31.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/12

UREDBA (ES) št. 1081/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. julija 2006

o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 148 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskemu socialnemu skladu in Kohezijskemu skladu (4) oblikuje okvir za ukrepe strukturnih skladov in Kohezijskega sklada in določa zlasti cilje, načela in pravila glede partnerstva, programiranja, vrednotenja in upravljanja. Zato je potrebno določiti poslanstvo Evropskega socialnega sklada („ESS“) glede na naloge, predpisane v členu 146 Pogodbe, in v smislu dejavnosti držav članic in Skupnosti, da bi razvile usklajeno strategijo za zaposlovanje, v skladu s členom 125 Pogodbe.

(2)

Določiti bi bilo treba posebna pravila glede vrste dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS v okviru ciljev, določenih v Uredbi (ES) št. 1083/2006.

(3)

ESS bi moral krepiti ekonomsko in socialno kohezijo z izboljševanjem možnosti zaposlovanja v okviru nalog, ki so mu zaupane v členu 146 Pogodbe, in v okviru nalog, zaupanih Strukturnim skladom v členu 159 Pogodbe, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1083/2006.

(4)

To je toliko bolj pomembno v luči izzivov, ki jih prinašata širitev Unije in pojav gospodarske globalizacije. V povezavi s tem bi morala biti evropskemu socialnemu modelu in njegovi posodobitvi priznana njuna pomembnost.

(5)

Svet je v skladu s členoma 99 in 128 Pogodbe in z namenom preusmeritve Lizbonske strategije na rast in delovna mesta sprejel integrirani sveženj Širših smernic ekonomskih politik in Smernic zaposlovanja; v slednjih so določene prednostne naloge in cilji zaposlovanja. V zvezi s tem se je Evropski svet 22. in 23. marca 2005 v Bruslju zavzel za aktiviranje vseh ustreznih nacionalnih sredstev in sredstev Skupnosti vključno s kohezijsko politiko.

(6)

Na podlagi programa pobude Skupnosti EQUAL, so bile pridobljene nove izkušnje, še posebej glede povezovanja lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih ukrepov. Te izkušnje bi se morale vključiti v podporo ESS. Posebno pozornost je treba nameniti udeležbi ciljnih skupin, integraciji migrantov, vključno s tistimi, ki prosijo za azil; prepoznavanju političnih vprašanj in njihovemu postopnemu obravnavanju; inovacijam in poskusnim tehnikam; metodologijam za transnacionalno sodelovanje; vključevanju skupin, ki so izključene s trga dela; vplivu socialnih vprašanj na notranji trg ter dostopu do projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, in njihovemu upravljanju.

(7)

ESS bi moral podpirati politike držav članic, ki so strogo usklajene s smernicami in priporočili v skladu z Evropsko strategijo zaposlovanja, in z ustreznimi cilji Skupnosti v zvezi s socialno vključenostjo, prepovedjo diskriminacije, spodbujanjem enakosti, izobraževanjem in usposabljanjem, da bi tako bolje prispeval k izvajanju ciljev, o katerih se je Evropski svet dogovoril v Lizboni 23. in 24. marca 2000 in v Göteborgu 15. in 16. junija 2001.

(8)

ESS bi si moral prizadevati tudi za odpravo s tem povezanih razsežnosti in posledic demografskih sprememb aktivnega prebivalstva Skupnosti, še posebno z vseživljenjskim poklicnim usposabljanjem.

(9)

Za lažje predvidevanje in obvladovanje sprememb ter za večjo gospodarsko rast, boljše možnosti zaposlovanja za oboje, ženske in moške ter za višjo kakovost in storilnost pri delu v okviru ciljev „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ in „konvergenca“ bi se morala pomoč ESS osredotočiti zlasti na povečevanje prilagodljivosti delavcev in podjetij z izboljšanjem človeškega kapitala, dostopa do zaposlitve in udeležbe na trgu dela, krepitev socialne vključenosti prikrajšanih ljudi, boj proti diskriminaciji, spodbujanje ekonomsko neaktivnih oseb, da ponovno vstopijo na trg dela, ter spodbujanje partnerstev za reforme.

