28.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/3

(1)

Komisija je 11. novembra 2006 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza dihidromircenola s poreklom iz Indije.

(2)

Protidampinški postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki sta jo 29. septembra 2006 vložila proizvajalca Skupnosti Destilaciones Bordas Chinchurreta S.A. in Sensient Fragrances S.A. („pritožnika“), ki predstavljata glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje dihidromircenola Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaz o dampingu v zvezi z navedenim izdelkom in posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce v Skupnosti, proizvajalce izvoznike v Indiji, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, njihova združenja in predstavnike Indije. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(4)

Zaradi očitno velikega števila indijskih proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov v Skupnost je bilo za določitev dampinga in škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi indijski proizvajalci izvozniki in uvozniki v Skupnosti pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006, kot je navedeno v obvestilu o začetku. Vendar sta se javila le dva indijska proizvajalca izvoznika in dva uvoznika ter predložila zahtevane informacije za vzorčenje v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(5)

Komisija je vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim strankam, ki so to zahtevale, poslala vprašalnike v rokih, določenih v obvestilu o začetku.

(6)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov, štirih proizvajalcev Skupnosti podobnega izdelka, dveh uvoznikov, ki nista povezana s proizvajalci izvozniki, in od enega uporabnika v Skupnosti.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za začasno določitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(8)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2003 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(9)

Zadevni izdelek je dihidromircenol s čistočo 93 mas. % ali več s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“), običajno uvrščen pod oznako KN ex 2905 22 90.

(10)

Zadevni izdelek je brezbarvna do bledo rumena tekočina z močnim, svežim, citronki podobnim, cvetlično-limoninim, sladkim vonjem brez ali z malo podtona terpentina, topna v parafinskem olju in alkoholu, vendar ne vodotopna. Spada v družino acikličnih terpenskih alkoholov. Njegovo kemijsko ime je 2,6-dimetilokt-7-en-2-ol (CAS RN 18479-58-8).

(11)

Zadevni izdelek se uporablja zlasti za čistilna sredstva, dišave v milu ter kot intenzivni osnovni ton v parfumih z vonjem po limoni in citronki.

(12)

Zadevni izdelek in dihidromircenol, ki se proizvajata in prodajata na domačem trgu v Indiji, ter dihidromircenol, ki ga v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, imajo enake osnovne kemijske in tehnične lastnosti ter končno uporabo. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(13)

Za določitev normalne vrednosti je Komisija najprej preučila, ali je bila celotna domača prodaja obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov podobnega izdelka reprezentativna glede na njun celotni izvoz v Skupnost. Skladno s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna samo za eno od sodelujočih družb, saj je obseg domače prodaje te družbe presegel 5 % njenega celotnega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(14)

Komisija je nato za to družbo na podlagi čistosti opredelila tiste vrste podobnega izdelka, ki so se prodajale na domačem trgu in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, ki so se izvažale v Skupnost. Za vsako od teh vrst je bilo preučeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, ki se je izvažala v Skupnost. To je veljalo za vse domače vrste, primerljive z vrstami, ki so se izvažale v Skupnost.

(15)

Komisija je nato preučila, ali se za domačo prodajo vsake vrste zadevnega izdelka, ki se je prodajal na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je naredila tako, da je določila delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam za vsako izvoženo vrsto izdelka.

(16)

Ker je bilo za vse vrste izdelka na domačem trgu več kot 80 % izdelkov prodanih po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, in ker je hkrati tehtana povprečna prodajna cena enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je bila normalna vrednost za posamezno vrsto izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(17)

Za proizvajalca izvoznika, čigar domača prodaja podobnega izdelka v OP ni bila reprezentativna (glej uvodno izjavo 13), je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe določena na podlagi domačih cen v običajnem poteku trgovine drugega proizvajalca izvoznika (glej uvodne izjave 14 do 16).

(18)

Celotna prodaja sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila izvedena neposredno nepovezanim strankam v Skupnosti. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena te prodaje določena na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke v Skupnosti dejansko plačale ali jih plačujejo.

(19)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je bila opravljena na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki vplivajo na primerljivost cen. Popravki za razlike v stroških prevoza, čezmorskega prevoza, zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in tozadevnih stroških, popustih, rabatih, provizijah, stroških kredita in uvoznih dajatvah so bili odobreni, kjer je bilo to možno in upravičeno.

(20)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe sta bili stopnji dampinga za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika določeni na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kakor je določeno zgoraj.

