15.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 355/56


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1848/2006

z dne 14. decembra 2006

o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 42 Uredbe,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S členom 2 Uredbe (ES) št. 1290/2005 sta za dosego ciljev skupne kmetijske politike ustanovljena dva sklada: Evropski kmetijski jamstveni sklad, v nadaljnjem besedilu „EKJS“, in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, v nadaljnjem besedilu „EKSRP“.

(2)

V členu 9 Uredbe (ES) št. 1290/2005 so določena načela, ki urejajo zaščito finančnih interesov Skupnosti in zagotovila glede upravljanja skladov Skupnosti.

(3)

Glede na izkušnje Komisije in držav članic je treba sistem iz Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in povračilu napačno izplačanih vsot v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike ter o ustanovitvi informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 283/72 (2) prilagoditi, da bi se uskladila njegova uporaba v državah članicah, okrepil boj proti nepravilnostim, povečala učinkovitost sistema za sporočanje o nepravilnostih, da bi se upoštevalo, da se bodo posamezni primeri nepravilnosti od zdaj naprej urejali v skladu z določbami členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 1290/2005, ter da bi sistem od 1. januarja 2007 naprej zajemal EKJS in EKSRP. Zato je treba prav tako predvideti vključitev nepravilnosti v zvezi z namenskimi prejemki v smislu člena 34(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1290/2005 v ta sistem.

(4)

Treba je poudariti, da opredelitev „nepravilnosti“, ki se uporablja v tej uredbi, ustreza opredelitvi iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (3).

(5)

Opredeliti je treba pojem „suma goljufije“ ob upoštevanju opredelitve goljufije iz Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4).

(6)

Treba je poudariti, da opredelitev „prve upravne ali sodne ugotovitve“ ustreza opredelitvi iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(7)

Opredeliti je treba tudi pojem „stečaja“ in pojem „gospodarskega subjekta“.

(8)

Za povečanje dodane vrednosti sistema za sporočanje je treba za namene analize tveganja jasneje določiti obveznost sporočanja primerov domnevne goljufije in zato natančneje opredeliti kakovost podatkov, ki jih je treba posredovati.

(9)

Da bi ugotovili vrsto goljufivega ravnanja in finančne posledice nepravilnosti ter spremljali izterjavo nepravilno plačanih zneskov, je treba predvideti, da se nepravilnosti sporočijo Komisiji vsaj vsako četrtletje; taka sporočila je treba dopolniti s podatki o poteku sodnih ali upravnih postopkov.

(10)

Skupni rezultati sporočanja se vsako leto predložijo odboru iz člena 2(1) Sklepa Komisije 94/140/ES z dne 23. februarja 1994 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja goljufij (5).

(11)

Za olajšanje sporočanja, ki se zahteva od držav članic, in za izboljšanje učinkovitosti je treba zvišati minimalni prag, ki je opredeljen v smislu zneska, na katerega se nanaša nepravilnost, nad katerim morajo države članice nepravilnosti sporočati, in določiti primere, pri katerih se obveznost sporočanja ne uporablja.

(12)

Za države članice, ki ne sodelujejo v euroobmočju, je treba določiti menjalna razmerja.

(13)

Upoštevati je treba obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6) ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7).

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za odhodke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 in odhodke Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Prav tako se uporablja v primerih, ko namenski prejemki v smislu člena 34(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1290/2005 niso plačani v skladu z navedenimi določbami.

Ta uredba ne vpliva na obveznosti, ki izhajajo neposredno iz uporabe členov 32, 33 in 36 Uredbe (ES) št. 1290/2005 ter Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 (8).

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

1.

„nepravilnost“ ima pomen iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, torej pomeni vsako kršenje določb prava Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta in ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na splošni proračun Skupnosti, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu Skupnosti, bodisi z neupravičenimi odhodki, ki bi bremenili proračun Skupnosti;

2.

„gospodarski subjekt“ ima pomen iz člena 1a(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1681/94 (9), torej pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ter druge subjekte, ki so upravičeni do financiranja iz EKJS ali EKSRP, z izjemo držav članic pri izvrševanju javne oblasti, ali ki prejemajo tako pomoč ali ki morajo plačati namenske prejemke v smislu člena 34(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1290/2005;

3.

„prva upravna ali sodna ugotovitev“ ima pomen iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1290/2005, torej pomeni prvo pisno oceno pristojnega upravnega ali sodnega organa, ki na podlagi konkretnih dejstev ugotavlja obstoj nepravilnosti, ne glede na možnost, da je lahko ta ugotovitev pozneje spremenjena ali umaknjena glede na potek upravnega ali sodnega postopka;

4.