(10)

Poleg teh prednostnih nalog je v regijah z najbolj omejenimi možnostmi in v državah članicah, v okviru cilja „konvergenca“ in z namenom povečati gospodarsko rast, možnosti zaposlovanja za oboje, ženske in moške ter kakovost in storilnost pri delu, treba povečati in izboljšati naložbe v človeški kapital ter izboljšati institucionalne, upravne in pravosodne zmogljivosti, zlasti za pripravo in izvedbo reform ter uveljavljanje pravnega reda EU.

(11)

Izbira posredovanja ESS v okviru teh prednostnih nalog bi morala biti prožna, da bi se bilo mogoče soočiti s posebnimi izzivi v vsaki državi članici, vrste prednostnih ukrepov, ki jih financira ESS, pa bi morale dopustiti stopnjo prožnosti, ki bi omogočala odgovor na te izzive.

(12)

Spodbujanje inovativnih transnacionalnih in medregionalnih dejavnosti je pomembna razsežnost, ki bi jo bilo treba vključiti v področje delovanja ESS. Države članice bi morale z namenom spodbujati sodelovanje načrtovati transnacionalne in medregionalne ukrepe s horizontalnim pristopom ali z zato namenjenimi prednostnimi osmi.

(13)

Pomembno je zagotoviti doslednost ukrepov ESS s politikami, določenimi v okviru Evropske strategije zaposlovanja, in osredotočiti podporo ESS na izvajanje smernic in priporočil te strategije.

(14)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, temelji na odgovornem upravljanju in partnerstvu med vsemi pomembnimi teritorialnimi in socialno-ekonomskimi udeleženci, zlasti pa med socialnimi partnerji in ostalimi interesnimi skupinami, vključno s tistimi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Socialni partnerji imajo osrednjo vlogo v širokem partnerstvu za spremembe, njihova zavezanost krepiti ekonomsko in socialno kohezijo z izboljšanjem možnosti zaposlovanja in delovnih mest pa je bistvenega pomena. V tem primeru, ko delodajalci in delojemalci kolektivno prispevajo k finančni podpori ukrepov ESS, bi bil ta finančni prispevek, čeprav zaseben izdatek, vključen za namene izračuna sofinanciranja ESS.

(15)

ESS bi moral podpirati ukrepe v skladu s smernicami in ustreznimi priporočili v okviru Evropske strategije zaposlovanja. Vendar pa bi spremembe smernic in priporočil zahtevale spremembo operativnega programa le, če država članica ali Komisija v dogovoru z državo članico menita, da mora operativni program upoštevati pomembne socialno-ekonomske spremembe ali bolj ali drugače upoštevati velike spremembe prednostnih nalog Skupnosti, nacionalnih ali regionalnih prednostnih nalog; ali glede vrednotenja; ali zaradi težav pri izvajanju.

(16)

Države članice in Komisija zagotovijo, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS v okviru ciljev „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, prispevajo k spodbujanju enakosti in odpravi neenakosti med ženskami in moškimi. Vključevanje načela enakosti med spoloma bi moralo biti povezano s posebnimi ukrepi za povečanje trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju.

(17)

ESS bi moral podpirati tudi tehnično pomoč, s posebnim poudarkom na spodbujanju vzajemnega učenja z izmenjavo izkušenj in širjenjem dobrih praks in poudarjanjem prispevka ESS k ciljem in prednostnim nalogam politike Skupnosti v zvezi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo.

(18)

Uredba (ES) št. 1083/2006 določa, da se razen nekaterih izjem, za katere so potrebne posebne določbe, pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni. Zato bi bilo treba za izjeme, povezane z ESS, določiti posebne določbe.