(21)

Na podlagi tega sta začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednji:

(22)

Za tiste proizvajalce izvoznike, ki niso sodelovali, je bila stopnja dampinga določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila najprej določena raven sodelovanja. Primerjava med podatki Eurostata o uvozu s poreklom iz Indije in podatki o obsegu izvoza v Skupnost, ki sta jih predložila sodelujoča proizvajalca izvoznika, je pokazala, da je bila raven sodelovanja visoka (več kot 80 %). Zato in ker ni bilo drugih podatkov, da je bil damping ostalih družb na nižji stopnji, se je zdelo primerno določiti stopnjo dampinga za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale, v višini najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujoči družbi. Ta pristop je v skladu z ustaljeno prakso institucij Skupnosti in se je zdel nujen, da se nesodelovanje ne bi spodbujalo. Zato je bila preostala stopnja dampinga izračunana na stopnji 7,5 %.

(23)

V Skupnosti proizvaja podoben izdelek pet proizvajalcev. Za njihovo proizvodnjo se zato šteje, da predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(24)

Štirje od teh petih proizvajalcev so izpolnili vprašalnik. Vendar pa eden od njih ni izrazito podprl pritožbe, tj., o njej se ni opredelil. Zato ta družba ni bila upoštevana kot del industrije Skupnosti in posledično analize škode. Kljub temu se je stanje te družbe upoštevalo in preučilo kot drug dejavnik škode pod točko 5 „Vzročna zveza“.

(25)

Preostali trije sodelujoči proizvajalci predstavljalo več kot 40 % celotne proizvodnje podobnega izdelka Skupnosti. Opozorimo naj, da je eden od njih v OP uvozil znatno količino dihidromircenola iz Indije. Vendar pa uvoz ni bil njegova glavna dejavnost, saj naj bi bil le odziv na vdor dampinškega uvoza, ki je znatno znižal cene, zlasti ker je želel izboljšati svoje finančno stanje in obdržati svojo proizvodnjo podobnega izdelka. Zato tega proizvajalca ni bilo primerno izključiti iz opredelitve industrije Skupnosti.

(26)

Na podlagi tega se šteje, da predstavljajo trije proizvajalci Skupnosti iz uvodne izjave 25 industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. V nadaljnjem besedilu bodo imenovani „industrija Skupnosti“.

(27)

Za ugotovitev, ali je industrija Skupnosti utrpela škodo, ter določitev potrošnje in različnih gospodarskih kazalnikov, povezanih s stanjem industrije Skupnosti, je bilo preučeno, ali in v kakšni meri je potrebno pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Skupnosti.

(28)

Dihidromircenol se uporablja kot vmesni izdelek za proizvodnjo derivatov, kot sta tetrahidromircenol in mircetol, ali za proizvodnjo dišav. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti uporabljala določene količine dihidromircenola (približno 10 % celotne proizvodnje) za interno uporabo, in sicer za zgoraj navedene namene. Zato se je dihidromircenol prenašal znotraj družbe brez računa in ni vstopil na prosti trg, saj ga je proizvajalec uporabljal za svojo nadaljnjo predelavo ali sestavine. Taka uporaba se šteje za lastno uporabo.

(29)

Industrija Skupnosti je dihidromircenol prodajala tudi povezanim strankam v Skupnosti in v tretjih državah za nadaljnjo prodajo ali za njihovo lastno uporabo. Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da te prodaje ni mogoče šteti za lastno, tj. prodajo na zaprtem trgu, ker so se izdelki prodajali po tržnih cenah, kupci pa so lahko prosto izbrali dobavitelja. Zato je treba to prodajo šteti za prodajo na prostem trgu.

(30)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode, ker izdelki za lastno uporabo, tj. v tem primeru interno uporabo s strani proizvajalcev, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(31)

Za ugotovitev čim bolj realnega stanja industrije Skupnosti so bili podatki zbrani in analizirani za vse dejavnosti, povezane z dihidromircenolom, pozneje se je tudi ugotovilo, ali je bila proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali prosti trg.

(32)

Ugotovljeno je bilo, da se morata smiselna analiza in ocena osredotočiti na stanje, ki prevladuje na prostem trgu, glede naslednjih gospodarskih kazalnikov v zvezi z industrijo Skupnosti: obsega prodaje in prodajne cene na trgu Skupnosti, tržnega deleža, rasti, dobičkonosnosti, donosnosti naložb, denarnega toka, obsega izvoza in cene.

(33)

Glede drugih gospodarskih kazalnikov pa je bilo s preiskavo ugotovljeno, da jih je mogoče smiselno preučiti le glede na celotno dejavnost. Proizvodnja (za zaprti in prosti trg), zmogljivost, proizvodna zmogljivost, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala so dejansko odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali je proizvodnja namenjena lastni uporabi ali se prodaja na prostem trgu.