„sum goljufije“ ima pomen iz člena 1a(4) Uredbe (ES) št. 1681/94, torej pomeni nepravilnost, ki je bila predmet prve upravne ali sodne ugotovitve ter zaradi katere se lahko sproži postopek na nacionalni ravni, da se ugotovi, ali je bilo dejanje namerno in zlasti ali je šlo za goljufijo, kakor je določena v členu 1(1)(a) Konvencije z dne 26. julija 1995, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti;

5.

„stečaj“ pomeni postopek v primeru insolventnosti v smislu člena 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 (10).

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI SPOROČANJA

Člen 3

Četrtletno poročilo

1.   Najpozneje v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja države članice sporočijo Komisiji vse nepravilnosti, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve. Za vsako nepravilnost predložijo naslednje podrobnosti:

(a)

skupne tržne ureditve, na katere se nanaša nepravilnost, ter zadevne sektorje in proizvode;

(b)

naravo nepravilnih odhodkov;

(c)

kršeno določbo Skupnosti;

(d)

datum in vir prvega pisnega podatka, iz katerega izhaja sum o nepravilnosti;

(e)

postopke, s katerimi je bila storjena nepravilnost;

(f)

po potrebi, ali ta postopek pomeni sum goljufije;

(g)

način odkritja nepravilnosti;

(h)

po potrebi vpletene države članice in tretje države;

(i)

obdobje ali datum, ko je bila storjena nepravilnost;

(j)

nacionalne službe ali telesa, ki so sestavili uradno poročilo o nepravilnosti, in službe, odgovorne za nadaljnjo upravno in/ali sodno obravnavo;

(k)

datum prve upravne ali sodne ugotovitve nepravilnosti;

(l)

identiteto vpletenih fizičnih in/ali pravnih oseb ali drugih subjektov, ki so sodelovali pri nepravilnosti, razen če takšni podatki zaradi narave zadevne nepravilnosti v boju proti nepravilnostim niso koristni;

(m)

skupni znesek odhodkov za sporno dejavnost in po potrebi razporeditev njegovega sofinanciranja med prispevke Skupnosti ter nacionalne, zasebne in druge prispevke;

(n)

znesek, na katerega se nanaša nepravilnost, in po potrebi njegova razporeditev med prispevke Skupnosti ter nacionalne, zasebne in druge prispevke; v primerih neplačila osebam in/ali drugim subjektom, določenim v točki (l), zneski, ki bi bili nepravilno plačani, če se nepravilnost ne bi odkrila;

(o)

morebitno odložitev plačil in možnosti za izterjavo;

(p)

samo v primeru nepravilnosti v zvezi z EKSRP referenčno številko Arinco ali kodo EIK (enotna identifikacijska koda) za program, na katerega se nanaša nepravilnost.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 ni treba sporočiti:

primerov, pri katerih je edini vidik nepravilnosti delna ali celotna neizvedba dejavnosti, sofinancirane iz EKSRP ali subvencionirane iz EKJS, zaradi stečaja končnega upravičenca ali končnega prejemnika; sporočiti pa je treba nepravilnosti, ki so nastale pred stečajem, in primere suma goljufije;

primerov, ki jih je končni upravičenec ali končni prejemnik sporočil upravnemu organu sam od sebe, preden jih je pristojni organ odkril – pred ali po plačilu javnega prispevka;

primerov, pri katerih upravni organ ugotovi napako glede upravičenosti financiranih odhodkov in napako popravi pred plačilom javnega prispevka.

3.   Kadar kateri od podatkov iz odstavka 1 tega člena, zlasti tisti v zvezi s postopki, s katerimi je bila storjena nepravilnost, in načinom njenega odkritja, ni na voljo, države članice, kolikor je mogoče, pošljejo Komisiji manjkajoči podatek pri predložitvi naslednjih sporočil o nepravilnostih.

4.   Če nacionalni predpisi predvidevajo zaupnost preiskav, je za sporočanje podatkov treba pridobiti dovoljenje pristojnega pravosodnega organa.

Člen 4

Posebni primeri

Vsaka država članica nemudoma sporoči Komisiji in po potrebi drugim zadevnim državam članicam vsako odkrito ali domnevno nepravilnost, če obstaja bojazen, da:

(a)

ima lahko zelo hitro učinek zunaj njenega ozemlja; ali

(b)

kaže na nove oblike nepravilnosti.

To sporočilo vsebuje zlasti podrobne podatke o nepravilnosti in zadevnih drugih državah članicah ali tretjih državah.