(19)

Za namene jasnosti bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) 1784/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem socialnem skladu (5) —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje urejanja

1.   Ta uredba določa naloge Evropskega socialnega sklada („ESS“), področje izvajanja pomoči, posebne predpise ter vrste izdatkov, ki so upravičeni do pomoči.

2.   ESS ureja Uredba (ES) št. 1083/2006 in ta uredba.

Člen 2

Naloge

1.   ESS prispeva k prednostnim nalogam Skupnosti v zvezi s krepitvijo ekonomske in socialne kohezije, in sicer z izboljšanjem možnosti zaposlovanja in delovnih mest, s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti ter več in boljših delovnih mest. To počne s podporo politikam držav članic, katerih cilj je doseči polno zaposlenost ter kakovost in storilnost pri delu; spodbujanje socialne vključenosti, vključno z dostopom prikrajšanih ljudi do zaposlitve ter zmanjšanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih razlik v zaposlovanju.

ESS še zlasti podpira ukrepe v skladu z ukrepi držav članic, oblikovanimi na podlagi smernic, sprejetih v okviru Evropske strategije zaposlovanja, kakor so vključene v integriranih smernicah za rast in delovna mesta, ter pripadajočih priporočil.

2.   Pri izvajanju nalog iz odstavka 1 ESS podpira prednostne naloge Skupnosti v zvezi s potrebo po krepitvi socialne kohezije, storilnosti in konkurenčnosti ter spodbujanju gospodarske rasti in trajnostnega razvoja. Pri tem ESS upošteva vse ustrezne prednostne naloge in cilje Skupnosti na področjih izobraževanja in usposabljanja s povečevanjem udeležbe ekonomsko neaktivnih oseb na trgu dela, bojem proti socialni izključenosti – še zlasti izključenosti prikrajšanih skupin, kot so invalidi – spodbujanjem enakosti med ženskami in moškimi ter prepovedjo diskriminacije.

Člen 3

Obseg pomoči

1.   V okviru cilja „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ ESS podpira ukrepe v državah članicah v okviru prednostnih nalog, ki so navedene spodaj:

(a)

povečevanje prilagodljivosti delavcev, podjetij in podjetnikov z namenom izboljšanja predvidevanja in učinkovitega obvladovanja gospodarskih sprememb, še zlasti s spodbujanjem:

(i)

vseživljenjskega učenja ter povečanja obsega investicij v človeške vire s strani podjetij, zlasti MSP, in delavcev z razvijanjem in izvajanjem sistemov in strategij, vključno z vajeništvi, ki zagotavljajo lažji dostop do usposabljanja zlasti nizko usposobljenim in starejšim delavcem, nadaljnjim razvojem kvalifikacij in usposobljenosti, razširjanjem znanj s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, e-učenja, okolju prijaznih tehnologij in upravljavskih veščin, in s spodbujanjem podjetništva in inovacij, ter z zagoni podjetij;

(ii)

oblikovanja in razširjanja inovativnih in bolj produktivnih oblik organizacije dela, vključno z boljšimi zdravstvenimi pogoji in varnostjo pri delu, prepoznavanjem prihodnjih zahtev glede poklicnih znanj in sposobnosti ter oblikovanjem posebnih storitev zaposlovanja, usposabljanja in podpore delavcem, vključno z iskanjem nadomestne zaposlitve, v okviru prestrukturiranja podjetji in sektorjev;

(b)

izboljšanje dostopa do zaposlitve iskalcem zaposlitve in neaktivnim osebam in njihova trajnostna vključitev na trg dela, preprečevanje brezposelnosti, še zlasti dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih, spodbujanje aktivnega staranja ter dolge delovne dobe in povečevanje udeležbe na trgu dela, zlasti s spodbujanjem:

(i)

posodabljanja in krepitve institucij trga dela, zlasti storitev zaposlovanja in drugih ustreznih pobud v okviru strategij Evropske unije in držav članic za polno zaposlenost;