(34)

Nazadnje je treba opozoriti, da se je razvoj lastne uporabe s strani industrije Skupnosti preučil kot drugi dejavnik pod točko 5 „Vzročna zveza“ za ugotovitev, ali bi lahko vplivala na njeno stanje.

(35)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega proizvodnje proizvajalcev Skupnosti za prosto prodajo na trgu Skupnosti in za njihovo lastno uporabo ter podatkov Eurostata o obsega uvoza v Skupnost.

(36)

V zvezi s slednjimi podatki je treba opozoriti, da so lahko v to statistiko poleg dihidromircenola vključeni tudi drugi izdelki, ker je dihidromircenol uvrščen pod oznako ex KN. Zato so se podatki Eurostata primerjali z tržnimi informacijami industrije Skupnosti. Tako je bil uvoz iz Japonske izključen, saj se je zanj štelo, da ne vključuje dihidromircenola, ker na Japonskem ni poznane proizvodnje tega izdelka. Statistika Eurostata za uvoz iz drugih tretjih držav, razen Japonske, se je zdela dovolj natančna (tj., ni vključevala znatnega obsega drugih izdelkov poleg dihidromircenola, ki bi močno izkrivil sliko stanja), zato ti podatki za analizo škode in vzročne zveze niso bili prilagojeni.

(37)

V prvi polovici obravnavanega obdobja je bil trg dihidromircenola Skupnosti dokaj stabilen. Povečevati se je začel leta 2005, v OP pa je dosegel za 23 % višjo raven kot leta 2003, tj. približno 4 400 000 kg.

(38)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost se je leta 2004 dramatično povečal, in sicer za več kot 1 600 %. Leta 2005 se je skoraj podvojil, v OP se je večanje upočasnilo in se ustavilo na 2 963 % višji ravni kot na začetku obravnavanega obdobja, tj. približno 760 000 kg v OP v primerjavi s približno 25 000 kg leta 2003.

(39)

Povprečna uvozna cena se je leta 2004 znižala za skoraj 20 %, leta 2005 se je zvišala na svojo prvotno raven, v OP pa se je zvišala za 11 %. Kot je razvidno iz uvodnih izjav 41 in 42, so bile v OP uvozne cene znatno pod cenami industrije Skupnosti.

(40)

Tržni delež dampinškega uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za skoraj 17 odstotnih točk, tj. z 0,7 % leta 2003 na 17,3 % v OP. Leta 2004 je bil hkrati z zgoraj navedenim povečanjem obsega uvoza in stabilno potrošnjo Skupnosti dosežen znatni tržni delež. V absolutnem smislu so indijski izvozniki v OP kljub povečanju prodaje svoj tržni delež zmanjšali za 2,4 odstotne točke. Ob upoštevanju dejstva, da se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala le za 23 %, je očitno, da se je dampinški uvoz iz Indije na trg Skupnosti v tem obdobju povečal veliko bolj.

(41)

Za analizo nelojalnega nižanja cen je bila narejena primerjava uvoznih cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s cenami industrije Skupnosti na podlagi tehtanega povprečja neposredno primerljivih vrst izdelka (glede na čistost) v OP. Cene industrije Skupnosti so bile prilagojene na ravni franko tovarna in primerjane z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti plus carinska dajatev. Cene so se primerjale za transakcije na isti ravni trgovine po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku popustov in rabatov.

(42)

Na podlagi cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov sta stopnji nelojalnega nižanja cen, izraženi kot odstotek cen industrije Skupnosti, znašali 5,8 % in 7,4 %.

(43)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti.

(44)

Opozorimo naj, da je bilo treba pri analizi škode upoštevati lastno uporabo podobnega izdelka s strani industrije Skupnosti. Nekateri kazalniki škode so se torej preučili ob upoštevanju prevladujočega stanja na prostem trgu, druge pa je bilo smiselno preučiti le glede na celotno dejavnost (glej uvodne izjave 27 do 34).

(45)

Proizvodnja industrije Skupnosti podobnega izdelka se je v obravnavnem obdobju povečala za 6 %. Stabilna je ostala zlasti leta 2004, leta 2005 se je nekoliko povečala, in sicer za 2 %, v OP pa še za dodatne 4 odstotne točke. Ker je proizvodna zmogljivost ostala stabilna, se je hkrati s povečanjem obsega proizvodnje njena izkoriščenost nekoliko izboljšala. V OP je bilo izkoriščenih 73 % zmogljivosti.