Člen 5

Poročilo o nadaljnji obravnavi

1.   Poleg podatkov iz člena 3(1) države članice čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja, s sklicevanjem na prejšnja poročila, sestavljena po členu 3, obvestijo Komisijo o podrobnostih glede sprožitve ali opustitve vsakega postopka za naložitev upravnih ali kazenskih sankcij v zvezi z uradno sporočenimi nepravilnostmi in o glavnih rezultatih takih postopkov. Ti podatki prav tako vključujejo navedbo vrste uporabljenih sankcij in/ali navedbo, ali se zadevne sankcije nanašajo na uporabo zakonodaje Skupnosti in/ali nacionalne zakonodaje, vključno s sklicem na predpise Skupnosti in/ali nacionalne predpise, v katerih so te sankcije določene.

2.   Države članice na izrecno zahtevo Komisije v dveh mesecih po prejemu te zahteve pošljejo Komisiji vse bistvene podatke o poteku postopkov v zvezi z izterjavo vseh nepravilno plačanih zneskov v posameznih primerih ali skupinah primerov, zlasti o njihovi sprožitvi, opustitvi in koncu.

Člen 6

Pravilo de minimis

1.   Če se nepravilnosti nanašajo na zneske, nižje od 10 000 EUR v sredstvih Skupnosti, države članice Komisiji ne sporočijo podatkov, ki jih predvidevata člena 3 in 5, razen če jih slednja izrecno zahteva.

2.   Za uporabo praga iz odstavka 1:

države članice, ki ne spadajo v euroobmočje, uporabijo isti menjalni tečaj kot pri plačilih upravičencem ali prejetih prejemkih v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2808/98 (11) in področno kmetijsko zakonodajo;

z izjemo primerov iz prve alinee in zlasti za dejavnosti, za katere v področni kmetijski zakonodaji ni bil določen obdavčljivi dogodek, se uporabi predzadnji menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred mesecem, za katerega se Komisiji prijavijo izdatki ali namenski prejemki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 883/2006 (12).

Člen 7

Oblika sporočanja

Podatki, zahtevani v skladu s členoma 3 in 4 ter členom 5(1), se pošljejo, kadar koli je to mogoče, v elektronski obliki preko varne povezave z uporabo aplikacije, ki jo je za ta namen določila Komisija, in na obrazcu, ki ga je določila Komisija.

POGLAVJE III

SODELOVANJE

Člen 8

Sodelovanje z državami članicami

1.   Komisija ohranja ustrezne stike z zadevnimi državami članicami zaradi dopolnjevanja prejetih podatkov o nepravilnostih iz člena 3, o postopkih iz člena 5 in zlasti o možnostih za izterjavo.

2.   Ne glede na take stike se zadeva, kadar glede na naravo nepravilnosti kaže, da bi se enaki ali podobni postopki lahko pojavili v več kot eni državi članici, predloži odboru iz člena 2(1) Sklepa 94/140/ES (v nadaljnjem besedilu „odbor Cocolaf“) ali delovnim skupinam odbora Cocolaf iz člena 3(3) Sklepa.

3.   Poleg tega Komisija organizira informativne sestanke na ravni Skupnosti za predstavnike držav članic, ki so dejavni na tem področju, da z njimi prouči podatke, ki jih je dobila po členih 3, 4 in 5 ter po odstavku 1 tega člena, zlasti glede naukov, ki izhajajo iz teh podatkov v zvezi z nepravilnostmi, preventivnimi ukrepi in pravnimi postopki. Komisija o tem delu sproti obvešča odbor Cocolaf in se z njim posvetuje o vsakem predlogu, ki ga namerava predložiti za preprečevanje nepravilnosti.

4.   Zaradi odprave vrzeli, ki se pokažejo pri uporabi veljavnih določb skupne kmetijske politike in škodujejo finančnim interesom Skupnosti, se na zahtevo države članice ali v skladu z ureditvijo iz odstavka 3 na zahtevo Komisije države članice po potrebi med seboj posvetujejo v okviru odbora Cocolaf ali katerega koli drugega pristojnega organa.

Člen 9

Zbirno poročilo

Komisija vsako leto obvesti odbor Cocolaf o finančnih razsežnostih odkritih nepravilnostih in o različnih kategorijah nepravilnosti, razčlenjenih po vrstah, z navedbo števila nepravilnosti v vsaki kategoriji.

POGLAVJE IV

UPORABA PODATKOV IN RAVNANJE Z NJIMI

Člen 10

Uporaba podatkov

Brez poseganja v člen 11 lahko Komisija za opravljanje analiz tveganja, z uporabo ustrezne podpore informacijske tehnologije, uporabi katere koli podatke splošne ali operativne narave, ki so jih v skladu s to uredbo sporočile države članice, ter na podlagi pridobljenih podatkov izdela poročila in sisteme za učinkovitejše ugotavljanje tveganj.

