29.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/32

(1)

Visoke cene, ki jih plačujejo uporabniki javnih mobilnih telefonskih omrežij, kot so študenti, poslovni potniki in turisti, za uporabo mobilnih telefonov, ko potujejo v tujino znotraj Skupnosti, vzbujajo skrbi nacionalnim regulativnim organom, kakor tudi porabnikom in institucijam Skupnosti. Pretirane maloprodajne cene so posledica visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunava operater tujega gostiteljskega omrežja, in pogosto tudi visokih maloprodajnih pribitkov, ki jih zaračunava uporabnikov domači operater omrežja. Znižanja veleprodajnih cen se pogosto ne odražajo na maloprodajnih cenah za uporabnika. Čeprav so nekateri operaterji nedavno uvedli tarifne sheme, ki uporabnikom ponujajo ugodnejše pogoje in nižje cene, je še vedno očitno, da razmerje med stroški in cenami ni takšno, kakršno bi vladalo na povsem konkurenčnih trgih.

(2)

Oblikovanje evropskega socialnega, izobraževalnega in kulturnega prostora na osnovi mobilnosti posameznikov bi moralo poenostaviti komunikacijo med ljudmi, da bi zgradili resnično „Evropo za državljane“.

(3)

Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (3), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (4), Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (5), Direktiva 2002/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalni storitvi) (6) in Direktiva 2002/58/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (7), (v nadaljevanju skupaj „regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002“) so namenjene ustvarjanju notranjega trga elektronskih komunikacij znotraj Skupnosti, s hkratnim zagotavljanjem varstva porabnika prek okrepljene konkurenčnosti.

(4)

Ta uredba ni osamljen ukrep, temveč v zvezi z gostovanjem v Skupnosti dopolnjuje in podpira pravila, določena v regulativnem okviru za elektronske komunikacije iz leta 2002. Ta okvir nacionalnim regulativnim organom ne zagotavlja primernih instrumentov, s katerimi bi lahko učinkovito in odločno ukrepali v zvezi s cenami storitev gostovanja v Skupnosti, in zato ne zagotavlja nemotenega delovanja notranjega trga storitev gostovanja. Ta uredba je primerno sredstvo za izboljšanje tega stanja.

(5)

Regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002 temelji na načelu, da je treba ex ante uporabiti regulativne obveznosti samo tam, kjer ni učinkovite konkurence, s čimer predvideva postopek rednih tržnih analiz in pregleda obveznosti s strani nacionalnih regulativnih organov, ki vodijo do določitve ex ante obveznosti za operaterje, ki so bili določeni kot operaterji s pomembno tržno močjo. Elementi, iz katerih je sestavljen ta postopek, vključujejo opredelitev upoštevnih trgov v skladu s Priporočilom Komisije (8) o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet ex ante regulacije v skladu z Direktivo 2002/21/ES (v nadaljevanju „Priporočilo“), analizo opredeljenih trgov v skladu s smernicami Komisije za tržno analizo in presojo pomembne tržne moči v skladu z regulativnim okvirom Skupnosti za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (9), določitev operaterjev s pomembno tržno močjo in uvedbo ex ante obveznosti za operaterje, ki so bili tako opredeljeni.

(6)

Priporočilo kot upoštevni trg, ki je lahko predmet ex ante regulacije, opredeljuje veleprodajni nacionalni trg za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih. Vendar se je pri analizi veleprodajnih nacionalnih trgov za mednarodno gostovanje, ki so jo opravili nacionalni regulativni organi (individualno in v okviru Evropske skupine regulativnih organov) pokazalo, da se nacionalni regulativni organ ne more učinkovito spopasti z visokimi veleprodajnimi cenami gostovanja v Skupnosti zaradi težavnosti opredeljevanja podjetij s pomembno tržno močjo glede na posebne okoliščine mednarodnega gostovanja, vključno z njegovo čezmejno naravo.

(7)

Glede zagotavljanja maloprodajnih mednarodnih storitev gostovanja Priporočilo nobenega maloprodajnega trga za mednarodno gostovanje ne opredeljuje kot upoštevnega trga, ker se, med drugim, storitve mednarodnega gostovanja na maloprodajni ravni ne kupujejo posebej, temveč so del širšega maloprodajnega paketa, ki ga porabniki kupijo od svojega domačega ponudnika.