(ii)

izvajanja aktivnih in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja potreb s posamičnimi akcijskimi načrti in osebnim svetovanjem, kot je usposabljanje po meri, iskanje zaposlitve, iskanje nadomestne zaposlitve in mobilnosti, samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij – vključno z zadružnimi podjetji, pobudami za spodbudo udeležbe na trgu dela, prožnimi ukrepi, s katerimi se starejše delavce dlje obdrži med zaposlenimi, in ukrepi, s pomočjo katerih je lažje usklajevati delo in zasebno življenje, kot denimo lažje dostopno varstvo otrok in skrb za vzdrževane osebe;

(iii)

vključevanja v politike in posebnih ukrepov za izboljšanje dostopa do zaposlitve in povečanje obsega trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju ter za zmanjšanje razlik med spoloma na trgu delovne sile, vključno z odpravljanjem prvotnih posrednih in neposrednih vzrokov za različne plače med spoloma;

(iv)

posebnih ukrepov za povečanje sodelovanja migrantov v zaposlovanju in s tem krepitev njihove družbene integracije ter olajšanje geografske in poklicne mobilnosti delavcev ter vključitev čezmejnih trgov dela, tudi s pomočjo karierne orientacije, jezikovnega usposabljanja ter vrednotenjem usposobljenosti in pridobljenih spretnosti;

(c)

okrepitev socialne vključenosti prikrajšanih ljudi z namenom njihove trajnostne vključitve v zaposlitev in boj proti kakršni koli diskriminaciji na trgu dela, še zlasti s spodbujanjem:

(i)

možnosti vključevanja in ponovne zaposlitve prikrajšanih ljudi, kot so ljudje, ki so bili socialno izključeni, ljudje, ki so predčasno opustili šolanje, manjšine, invalidi in ljudje, ki skrbijo za vzdrževane osebe, s pomočjo zaposlitvenih ukrepov, tudi na področju socialnega gospodarstva, dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spremljevalnih ukrepov ter ustrezne podpore, storitev skupnosti in storitev oskrbe, ki izboljšujejo možnosti zaposlovanja;

(ii)

sprejemanja raznolikosti na delovnem mestu in boja proti diskriminaciji pri dostopu in napredovanju na trgu dela, tudi s pomočjo ozaveščanja, vključevanja lokalnih skupnosti in podjetij ter spodbujanja lokalnih pobud za zaposlovanje;

(d)

krepitev človeškega kapitala, zlasti s spodbujanjem:

(i)

oblikovanja in uvajanja reform v sisteme izobraževanja in usposabljanja z namenom izboljšanja zaposljivosti, povečanjem pomembnosti osnovnega in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja za trg dela in nenehnega nadgrajevanja znanja kadrov, ki usposabljajo, ob upoštevanju na inovacijah in znanju temelječega gospodarstva;

(ii)

mrežnih aktivnosti med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in tehnološkimi centri ter podjetji;

(e)

spodbujanje partnerstev, paktov in pobud s pomočjo mrežnega povezovanja ustreznih interesnih skupin, kot so socialni partnerji in nevladne organizacije, na transnacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni z namenom sprožitve reform na področju zaposlovanja in vključenosti na trg dela.

2.   V okviru cilja „konvergenca“ ESS podpira ukrepe v državah članicah v smislu prednostnih nalog, ki so navedene spodaj:

(a)

večanje obsega in izboljšanje naložb v človeški kapital, zlasti s spodbujanjem:

(i)

izvajanja reform v sistemih izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom izboljšati odzivnosti ljudi za potrebe na znanju temelječe družbe in vseživljenjskega učenja;

(ii)

povečane udeležbe v izobraževanju in usposabljanju skozi celotno življenjsko dobo, tudi z ukrepi, katerih namen je zmanjšati obseg predčasnih opustitev šolanja in razlikovanja predmetov glede na spol, boljšega dostopa do osnovnega, poklicnega in višješolskega izobraževanja in usposabljanja ter njihove kakovosti;