Člen 11

Ravnanje s podatki

1.   Podatki, ki se v skladu s to uredbo sporočijo ali dobijo v kakršni koli obliki, so poklicna skrivnost in se varujejo na enak način, kakor podobne podatke varuje nacionalna zakonodaja države članice, ki jih je prejela, in ustrezne določbe, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti. Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne varnostne ukrepe za zagotovitev, da ti podatki ostanejo zaupni.

2.   Podatki iz odstavka 1 se zlasti ne smejo razkriti drugim osebam razen tistim iz držav članic ali institucij Skupnosti, katerih dolžnosti zahtevajo, da imajo do njih dostop, razen če država članica, ki jih pošilja, s tem izrecno soglaša.

Poleg tega se ti podatki ne smejo uporabiti za katere koli druge namene razen tiste, ki jih predvideva ta uredba, razen če so organi, ki so jih poslali, v to izrecno privolili in če predpisi, veljavni v državi članici, iz katere je organ, ki je podatke prejel, ne prepovedujejo takšnega sporočanja ali uporabe.

3.   Komisija in države članice pri obdelavi osebnih podatkov v skladu s to uredbo zagotovijo, da se upoštevajo določbe Skupnosti in nacionalne določbe o varstvu osebnih podatkov, zlasti določbe, predvidene v Direktivi 95/46/ES in, kadar je to primerno, v Uredbi (ES) št. 45/2001.

Odstavka 1 in 2 ne vplivata na pravice posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, do dostopa do podatkov, kakor je predvideno v Direktivi 95/46/ES in Uredbi (ES) št. 45/2001, pod pogoji iz navedene direktive in uredbe.

4.   Odstavki 1 do 3 pri katerih koli pravnih ukrepih ali postopkih, ki jih naknadno sprožijo Skupnost ali države članice glede izterjave zneskov, na katere se nanaša nepravilnost, izvajanja pregledov na podlagi domnevnih nepravilnosti ali naložitve upravnih ukrepov, upravnih kazni ali kazenskih sankcij za nepravilnosti, ne ovirajo uporabe podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo. Pristojni organ države članice, ki je poslal te podatke, je o taki uporabi obveščen.

5.   Če država članica uradno obvesti Komisijo, da se je pri nadaljnjem poizvedovanju izkazalo, da fizična ali pravna oseba, katere ime je bilo v skladu s to uredbo sporočeno Komisiji, ni vpletena v nobeno nepravilnost, Komisija o tem nemudoma obvesti vse tiste, ki jim je v skladu s to uredbo razkrila navedeno ime. Taka oseba se na podlagi prejšnjega obvestila preneha obravnavati kot oseba, vpletena v zadevno nepravilnost.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Razveljavitev

1.   Uredba (EGS) št. 595/91 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2007.

2.   Sklicevanja na Uredbo (EGS) št. 595/91 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 13

Prehodne določbe

1.   Države članice pošljejo Komisiji podatke iz člena 5 te uredbe v zvezi z nepravilnostmi, ki se sporočijo pred 1. januarjem 2007 v skladu z Uredbo (EGS) št. 595/91 in ki jih organi teh držav članic še vedno obravnavajo.

2.   Za vse primere s finančnim učinkom v višini manj kot 10 000 EUR lahko države članice predložijo eno samo končno sporočilo.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2006

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik


(1)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).

(2)  UL L 67, 14.3.1991, str. 11.

(3)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(4)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

(5)  UL L 61, 4.3.1994, str. 27. Sklep, kakor je bil spremenjen z Odločbo 2005/223/ES (UL L 71, 17.3.2005, str. 67).

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 171, 23.6.2006, str. 90.

(9)  UL L 178, 12.7.1994, str. 43.

(10)  UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

(11)  UL L 349, 24.12.1998, str. 36.

(12)  UL L 171, 23.6.2006, str. 1.


PRILOGA

Korelacijska tabela

Uredba (EGS) št. 595/91

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2 (črtan)

 

 

Člen 2 (nov)

Člen 3(1)

Člen 3(1)

 

Člen 3(2) (nov)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(3)

Člen 3(4)

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1)

Člen 5(1)

Člen 5(2) (črtan z Uredbo (ES) št. 1290/2005)

 

Člen 6 (črtan)

 

Člen 7(1) (črtan z Uredbo (ES) št. 1290/2005)

 

Člen 7(2) (črtan)

 

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Ni več potreben

Člen 12

Člen 6

Člen 13

Člen 1

Člen 14(1)

Člen 12(1)

Člen 14(2)

Člen 12(1)

Člen 15

Člen 14

 

Člen 7 (nov)

 

Člen 10 (nov)

 

Člen 13 (nov)