(8)

Poleg tega nacionalni regulativni organi, odgovorni za zaščito in uveljavljanje interesov mobilnih porabnikov, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, ne morejo nadzorovati ravnanja operaterjev obiskanega omrežja iz drugih držav članic, od katerih so navedeni porabniki odvisni, ko uporabljajo storitve mednarodnega gostovanja. Ta ovira bi tudi lahko zmanjšala učinkovitost ukrepov, ki bi jih države članice sprejele na podlagi svoje neprenesene pristojnosti za sprejemanje predpisov za zaščito porabnikov.

(9)

Zato se pritiska na države članice, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bi uredile višino cen za mednarodno gostovanje, vendar se mehanizem za ex ante regulativno ukrepanje nacionalnih regulativnih organov, ki ga predvideva regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, ni izkazal za učinkovitega, da bi tem organom omogočil, da bi na tem posebnem področju lahko odločno ukrepali v skladu z interesi porabnikov.

(10)

Poleg tega je Evropski parlament v resoluciji o pravni ureditvi in trgih evropskih elektronskih komunikacij 2004 (10) pozval Komisijo, naj pripravi nove pobude za znižanje visokih stroškov čezmejnega prometa mobilne telefonije, medtem ko je Evropski svet z dne 23. in 24. marca 2006 sklenil, da je usmerjena, učinkovita in celostna politika informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) tako na evropski kot na nacionalni ravni bistvenega pomena za dosego ciljev gospodarske rasti in produktivnosti prenovljene Lizbonske strategije, in v tem smislu opozoril na pomen znižanja cen gostovanja za konkurenčnost.

(11)

Cilj regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002 je bil na podlagi takrat znanih dejavnikov odstraniti vse ovire za trgovanje med državami članicami na področju, ki ga usklajuje, med drugim ukrepe, ki vplivajo na cene gostovanja. Toda to ne bi smelo preprečiti sprejetja usklajenih pravil glede na druge dejavnike, s katerimi bo mogoče poiskati najučinkovitejši način za zagotavljanje visoke ravni zaščite porabnikov ob hkratnem izboljšanju pogojev za delovanje notranjega trga.

(12)

Treba bi bilo spremeniti regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, zlasti Okvirno direktivo, da se omogoči odstopanje od sicer veljavnih pravil, zlasti tega, da bi bilo treba cene ponujenih storitev v odsotnosti pomembne tržne moči določati s trgovinskimi sporazumi, in da se zato uvedejo dopolnilne regulativne obveznosti, ki odražajo posebne lastnosti storitev gostovanja v Skupnosti.

(13)

Maloprodajni in veleprodajni trgi gostovanja imajo posebne značilnosti, ki upravičujejo izredne ukrepe, ki presegajo mehanizme, ki so sicer na voljo znotraj regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002.

(14)

Regulativne obveznosti bi bilo treba naložiti na maloprodajni in veleprodajni ravni, tako da bi bili zavarovani interesi gostujočih porabnikov, ker kot kažejo izkušnje, ni nujno, da se zaradi znižanj veleprodajnih cen za storitve gostovanja v Skupnosti znižajo tudi maloprodajne cene za gostovanje, saj za to ni pobud. Po drugi strani pa bi ukrepi za znižanje ravni maloprodajnih cen brez ukvarjanja z ravnjo veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev, lahko ovirali pravilno delovanje trga gostovanja v Skupnosti.

(15)

Te regulativne obveznosti bi morale začeti učinkovati čim prej, pri čemer je treba zadevnim operaterjem zagotoviti razumno obdobje za prilagoditev cen in ponudbe storitev, tako da bo zagotovljena skladnost, in se bodo uporabljale neposredno v vseh državah članicah.

(16)

Uporabiti bi bilo treba skupni pristop, ki bo zagotavljal, da uporabniki prizemnih javnih mobilnih telefonskih omrežij na poti znotraj Skupnosti ne bodo plačevali previsokih cen za storitve gostovanja v Skupnosti, ko bodo klicali ali prejemali govorne klice, kar bo omogočilo visoko raven zaščite porabnikov in obenem ohranjalo konkurenco med mobilnimi operaterji ter spodbujalo k inovacijam in izbiri za porabnike. Čezmejna narava zadevnih storitev narekuje uvedbo skupnega pristopa, tako da bodo lahko mobilni operaterji delovali znotraj enega samega skladnega regulativnega okvira, ki bo temeljil na objektivno oblikovanih merilih.