(46)

Med letom 2003 in OP so se zaloge na splošno povečale. Višek iz leta 2004 sovpada z nenadnim zmanjšanjem prodaje, navedene v uvodni izjavi 47. V OP je bila raven zalog za 8 % višja kot leta 2003.

(47)

Prodaja lastne proizvodnje industrije Skupnosti na prostem trgu v Skupnosti se je leta 2004 nenadoma zmanjšala za 7 %. Leta 2005 se je rahlo izboljšala in dosegla raven nekoliko nad prvotno ravnjo ter se v OP povečala za 19 odstotnih točk. Glede na povečano potrošnjo leta 2005 in v OP (glej uvodno izjavo 37) pa industrija Skupnosti ni okrepila svojega položaja na trgu. Nasprotno, svoj tržni delež je le komaj ohranila. Povprečne prodajne cene proizvodnje Skupnosti so odražale razvoj trga. Leta 2004 so se dramatično znižale, tj. za 22 %, leta 2005 so se znižale še za 10 odstotnih točk in ostale v OP bolj ali manj stabilne.

(48)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju dramatično poslabšala. Industrija Skupnosti je s proizvodnjo podobnega izdelka, namenjenega prodaji na prostem trgu, po 12,3-odstotnem dobičku iz leta 2003 začela leta 2004 ustvarjati velike izgube, istočasno pa se je, kot je navedeno zgoraj, zmanjšal obseg prodaje, cene pa so se znižale. Leta 2005 so se izgube podvojile, v OP so bile izgube industrije Skupnosti že skoraj 17-odstotne.

(49)

V obravnavanem obdobju so se naložbe znatno zmanjšale, v OP so dosegle le 7 % ravni iz leta 2003, kar kaže na to, da industrija že obratuje z moderno opremo. Kot kaže preglednica v uvodni izjavi 45, se v proizvodno zmogljivost ni vlagalo, čeprav se je pričakovala ohranitev pozitivnega trenda na trgu dihidromircenola. Donosnost naložb, izražena v neto dobičkih/izgubah industrije Skupnosti, in neto knjigovodska vrednost njenih naložb sta se razvijali v skladu z naložbami in stopnjami dobička/izgub. Zlasti se je zmanjšala donosnost naložb, in sicer s 13,7 % leta 2003 na – 26,9 % v OP. Znatno se je zmanjšal tudi denarni tok industrije Skupnosti. Namesto dotoka denarja v višini približno 1 300 000 EUR leta 2003 je denar v OP začel odtekati, in sicer za več kot 60 000 EUR. Vsi ti kazalniki jasno potrjujejo nezmožnost zbiranja kapitala industrije Skupnosti.

(50)

Industrija Skupnosti je obdržala svoj tržni delež po cenah, ki so povzročale znatne izgube, ki jih je med drugim spremljal odliv denarja. Zato se sklene, da industrija Skupnosti ni imela koristi od rasti na trgu.

(51)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo podobnega izdelka, se je kljub povečani proizvodnji zmanjšalo (glej uvodno izjavo 45). V OP je bila zaposlenost 15 % nižja kot leta 2003. Kljub temu so se celotni stroški dela povečali. Leta 2004 so se povečali za 13 %, leta 2005 ostali več ali manj stabilni in se v OP nekoliko zmanjšali, in sicer na za 6 % višjo raven kot leta 2003. Dejansko so se povprečni stroški dela v obravnavanem obdobju povečali za 24 %. Razlog za to povečanje je bila inflacija (približno 3 % v letih 2004 in 2005 v Španiji) in sprememba strukture zaposlenih (večji delež kvalificirane delovne sile). Produktivnost, izražena v proizvodnji na delavca na leto, se je med letom 2003 in OP povečala za 24 %.

(52)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg in ceno dampinškega uvoza iz zadevnih držav ne more šteti kot zanemarljiv.

(53)

Poleg tega ni pokazateljev o tem, da bi si industrija Skupnosti v OP opomogla od preteklega dampinga ali subvencioniranja.

(54)

Med obravnavanim obdobjem se je poceni dampinški uvoz iz Indije dramatično povečal. Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka se je med letom 2003 in OP povečal za skoraj 3 000 %. Tržni delež pa je v OP znašal več kot 17 % trga dihidromircenola Skupnosti, leta 2003 pa denimo le 0,7 %.