(iii)

razvoja človeških virov na področju raziskav in inovacij, zlasti s pomočjo podiplomskih študijev in usposabljanja raziskovalcev;

(b)

krepitev institucionalne usposobljenosti in učinkovitosti javne uprave in javnih služb na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter, kjer je to ustrezno, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij z ozirom na reforme, boljše reguliranosti in dobrega upravljanja, posebno na gospodarskem področju, na področju zaposlovanja, izobraževanja, na socialnem, okoljskem in pravosodnem področju, zlasti s spodbujanjem:

(i)

mehanizmov za izboljšanje oblikovanja dobrih političnih strategij in programov, spremljanja in vrednotenja, vključno s študijami, statističnimi analizami in strokovnimi nasveti, podporo medresorskemu usklajevanju in dialogu med zadevnimi javnimi in zasebnimi telesi;

(ii)

krepitev zmogljivosti za izvajanje politik in programov na ustreznih področjih, vključno z izvrševanjem zakonodaje, zlasti z nenehnim usposabljanjem vodstvenega osebja in kadrov ter posebne podpore ključnim storitvam, inšpektoratom in socialno ekonomskim udeležencem, vključno s socialnimi in okoljskimi partnerji, zadevnimi nevladnimi organizacijami ter reprezentativnimi poklicnimi organizacijami.

3.   V okviru prednostnih nalog iz odstavka 1 in 2 se države članice lahko osredotočijo na tiste, ki so najustreznejše za soočanje z njihovimi specifičnimi izzivi.

4.   ESS lahko podpira ukrepe iz člena 3(2) te uredbe na vsem ozemlju držav članic, ki so v okviru Kohezijskega sklada upravičene do pomoči ali prehodne pomoči, kakor je opredeljeno v členu 5(2) in členu 8(3) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

5.   Pri izvajanju ciljev in prednostnih nalog iz odstavkov 1 in 2, ESS podpira spodbujanje in vključevanje inovativnih dejavnosti v državah članicah.

6.   ESS podpira tudi transnacionalne in medregionalne ukrepe, zlasti z izmenjavo informacij, izkušenj, rezultatov in dobrih praks ter z oblikovanjem komplementarnih pristopov in usklajenih ali skupnih ukrepov.

7.   Z odstopanjem od člena 34(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 bo financiranje ukrepov v okviru prednostnih nalog socialne vključenosti iz odstavka 1(c)(i) tega člena in s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (6) lahko povišano do 15 % zadevne prednostne osi.

Člen 4

Skladnost in osredotočenost pomoči

1.   Države članice zagotovijo, da so ukrepi, ki jih podpira ESS, dosledni ter da prispevajo k ukrepom, sprejetim v okviru Evropske strategije zaposlovanja. Zlasti zagotovijo, da strategija, določena v nacionalnem strateškem referenčnem okviru, in ukrepi iz operativnih programov, spodbujajo prednostne naloge in cilje strategije v vsaki državi članici v okviru nacionalnih programov reform in nacionalnih akcijskih načrtov za socialno vključevanje.

Države članice podporo osredotočijo tudi, kjer ESS lahko prispeva k politikam, na izvajanje relevantnih priporočil za zaposlovanje, sprejetih v skladu s členom 128(4) Pogodbe in relevantnih ciljev Skupnosti v zvezi z zaposlovanjem na področju socialne vključenosti, izobraževanja in usposabljanja. Države članice to storijo v stabilnem okolju za programiranje.

2.   V okviru operativnih programov so viri usmerjeni na najpomembnejše potrebe in osredotočeni na tista področja politike, na katerih ima lahko podpora ESS pomemben učinek na doseganje ciljev programa. Da bi bila podpora ESS čimbolj učinkovita, operativni programi, kjer je to primerno, upoštevajo zlasti regije in kraje, ki se soočajo z najresnejšimi težavami, kot so ogrožena mestna območja in najbolj oddaljene regije, nazadujoča podeželska ter od ribištva odvisna območja ter tista, ki so jih še posebej neugodno prizadele selitve podjetij.