(17)

Najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev višine cen odhodnih in dohodnih klicev gostovanja znotraj Skupnosti je določitev povprečnih zgornjih mejnih cen na minuto na veleprodajni ravni in omejitev cen na maloprodajni ravni z uvedbo evropske tarife (evrotarife). Povprečna veleprodajna cena bi morala veljati za katero koli dvojico operaterjev v Skupnosti za določeno obdobje.

(18)

Evrotarifo bi bilo treba postaviti na raven, ki bo zagotavljala zadostno maržo za operaterje ter spodbujala konkurenčne ponudbe gostovanja po nižjih cenah. Ponudniki bi morali vsem svojim porabnikom gostovanja aktivno ponujati evrotarifo, in sicer brezplačno ter na jasen in pregleden način.

(19)

Ta regulativni pristop bi moral zagotavljati, da bi maloprodajne cene za gostovanje v Skupnosti bolj stvarno odražale osnovne stroške za zagotavljanje storitve kot doslej. Zato bi morala najvišja evrotarifa, ki se lahko ponudi gostujočim porabnikom, odražati primerno maržo na veleprodajne stroške zagotavljanja storitve gostovanja, operaterjem pa omogočati, da svobodno tekmujejo z oblikovanjem različnih ponudb in prilagajanjem svojih censkih struktur tržnim razmeram in željam potrošnikov. Ta regulativni pristop se ne bi smel uporabljati za storitve z dodano vrednostjo.

(20)

Ta regulativni pristop bi moral biti tak, da ga je mogoče preprosto izvajati in spremljati, da bi se tako zmanjšala upravna obremenitev tako za operaterje, ki morajo upoštevati njegove zahteve, kot za nacionalne regulativne organe, ki so zadolženi za njegov nadzor in uveljavitev. Obenem bi moral biti pregleden in takoj razumljiv vsem mobilnim porabnikom v Skupnosti. Poleg tega naj bi nudil pravno varnost in predvidljivost za operaterje, ki zagotavljajo veleprodajne in maloprodajne storitve gostovanja. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti v denarno vrednost ravni zgornje mejne cene na minuto na veleprodajni in maloprodajni ravni.

(21)

Tako določena povprečna zgornja mejna cena na minuto na veleprodajni ravni bi morala upoštevati različne elemente opravljanja gostujočih klicev v Skupnosti, zlasti stroške izvora in zaključevanja klicev prek mobilnih omrežij, vključno z režijskimi stroški, signalizacijo in prenosom. Najprimernejše merilo za izvor in zaključevanje klicev je povprečna cena zaključevanja klicev pri operaterjih mobilnih omrežij v Skupnosti, pridobljena na podlagi informacij, ki jih zagotovijo nacionalni regulativni organi in objavi Komisija. Zato bi bilo treba povprečno zgornjo mejno ceno na minuto, ki jo uvaja ta uredba, določiti ob upoštevanju povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki služi kot merilo za s tem povezane stroške. Najvišjo povprečno ceno na minuto na veleprodajni ravni bi bilo treba letno zniževati, da se tako upoštevajo zniževanja povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki jih občasno predpišejo nacionalni regulativni organi.

(22)

Evrotarifa, ki se uporablja na maloprodajni ravni, bi gostujočim porabnikom morala zagotavljati, da za regulirani gostujoči odhodni ali dohodni klic ne bodo plačali pretiranih cen, domačim operaterjem pa hkrati puščati dovolj veliko maržo, da bodo svojim strankam lahko ponujali raznolike proizvode.

(23)

Vsi porabniki bi morali imeti možnost, da brez dodatnih stroškov ali predpogojev izberejo preprosto tarifo gostovanja, ki ne bo presegala reguliranih cen. Primerna marža med veleprodajnimi stroški in maloprodajnimi cenami bi morala operaterjem zagotavljati, da lahko krijejo vse posebne stroške, ki jih imajo z gostovanjem na maloprodajni ravni, vključno s primernimi deleži stroškov trženja in subvencioniranja telefonskih aparatov, in da jim ostaja ustrezen znesek za ustvarjanje primerne donosnosti. Evrotarifa je primerno sredstvo, da zagotovi zaščito potrošniku in prožnost operaterju. Zgornje meje evrotarife bi se morale v skladu z veleprodajno ravnjo letno zniževati.