(55)

Kljub povečanju potrošnje dihidromircenola za 23 % v obravnavanem obdobju je industriji Skupnosti v OP uspelo ohraniti le delež, ki ga je imela na trgu Skupnosti leta 2003, zlasti zaradi povečanja prodaje svoje proizvodnje leta 2005 in v OP. Kot je pokazala analiza gospodarskih kazalnikov industrije Skupnosti, pa je bilo to mogoče doseči le po ceni, ki je povzročila velike izgube, zmanjšanje donosnosti naložb in odliv denarja. Škoda se je izrazila zlasti v znatnem znižanju cen industrije Skupnosti, kar je neposredno in zelo negativno vplivalo na finančno stanje teh družb. Zlasti cene industrije Skupnosti so se znižale s 4,55 EUR iz leta 2003 na 3,15 EUR v OP. Tega znižanja pa ni spremljalo ustrezno znižanje proizvodnih stroškov. Zato je začela industrija Skupnosti leta 2004 ustvarjati izgube, njene izgube od prodaje dihidromircenola na trgu Skupnosti so se še naprej večale leta 2005 in v OP, ko je prihodek od prodaje komaj pokril stalne stroške industrije Skupnosti. Dolgoročno je tako stanje nedvomno nevzdržno.

(56)

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(57)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je znatno škodo industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz zadevnega izdelka. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, da škode, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisali dampinškemu uvozu.

(58)

Najprej je treba opozoriti, da je preiskava pokazala, da iz Indije uvoženi dihidromircenol neposredno konkurira dihidromircenolu, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, ker ima enake kemijske lastnosti, je zamenljiv in se prodaja in kupuje prek istih distribucijskih kanalov.

(59)

Znatno povečanje obsega dampinškega uvoza iz zadevne države (skoraj 3 000 %) in njegovega tržnega deleža na trgu Skupnosti (za skoraj 17 odstotnih točk) je sovpadlo s poslabšanjem finančnega stanja industrije Skupnosti. Poslabšanje je med drugim zajelo tudi znižanje cen industrije Skupnosti, ki je v istem obdobju povzročilo slabše finančne rezultate. Dampinški uvoz je znatno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, zato se lahko sklene, da je povzročil pritisk na cene, zaradi česar se je poslabšalo finančno stanje industrije Skupnosti.

(60)

Ena stranka je trdila, da so številni proizvajalci zadevnega izdelka v Indiji ustavili proizvodnjo tega izdelka in tako zmanjšali proizvodno zmogljivost zadevnega izdelka v Indiji. Ta stranka je trdila, da zato uvoz iz Indije ne ogroža proizvajalcev Skupnosti. V zvezi s tem je preiskava potrdila, da so nekateri proizvajalci, navedeni v pritožbi iz uvodne izjave 2, v OP opustili proizvodnjo dihidromircenola. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile ustvarjene nove zmogljivosti. Leta 2005 se je pojavil vsaj en novi indijski proizvajalec dihidromircenola. To trditev je zato treba zavrniti.

(61)

Glede na jasno ugotovljeno časovno sovpadanje povečanja dampinškega uvoza po cenah, ki so znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, z znižanjem cene industrije Skupnosti in slabšim finančnim stanjem se začasno sklene, da je bil dampinški uvoz odločilen za škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(62)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 23 do 26, je v Skupnosti pet proizvajalcev podobnega izdelka, za dva izmed njih se ne šteje, da predstavljata industrijo Skupnosti. Razvoj obsega prodaje in tržnega deleža teh dveh družb je preučen v nadaljevanju. Dejanskih podatkov zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti. Zato so navedeni samo indeksi.

(63)

Prodaja dihidromircenola v Skupnosti, ki ga proizvajajo drugi proizvajalci Skupnosti, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Zadevni tržni delež se je zmanjšal še znatno bolj, in sicer za 28 %, saj se je trg v istem obdobju povečal.

(64)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da proizvodnja teh drugih dveh proizvajalcev Skupnosti industriji Skupnosti ni povzročila nobene škode.

(65)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 27 do 34, vključujejo dejavnosti industrije Skupnosti v zvezi s podobnim izdelkom med drugim lastno uporabo tega izdelka za proizvodnjo derivatov in/ali kot sestavino za parfume. V navedenih uvodnih izjavah je tudi pojasnjeno, da se je zdelo primerno lastno uporabo industrije Skupnosti izključiti iz analize kazalnikov škode (kjer je bilo to smiselno) in jo preučiti v okviru drugih dejavnikov, tj. drugih možnih vzrokov škode, povzročene industriji Skupnosti.

(66)

Lastna uporaba industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšala. Zlasti se je zmanjšala leta 2004, in sicer za 14 %, in za dodatnih 14 odstotnih točk leta 2005, v OP pa se je povečala za približno 240 000 kg, kar pa je vendarle 5 % manj kot leta 2003. V relativnem smislu je lastna uporaba predstavljala približno 10 % celotnega obsega proizvodnje, razen leta 2005, ko se je zmanjšala na 8 %.