3.   Po potrebi bo v nacionalna poročila držav članic v okviru odprte metode koordinacije socialne varnosti in socialne vključenosti vključeno strnjeno poglavje o prispevku ESS k spodbujanju vidikov socialne vključenosti, ki so pomembni za trg dela.

4.   Kazalci, vključeni v operativne programe, ki jih sofinancira ESS, so strateške narave, omejenega števila in odražajo tiste, ki se uporabijo pri izvajanju Evropske strategije zaposlovanja in v okviru ustreznih ciljev Skupnosti na področjih socialne vključenosti ter izobraževanja in usposabljanja.

5.   Vrednotenja, opravljena glede ukrepov ESS, ocenijo tudi prispevek ukrepov, ki jih podpira ESS, k izvajanju Evropske strategije zaposlovanja in k ciljem Skupnosti na področjih socialne vključenosti, prepovedi diskriminacije, enakosti med ženskami in moškimi ter izobraževanja in usposabljanja v zadevni državi članici.

Člen 5

Dobro upravljanje in partnerstvo

1.   ESS spodbuja dobro upravljanje in partnerstvo. Njegova podpora se oblikuje in izvaja na ustrezni teritorialni ravni z upoštevanjem nacionalne, regionalne in lokalne ravni v skladu z institucionalno ureditvijo vsake posamezne države članice.

2.   Pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore ESS države članice zagotovijo vključenost socialnih partnerjev in ustrezno posvetovanje in sodelovanje drugih interesnih skupin na primerni teritorialni ravni.

3.   Organ upravljanja vsakega operativnega programa spodbuja ustrezno udeležbo socialnih partnerjev v ukrepih, ki se financirajo v skladu s členom 3.

V okviru cilja „konvergenca“ se ustrezni znesek sredstev ESS dodeli krepitvi zmogljivosti, ki vključuje usposabljanje, ukrepe mrežnega povezovanja, krepitev socialnega dialoga in dejavnostim, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji, zlasti glede prilagodljivosti delavcev in podjetij, kot je navedeno v členu 3(1)(a).

4.   Organi upravljanja vsakega operativnega programa spodbujajo ustrezno udeležbo in možnost dostopa nevladnih organizacij do aktivnosti, ki se podpirajo, zlasti na področju socialne vključenosti, enakosti spolov in enakih možnosti.

Člen 6

Enakost spolov in enake možnosti

Države članice zagotovijo, da operativni programi vključujejo opis načina, kako se spodbuja enakost spolov in enake možnosti pri pripravi, izvajanju in spremljanju ter pri vrednotenju operativnih programov. Države članice spodbujajo uravnoteženo udeležbo žensk in moških pri vodenju in izvajanju operativnih programov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, kot je to ustrezno.

Člen 7

Inovacije

V okviru vsakega operativnega programa se posebna pozornost posveti pospeševanju in vključevanju dejavnosti na področju inovacij. Organ upravljanja izbere področja financiranja inovacij v okviru partnerstva in določi primerne načine za izvedbo. O izbranih področjih obvesti nadzorni odbor iz člena 63 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Člen 8

Transnacionalne in medregionalne dejavnosti

1.   Kjer države članice podpirajo ukrepe v korist transnacionalnih in/ali medregionalnih dejavnosti iz člena 3(6) te uredbe kot posebne prednostne osi v okviru operativnega programa, se lahko prispevek ESS na ravni prednostne osi poveča za 10 %. Ta povečan prispevek ne bo vključen v izračun zgornjih mej iz člena 53 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

2.   Države članice po potrebi s pomočjo Komisije zagotovijo, da ESS ne podpira posebnih projektov, ki jih sočasno podpirajo drugi transnacionalni programi Skupnosti, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja.