(24)

Novi gostujoči porabniki bi morali biti celostno obveščeni o obsegu tarif, ki obstajajo za gostovanje v Skupnosti, vključno s tistimi, ki so usklajene z evrotarifo. Obstoječi gostujoči porabniki bi morali imeti možnost, da v določenem časovnem obdobju izberejo novo tarifo, ki je usklajena z evrotarifo, ali katero koli drugo tarifo gostovanja. Pri obstoječih gostujočih porabnikih, ki se v tem obdobju niso tako odločili, je primerno razlikovati med tistimi, ki so se za posebno tarifo gostovanja ali paket odločili že pred uveljavitvijo te uredbe, in tistimi, ki tega niso storili. Za slednje bi morala samodejno veljati tarifa, ki je v skladu s to uredbo. Za gostujoče porabnike, ki že imajo koristi od posebnih tarif ali paketov gostovanja, ki ustrezajo njihovim osebnim potrebam in so jih zato izbrali, bi morala potem, ko so bili opozorjeni na njihove trenutne tarifne pogoje, še naprej veljati predhodno izbrana tarifa ali paket, če v ustreznem časovnem obdobju ne izrazijo izbire. Take posebne tarife ali paketi gostovanja lahko vključujejo na primer pavšalne cene gostovanj, nejavne tarife, tarife z dodatnimi fiksnimi cenami gostovanja, tarife s cenami na minuto, ki so nižje od najvišje evrotarife ali cene vzpostavitve klica.

(25)

Ponudniki maloprodajnih storitev gostovanja v Skupnosti bi morali imeti na voljo obdobje, v katerem prilagodijo svoje cene, da ustrezajo omejitvam, določenim s to uredbo.

(26)

Podobno bi morali imeti ponudniki veleprodajnih storitev gostovanja v Skupnosti na voljo prilagoditveno obdobje za uskladitev z mejnimi cenami, določenimi v tej uredbi.

(27)

Ker ta uredba zagotavlja, da direktive, ki sestavljajo regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, ne posegajo v nobene posebne ukrepe, sprejete za regulacijo cen gostovanja za mobilne govorne telefonske klice v Skupnosti, in ker bo ta uredba od ponudnikov storitev gostovanja v Skupnosti morda zahtevala, da spremenijo svoje maloprodajne tarife gostovanja zaradi izpolnitve zahtev iz te uredbe, te spremembe ne bi smele omogočiti mobilnim porabnikom, da bi na podlagi nacionalnih predpisov, ki prenašajo regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, imeli pravico odstopiti od svojih pogodb.

(28)

Ta uredba ne bi smela vplivati na inovativne ponudbe za porabnike, ki so ugodnejše od najvišje evrotarife, kakor je določena v tej uredbi, temveč bi morala pravzaprav spodbujati, da se gostujočim porabnikom ponudijo inovativne ponudbe po nižjih cenah. Ta uredba ne zahteva ponovne uvedbe plačil za gostovanje, če so bila ta že povsem odpravljena, pa tudi ne, da se obstoječe cene gostovanja zvišajo na raven mejnih cen, določenih v tej uredbi.

(29)

Domači ponudniki lahko ponujajo vseobsegajočo mesečno pavšalno tarifo za pošteno uporabo, za katero ne veljajo mejne cene. Ta pavšalna tarifa lahko vključuje gostovanje v Skupnosti za govorne in/ali podatkovne storitve (vključno s storitvijo kratkih sporočil (SMS) in storitvijo večpredstavnostnih sporočil (MMS)) znotraj Skupnosti.

(30)

Za zagotovitev, da bi lahko vsi uporabniki mobilne govorne telefonije izkoristili prednosti, ki izvirajo iz določb te uredbe, bi se morale maloprodajne cenovne zahteve uporabljati ne glede na to, ali imajo gostujoči porabniki predplačniško ali naročniško pogodbo z domačim ponudnikom, in ne glede na to, ali ima domači ponudnik svoje lastno omrežje, ali je operater navideznega mobilnega omrežja ali preprodajalec govornih mobilnih storitev.