(67)

Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju, da predstavlja lastna uporaba le približno 10 % proizvodnje industrije Skupnosti, se začasno sklene, da njen razvoj ni mogel trajno povzročiti znatne škode industriji Skupnosti.

(68)

Obseg izvoza industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju nekoliko izboljšal. Leta 2004 se je povečal za 8 %, leta 2005 pa še za dodatnih 12 odstotnih točk, nato se je v OP zmanjšal na raven, ki je bila 4 % višja kot leta 2003. Cene na enoto so se med letom 2003 in OP znižale za 26 %, kar kaže tudi spodnja preglednica. Vendar je treba opozoriti, da se je izvozna cena znižala za manj kot prodajna cena v Skupnosti in je v absolutnem smislu ostala znatno višja kot slednja.

(69)

Zato se lahko začasno sklene, da izvoz industrije Skupnosti ni veliko prispeval k znatni škodi.

(70)

Poleg indijskega uvoza je bil preučen tudi uvoz iz drugih tretjih držav. Treba je opozoriti, da podatki Eurostata o uvozu iz Japonske zaradi razlogov iz uvodne izjave 36 niso bili upoštevani. Za namen te preiskave drugih prilagoditev podatkov Eurostata ni bilo.

(71)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zmanjšal. Po zmanjšanju v letih 2004 in 2005 se je v OP obseg uvoza povečal na raven, ki je bila za 4 % nižja kot leta 2003. Tak razvoj jasno sovpada z zvišanjem cen tega uvoza v letih 2004 in 2005 in njihovim posledičnim padcem v OP. V absolutnem smislu je raven cene uvoza iz drugih tretjih držav v celotnem zadevnem obdobju ostala znatno nad ravnjo cene uvoza iz Indije (glej uvodno izjavo 39). Ustrezni delež uvoza iz drugih tretjih držav na trgu Skupnosti se je razvijal v skladu s svojim obsegom in povečanjem trga; med letom 2003 in OP se je zmanjšal za 22 %.

(72)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da uvoz iz tretjih držav, brez Indije, industriji Skupnosti ni povzročil nobene škode.

(73)

Ena stranka je trdila, da si je industrija Skupnosti škodo povzročila sama, ker so vložniki odvisni od uvoza glavnih surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji podobnega izdelka, in torej niso konkurenčni drugim proizvajalcem v Skupnosti ali celo na svetu. S preiskavo pa niso bile ugotovljene nobene bistvene razlike v virih in cenah glavnih surovin, ki jih uporabljajo in plačujejo pritožniki in drugi proizvajalci Skupnosti ali celo sodelujoči indijski proizvajalci in ki bi lahko opravičile zgornje trditve. To trditev je zato treba zavrniti.

(74)

Potrjeno je, da je dampinški uvoz iz zadevne države industriji Skupnosti povzročil znatno škodo, ki se je zlasti izrazila z znižanjem prodajnih cen na enoto, ki so povzročile znatno poslabšanje finančnega stanja. Čeprav sta morda lastna uporaba in izvoz v določeni meri prispevala k poslabšanju stanja industrije Skupnosti, pa njun razvoj ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(75)

Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se potrdi, da ti drugi dejavniki kot taki niso spremenili dejstva, da je ocenjeno škodo povzročil dampinški uvoz.

(76)

Zato se začasno sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz zadevne države povzročil znatno škodo industrije Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(77)

Komisija je preučila, ali kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Zato in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe se je na podlagi vseh predloženih dokazov obravnaval vpliv možnih ukrepov na vse stranke, vključene v ta postopek, in posledice nesprejetja ukrepov.

(78)

Analiza škode je jasno pokazala, da je industrija Skupnosti utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza. Veliko povečanje dampinškega uvoza v zadnjih letih je povzročilo znatno znižanje cen. Industrija Skupnosti mora prodajati po cenah, ki komaj pokrijejo stalne stroške, če želi ohraniti svoj položaj na trgu in obseg prodaje na prostem trgu, ki je odločilen za stroške proizvodnje.