Člen 9

Tehnična pomoč

Komisija pospešuje zlasti izmenjavo izkušenj, dejavnosti za povečanje ozaveščenosti, seminarje, mrežno povezovanje in medsebojne preglede za prepoznavanje in razširjanje dobrih praks ter spodbuja vzajemno učenje ter transnacionalno in medregionalno sodelovanje z namenom razširiti obseg politike in prispevka ESS k ciljem Skupnosti v povezavi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo.

Člen 10

Poročila

Letna in končna poročila o izvajanju iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1083/2006 vsebujejo, kjer je to primerno, strnjeno poročilo o izvajanju:

(a)

ukrepov v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov in kakršnih koli ukrepov v zvezi z načelom enakosti spolov;

(b)

ukrepov za povečanje sodelovanja migrantov pri zaposlovanju in s tem krepitev njihove družbene integracije;

(c)

ukrepov za krepitev vključevanja v zaposlitev in s tem izboljšanja socialne vključenosti manjšin;

(d)

ukrepov za krepitev vključevanja v zaposlovanje in socialno vključenost drugih prikrajšanih skupin, vključno z invalidi;

(e)

inovativnih dejavnosti, vključno s predstavitvijo programov, njihovih rezultatov ter njihovega razširjanja in uveljavljanja;

(f)

transnacionalnih in/ali medregionalnih ukrepov.

Člen 11

Upravičenost izdatkov

1.   ESS zagotovi podporo za upravičene izdatke, ki lahko ne glede na člen 53(1)(b) Uredbe (ES) št. 1083/2006 vključuje kakršna koli finančna sredstva, ki jih skupaj zberejo delodajalci in delavci. Pomoč je v obliki individualnih ali globalnih nepovratnih sredstev, povratnih sredstev, znižanja obresti za posojila, mikrokreditov, jamstvenih skladov ter nakupa proizvodov in storitev v skladu s pravili o javnih naročilih.

2.   Naslednji izdatki niso upravičeni do prispevka iz ESS:

(a)

povratni davek na dodano vrednost;

(b)

obresti na dolgove;

(c)

nakup pohištva, opreme, vozil, infrastrukture, nepremičnin in zemljišč.

3.   Naslednji stroški se štejejo za izdatke, upravičene do prispevka iz ESS, kot je opredeljen v odstavku 1, če so nastali v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, ter pod posebnimi pogoji, navedenimi spodaj:

(a)

prejemki ali plače, ki jih udeležencem v projektu izplačajo tretje osebe in ki se odobrijo upravičencu;

(b)

v primeru posojil, posredni stroški, navedeni na podlagi pavšala, do 20 % neposrednih stroškov projekta;

(c)

stroški amortizacije sredstev, ki se amortizirajo, navedeni v odstavku 2(c), dodeljeni izključno za čas trajanja projekta, če pri pridobitvi teh sredstev niso bila uporabljena javna sredstva.

4.   Pravila glede upravičenosti do podpore iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1080/2006, se uporabijo za ukrepe, ki jih sofinancira ESS in ki spadajo v področje uporabe člena 3 navedene uredbe.

Člen 12

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje, vključno s celotno ali delno razveljavitvijo pomoči, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1784/1999 ali katerih koli drugih predpisov, ki urejajo to pomoč na dan 31. decembra 2006 in ki se posledično od takrat naprej uporablja za to pomoč ali zadevne projekte do njihovega zaključka.

2.   Zahtevki, predloženi v okviru Uredbe (EGS) št. 1784/1999, ostajajo veljavni.

Člen 13

Razveljavitev

1.   Brez poseganja v določbe iz člena 12 te uredbe se Uredba (ES) št. 1784/1999 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2007.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 14

Klavzula o pregledu

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2013 v skladu s postopkom, določenim v členu 148 Pogodbe.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 5. julija 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1)  UL C 234, 22.9.2005, str. 27.

(2)  UL C 164, 5.7.2005, str. 48.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 12. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 213, 13.8.1999, str. 5.

(6)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.