug organ v njegovem imenu.

3. Nacionalni nadzorni organi vodijo evidenco o priznanih organizacijah, pooblaščenih za izvajanje revizij ali pregledov varnostnih predpisov v njihovem imenu. V evidencah se dokumentira skladnost z zahtevami iz odstavka 1.

Člen 11

Zmogljivosti varnostnega nadzora

1. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni organi potrebne zmogljivosti za izvajanje varnostnega nadzora nad vsemi organizacijami, ki delujejo pod njihovim nadzorom, vključno z zadostnimi sredstvi za izvedbo ukrepov, opredeljenih v tej uredbi.

2. Nacionalni nadzorni organi vsaki dve leti na podlagi analize procesov, ki jih zahteva ta uredba, in njihove uporabe izvedejo in posodobijo oceno človeških virov, potrebnih za opravljanje njihovih funkcij varnostnega nadzora.

3. Nacionalni nadzorni organi zagotovijo, da so vse osebe, ki sodelujejo v dejavnostih varnostnega nadzora, usposobljene za opravljanje zadevne funkcije. V zvezi s tem:

(a)	opredelijo in dokumentirajo izobrazbo, usposobljenost, tehnično in operativno znanje, izkušnje in kvalifikacije, ki so pomembne za opravljanje nalog vsakega delovnega mesta, povezanega z dejavnostmi varnostnega nadzora znotraj njihove strukture;

(b)	zagotovijo posebno usposabljanje tistih, ki znotraj njihovih struktur sodelujejo pri dejavnostih varnostnega nadzora;

(c)

zagotovijo, da osebje, imenovano za izvajanje revizij varnostnih predpisov, vključno z revizorji iz priznanih organizacij, izpolnjuje posebna merila o usposobljenosti, ki jih je določil nacionalni nadzorni organ. Merila vključujejo:

(i)	poznavanje in razumevanje zahtev v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa, upravljanjem pretoka zračnega prometa in upravljanjem zračnega prostora, za katere se lahko izvedejo revizije varnostnih predpisov;

(ii)	uporabo tehnik ocenjevanja;

(iii)

spretnosti in znanje, potrebno za izvedbo revizije;

(iv)	dokaz o usposobljenosti revizorjev na podlagi ocene ali drugega sprejemljivega načina.

Člen 12

Direktive o varnosti

1. Nacionalni nadzorni organ izda direktivo o varnosti, ko v funkcionalnem sistemu odkrije nevarne razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.

2. Direktiva o varnosti se predloži zadevnim organizacijam in vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)	opredelitev nevarnih razmer;

(b)	opredelitev prizadetega funkcionalnega sistema;

(c)	potrebne ukrepe in njihovo utemeljitev;

(d)	rok za uskladitev potrebnih ukrepov z direktivo o varnosti;

(e)	datum začetka njene veljavnosti.

3. Nacionalni nadzorni organ izvod direktive o varnosti predloži drugim zadevnim nacionalnim nadzornim organom, zlasti tistim, ki sodelujejo pri varnostnem nadzoru funkcionalnega sistema, ter po potrebi Komisiji, Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) in Eurocontrolu.

4. Nacionalni nadzorni organ preveri skladnost z veljavnimi direktivami o varnosti.

Člen 13

Evidence o varnostnem nadzoru

Nacionalni nadzorni organi vodijo ustrezno evidenco o svojih procesih varnostnega nadzora in ohranijo dostop do nje, vključno s poročili o vseh revizijah varnostnih predpisov in drugimi evidencami v zvezi z varnostjo, ki zadevajo potrdila, imenovanja, varnostni nadzor sprememb, direktive o varnosti in uporabo priznanih organizacij.

Člen 14

Poročanje o varnostnem nadzoru

1. Nacionalni nadzorni organ pripravi letno poročilo o varnostnem nadzoru v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s to uredbo. Poročilo vsebuje tudi podatke o:

(a)	organizacijski strukturi in postopkih nacionalnega nadzornega organa;

(b)	zračnem prostoru v pristojnosti države članice, ki je ustanovila ali imenovala nacionalni nadzorni organ, in organizacijah pod nadzorom nacionalnega nadzornega organa;

(c)	priznanih organizacijah, pooblaščenih za izvajanje revizij varnostnih predpisov;

(d)	obsegu razpoložljivih sredstev organa;

(e)	kakršnih koli vprašanjih o varnosti, ugotovljenih pri procesih varnostnega nadzora, ki jih je izvedel nacionalni nadzorni organ.

2. Države članice pri pripravi svojih letnih poročil za Komisijo, ki jih zahteva člen 12 Uredbe (ES) št. 549/2004, uporabijo poročila nacionalnih nadzornih organov.

3. Letno poročilo o varnostnem nadzoru je na voljo državam članicam, ki jih zadevajo funkcionalni bloki zračnega prostora, in programom ali dejavnostim, ki se izvajajo v skladu z dogovorjenimi mednarodnimi sporazumi v okviru spremljanja ali revizije izvajanja varnostnega nadzora navigacijskih služb zračnega prometa, upravljanja pretoka zračnega prometa in upravljanja zračnega prostora.

Člen 15

Izmenjava podatkov med nacionalnimi nadzornimi organi

Nacionalni nadzorni organi sprejmejo dogovore za tesno medsebojno sodelovanje v skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 550/2004 in si izmenjajo kakršne koli ustrezne podatke za zagotovitev varnostnega nadzora vseh organizacij, ki opravljajo čezmejne storitve ali funkcije.

Člen 16

Sprememba Uredbe (ES) št. 2096/2005

Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 2096/2005 se črta.

Člen 17

Prehodne določbe

Države članice lahko preložijo uporabo člena 9(3) do 1. novembra 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. novembra 2007

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik

(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

(2) UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3) UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

(4) UL L 335, 21.12.2005, str. 13.