(79)

Zato se industrija Skupnosti brez uvedbe ukrepov dolgoročno ne bi mogla obdržati. Čeprav je neposredna zaposlenost pri proizvodnji dihidromircenola skromna, pa bi neuvedba ukrepov zelo negativno vplivala na geografsko regijo v Španiji, kjer je zgoščena večina proizvodnje. V primeru uvedbe ukrepov in ponovne vzpostavitve nedampinške ravni bi lahko industrija Skupnosti izkoristila svojo primerjalno prednost in konkurirala po poštenih tržnih pogojih. Pričakuje se, da bi se obseg prodaje industrije Skupnosti povečal in industrija Skupnosti bi imela tako korist od ekonomije obsega. Pričakuje se tudi, da bo industrija Skupnosti izkoristila popustitev cenovnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz, in nekoliko dvignila svoje nizke prodajne cene, ker bodo ukrepi odpravili nelojalno nižanje cen, ugotovljeno v OP. Pričakovani pozitivni učinki ukrepov bi industriji Skupnosti omogočili, da izboljša svoje kritično finančno stanje.

(80)

Zato je uvedba ukrepov vsekakor v interesu Skupnosti. Neuvedba ukrepov lahko povzroči opustitev ali celo zaprtje proizvodnje dihidromircenola v Skupnosti.

(81)

Združenja potrošnikov se niso javila Komisiji ali predložila kakršnih koli informacij v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. Zato in ker se dihidromircenol uporablja le kot surovina ali sestavina pri proizvodnji drugih vmesnih ali končni izdelkov (glej uvodni izjavi 11 in 28), je bil analiziran le vpliv ukrepov na uporabnike. Dihidromircenol se običajno uporablja za čistilna sredstva, kot dišava v milu in nekaterih parfumih. Zadevni sektor so torej proizvajalci pralnih in čistilnih sredstev, kozmetike ter izdelkov za osebno nego. Komisija je poslala vprašalnike 13 znanim uporabnikom dihidromircenola Skupnosti in štirim združenjem proizvajalcev arom in dišav. Med drugim je zahtevala mnenje o tem, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu Skupnosti in kako bi ti ukrepi nanje vplivali.

(82)

Izpolnjen vprašalnik je poslal proizvajalec različnih pralnih in čistilnih sredstev ter izdelkov za osebno nego. Poudaril je, da predstavlja izdelek v preiskavi le zanemarljiv delež njegove celotne vmesne in končne uporabe. Poleg tega ta družba ni uporabljala dihidromircenola s poreklom iz Indije, zato ni mogla predložiti popolnih informacij. Kljub temu je ta uporabnik domneval, da bi lahko uvedba ukrepov povzročila pomanjkanje dobave in zvišanje cen, kar bi lahko dolgoročno povzročilo cenovne spremembe sestavin za parfume. Drugi uporabnik pa je Komisijo obvestil, da ne uporablja dihidromircenola s poreklom iz Indije. Ta družba ni predložila mnenja o učinkih morebitne uvedbe ukrepov. Tudi združenja niso poslala nobenih pripomb.

(83)

Glede na prejete pripombe je bilo v preiskavi ugotovljeno, da ni razumno pričakovati nobenega pomanjkanja dobave dihidromircenola, ker je bila izkoriščenost zmogljivosti v OP samo 73-odstotna (glej uvodno izjavo 45). Dihidromircenol se poleg v Indiji proizvaja še v številnih drugih tretjih državah. Glede na ugotovljeno zmerno stopnjo dampinga tudi ni pričakovati znatnega zvišanja cen. Zato in ob upoštevanju majhnega vpliva dihidromircenola na stroške proizvodnje v nadaljnjem proizvodnem procesu se začasno sklene, da uvedba protidampinških ukrepov po vsej verjetnosti ne bo znatno vplivala na stanje uporabnikov v Skupnosti.

(84)

Komisija je vzpostavila stik s sedemindvajsetimi znanimi uvozniki/trgovci zadevnega izdelka. Trije izmed njih so Komisijo obvestili, da dihidromircenola ne uvažajo iz Indije. Le dva uvoznika, ki nista povezana z proizvajalci izvozniki, sta izpolnila vprašalnik. Eden je navedel, da je v OP prenehal uvažati iz Indije, kjer se je njegov dobavitelj odločil prodajati izključno prek nekaterih drugih distributerjev. Ta uvoznik ni predložil mnenja o možnem učinku ukrepov, ker ga to očitno ni več zadevalo. Prodaja drugega sodelujočega uvoznika zadevnega izdelka v Skupnosti je predstavljala manj kot 20 % njegovega skupnega prometa, njegov tržni delež celotnega uvoza zadevnega izdelka iz Indije pa je bil majhen. Ta družba ni predložila posebnih pripomb glede verjetnega učinka morebitnih ukrepov na njihovo poslovanje. Navedla je samo, da bi kakršni koli ukrepi indijske proizvajalce spodbudili, da se novim razmeram prilagodijo z izboljšanjem svoje učinkovitosti, proizvajalci Skupnosti pa bi lahko zaradi zaščite ohranili neučinkovito proizvodnjo in ne bi bili prisiljeni v prestrukturiranje. V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79, da bi protidampinški ukrepi, v nasprotju z zgornjimi trditvami, industriji Skupnosti omogočili povečati obseg prodaje in izboljšati njeno kritično finančno stanje, torej bi ustvarili možnost za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje. To utemeljitev je zato treba zavrniti.