(31)

Če ponudniki storitev mobilne telefonije v Skupnosti menijo, da so prednosti medobratovalnosti in povezljivosti med koncema, ki jih uživajo njihovi uporabniki, ogrožene zaradi prenehanja ali možnosti prenehanja njihovega sporazuma o gostovanju z operaterjem mobilnega omrežja v drugi državi članici, ali svojim uporabnikom niso sposobni zagotoviti storitev v drugi državi članici, ker tam nimajo sklenjenega sporazuma z vsaj enim veleprodajnim ponudnikom dostopa do omrežja, bi morali nacionalni regulativni organi po potrebi uporabiti pooblastila iz člena 5 Direktive o dostopu za zagotovitev primernega dostopa in medomrežnega povezovanja, da omogočijo tako povezljivost med koncema in medobratovalnost storitev, pri tem pa upoštevati cilje iz člena 8 Okvirne direktive, zlasti vzpostavitev enotnega trga za elektronske komunikacijske storitve, ki bi nemoteno deloval.

(32)

Za izboljšanje preglednosti maloprodajnih cen reguliranih odhodnih in dohodnih klicev med gostovanjem znotraj Skupnosti in zaradi olajšanja odločitve gostujočih porabnikov glede uporabe njihovih mobilnih telefonov v tujini bi morali ponudniki mobilnih telefonskih storitev svojim gostujočim porabnikom omogočiti, da na preprost način dobijo brezplačne informacije o cenah gostovanja, ki veljajo zanje, če kličejo ali sprejemajo govorne klice v obiskani državi članici. Poleg tega bi morali ponudniki svojim uporabnikom na zahtevo in brezplačno zagotavljati dodatne informacije o cenah na minuto ali na enoto prenesenih podatkov (vključno z DDV) za odhodne ali dohodne klice ter za pošiljanje in sprejemanje SMS, MMS in drugih podatkovnih storitev v obiskani državi članici.

(33)

Zaradi preglednosti morajo ponudniki ob sklenitvi naročniškega razmerja in ob vsaki spremembi cen gostovanja zagotavljati informacije o cenah gostovanja, zlasti o evrotarifi in vseobsegajoči („all inclusive“) pavšalni tarifi, če je ta v njihovi ponudbi. Informacije o cenah gostovanja bi morali domači ponudniki zagotavljati s primernimi sredstvi, kot so računi, internet, televizijski oglasi ali direktna pošta. Zagotoviti bi morali, da so vsi njihovi gostujoči porabniki seznanjeni s tem, da so na voljo regulirane tarife, in tem porabnikom poslati jasno in nedvoumno sporočilo z opisom pogojev evrotarife in pravice prehoda na to tarifo in z nje.

(34)

Nacionalni regulativni organi, ki so pristojni za izvedbo nalog v skladu z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije iz leta 2002, bi morali biti pooblaščeni za nadziranje in uveljavljanje obveznosti iz te uredbe na svojem ozemlju. Spremljati bi morali tudi spreminjanje cen govornih in podatkovnih storitev za mobilne porabnike med gostovanjem znotraj Skupnosti, po potrebi vključno s posebnimi stroški, povezanimi z odhodnimi in dohodnimi gostujočimi klici v najbolj oddaljenih območjih Skupnosti in s potrebo ustrezne povrnitve teh stroškov na veleprodajnem trgu, ter da se tehnike usmerjanja prometa ne uporabljajo za omejitev izbire v škodo porabnikov. Zagotavljati bi morali, da imajo zainteresirane strani na voljo najnovejše informacije o uporabi te uredbe, rezultate tega spremljanja pa objavljati vsakih šest mesecev. Zagotoviti bi bilo treba ločene podatke o porabnikih - podjetjih, naročnikih in predplačnikih.