(85)

Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju zlasti nizke ravni sodelovanja nepovezanih uvoznikov/trgovcev v Skupnosti se začasno sklene, da protidampinški ukrepi ne bi odločilno negativno vplivali na njihovo stanje.

(86)

Zgornja analiza je pokazala, da je uvedba ukrepov v interesu Skupnosti, saj je pričakovati, da bodo navedeni ukrepi omejili visoko stopnjo uvoza po dampinških cenah in odpravili nelojalno nižanje cen tega uvoza, ki dokazano znatno negativno vpliva na finančno stanje industrije Skupnosti. Po pričakovanjih bi imeli tudi drugi proizvajalci Skupnosti koristi od navedenih ukrepov.

(87)

Analiza je tudi pokazala, da protidampinški ukrepi po vsej verjetnosti ne bi znatno vplivali na uporabnike.

(88)

Zaradi nizke ravni sodelovanja nepovezanih uvoznikov/trgovcev zadevnega izdelka v Skupnosti ni bilo mogoče opraviti temeljite analize njihovih interesov. Vendar se lahko sklene, da se za sodelovanje v preiskavi niso odločili, ker uvedba ukrepov za uvoz dihidromircenola s poreklom iz Indije ne bi znatno vplivala na njihovo dejavnost.

(89)

Na splošno se šteje, da bi uvedba ukrepov, tj. odprava škodljivega dampinga, industriji Skupnosti omogočila, da izboljša svoje finančno stanje in ohrani svoje dejavnosti in da morebitni negativni učinki ukrepov na nekatere druge gospodarske subjekte v Skupnosti niso nesorazmerni glede na koristi učinkov za industrijo Skupnosti.

(90)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov, da uvedba protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

(91)

Glede na začasne sklepe v zvezi z dampingom, posledično škodo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka iz Indije, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(92)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Glede izračuna zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza.

(93)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo predhodno ugotovljeno, da se 5-odstotna stopnja dobička od prometa lahko šteje kot ustrezna stopnja, ki bi jo industrija Skupnosti lahko dosegla ob odsotnosti škodljivega dampinga. Leta 2003, tj. pred začetkom dampinškega uvoza iz Indije, je industrija Skupnosti dosegla dobiček v višini 12,3 % za prodajo podobnega izdelka na prostem trgu (glej uvodno izjavo 48). Vendar se je zdelo ustrezno to dobičkonosnost prilagoditi za upoštevanje dejstva, da se je trg Skupnosti in svetovni trg dihidromircenola povečal, da so bile vzpostavljene nove zmogljivosti in da se je posledično splošna raven cene – ne glede na dampinški uvoz – nekoliko znižala, stroški proizvodnje na enoto pa so ostali več ali manj enaki. Torej dobiček v višini 12 % ob odsotnosti dampinškega uvoza ni bil sprejemljiv, v tem primeru se je zdela primernejša 5-odstotna stopnja dobička.

(94)

Potrebno povišanje cene je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, določeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF. Te razlike so bile za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika nad ugotovljenimi stopnjami dampinga.

(95)

Glede na že navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba za sodelujoče proizvajalce izvoznike uvesti začasno protidampinško dajatev na ravni ugotovljene stopnje dampinga.

(96)

Opozorimo naj, da je bila raven sodelovanja visoka, zato se je zdelo primerno določiti dajatev za preostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, na ravni najvišje dajatve, uvedene za sodelujoče družbe (glej uvodno izjavo 22). Zato je preostala dajatev določena v višini 7,5 %.

(97)

Glede na zgoraj navedeno je stopnja začasne protidampinške dajatve naslednja:

(98)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odraža stanje te družbe, ugotovljeno med navedeno preiskavo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvaja ta družba, tj. posebej navedena pravna oseba. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(99)

Vsak zahtevek za uporabo te stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(100)

Za zagotovitev pravilnega izvrševanja protidampinške dajatve je treba preostalo dajatev uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Skupnost. Vendar pa so slednji v primeru, da izpolnjujejo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, pozvani, da predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, če želijo, da se njihovo stanje preuči posamezno.

(101)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev dajatev potrebno ponovno preučiti –