(35)

Za nacionalno gostovanje v najbolj oddaljenih območjih Skupnosti, kjer se dovoljenja za mobilno telefonijo razlikujejo od tistih, ki se izdajajo za druge dele nacionalnega ozemlja, bi se lahko uporabljalo tarifno zniževanje, enakovredno tistemu, ki se izvaja na trgu gostovanja v Skupnosti. Izvajanje te uredbe ne bi smelo privesti do manj ugodnega oblikovanja cen za uporabnike storitev nacionalnega gostovanja v primerjavi z uporabniki storitev gostovanja v Skupnosti. V ta namen lahko nacionalni organi sprejmejo dodatne ukrepe, ki so v skladu s pravom Skupnosti.

(36)

Ker poleg govorne telefonije pridobivajo na obsegu nove mobilne podatkovne komunikacijske storitve, bi morala ta uredba zagotoviti tudi nadzorovanje razvoja trga teh storitev. Zato bi morala Komisija nadzirati tudi trg za storitve gostovanja na področju podatkovne komunikacije, vključno s SMS in MMS.

(37)

Države članice bi morale vzpostaviti sistem kazni, ki se bodo uporabljale pri kršitvah te uredbe.

(38)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega pristopa, ki bo uporabnikom mobilnih telefonskih omrežij zagotavljal, da na potovanjih po Skupnosti ne bodo plačevali pretiranih cen za storitve gostovanja v Skupnosti, ko kličejo ali prejemajo govorne klice, kar bo omogočilo visoko raven zaščite porabnikov in obenem varovalo konkurenco med mobilnimi operaterji, države članice ne morejo doseči varno, usklajeno in pravočasno, in jih je potemtakem mogoče bolje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko ukrepe sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(39)

Ta skupni pristop bi bilo treba vzpostaviti za omejeno časovno obdobje. Ta uredba se lahko glede na pregled, ki ga bo izvedla Komisija, razširi ali spremeni. Komisija bi morala pregledati učinkovitost te uredbe in njen prispevek k izvajanju regulativnega okvira in nemotenemu delovanju notranjega trga ter preučiti vpliv te uredbe na manjše ponudnike mobilne telefonije v Skupnosti in njihov položaj na trgu gostovanja v Skupnosti –

(a)

„evropska tarifa“ (v nadaljevanju „evrotarifa“) pomeni vsako tarifo, ki ne presega najvišje cene, določene v členu 4, ki jo domači ponudnik lahko zaračuna za zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev v skladu z navedenim členom;

(b)

„domači ponudnik“ pomeni podjetje, ki gostujočemu porabniku zagotavlja javne prizemne mobilne telefonske storitve ali prek svojega lastnega omrežja ali kot operater navideznega mobilnega omrežja ali kot prodajni posrednik;

(c)

„domače omrežje“ pomeni prizemno javno mobilno telefonsko omrežje, ki je v državi članici in ga uporablja domači ponudnik za zagotavljanje prizemnih javnih mobilnih telefonskih storitev gostujočemu porabniku;

(d)

„gostovanje v Skupnosti“ pomeni, da gostujoči porabnik uporablja mobilni telefon ali drugo napravo za klicanje ali sprejemanje klicev znotraj Skupnosti, medtem ko je v državi članici, ki ni država, v kateri se nahaja njegovo domače omrežje, in sicer na podlagi dogovora med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja;

(e)

„regulirani gostujoči klic“ pomeni mobilni govorni telefonski klic, ki ga opravi gostujoči porabnik ter izvira iz obiskanega omrežja in se zaključuje v javnem telefonskem omrežju znotraj Skupnosti, ali ki ga gostujoči porabnik sprejme ter izvira iz javnega telefonskega omrežja znotraj Skupnosti in se zaključuje v obiskanem omrežju;

(f)

„gostujoči porabnik“ pomeni porabnika pri ponudniku javnih prizemnih mobilnih telefonskih storitev, ki se zagotavljajo prek javnega prizemnega mobilnega omrežja, nameščenega v Skupnosti, in čigar pogodba ali dogovor z njegovim domačim ponudnikom dopušča uporabo mobilnega telefona ali druge naprave za klicanje ali sprejemanje klicev v obiskanem omrežju na podlagi dogovora med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja;

(g)

„obiskano omrežje“ pomeni javno prizemno mobilno telefonsko omrežje, nameščeno v državi članici, ki ni država domačega omrežja, in ki gostujočemu porabniku omogoča, da na podlagi dogovora z operaterjem domačega omrežja kliče ali sprejema klice.