23.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1290/2005 sta bila ustanovljena Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki delujeta v povezavi z deljenim upravljanjem izdatkov in namenskih prejemkov iz proračuna Skupnosti. Ta uredba določa splošne pogoje in pravila, ki se uporabljajo pri vodenju računovodskih evidenc ter izjavah o izdatkih in prejemkih plačilnih agencij, pa tudi povračilo teh izdatkov s strani Komisije. Ta pravila in pogoje je treba natančno določiti, pri tem pa je treba ločiti podrobna pravila za uporabo, ki so skupna obema skladoma, od podrobnih pravil za uporabo, ki se nanašajo posebej na vsak sklad.

(2)

Zaradi učinkovitega upravljanja proračunskih sredstev, ki so v proračunu Evropskih skupnosti namenjena za oba sklada, mora vsaka plačilna agencija posebej voditi računovodsko evidenco za izdatke, ki se financirajo iz EKJS, in za izdatke, ki se financirajo iz EKSRP. Računovodske evidence, ki jih vodijo plačilne agencije, morajo v tem okviru ločeno prikazovati izdatke in prejemke obeh skladov, ki se za vsakega posebej izvršujejo na podlagi člena 3(1) ter členov 4 in 34 Uredbe (ES) št. 1290/2005, in omogočiti, da se ti izdatki in prejemki povežejo s finančnimi sredstvi, ki jima jih zagotavlja proračun Skupnosti.

(3)

Financiranje skupne kmetijske politike se izvaja v eurih, pri čemer lahko države članice, ki ne spadajo v euroobmočje, izvajajo izplačila upravičencem v njihovi nacionalni valuti. Da bi omogočili konsolidacijo vseh izdatkov in prejemkov, je zato treba predvideti, da zadevne plačilne agencije lahko zagotovijo podatke v zvezi z izdatki in prejemki v eurih in v valuti, v kateri so bili plačani ali prejeti.

(4)

Zaradi učinkovitega upravljanja finančnih tokov, predvsem ker države članice zberejo finančna sredstva za kritje izdatkov iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ali prejmejo predplačilo za izdatke iz člena 4 navedene uredbe, dokler Komisija teh izdatkov ne financira v obliki povračil za izvršene izdatke, je treba določiti, da države članice zberejo podatke, ki so potrebni za takšna povračila, in jih dajo na razpolago Komisiji hkrati z izvrševanjem izdatkov in prejemkov ali pa ji jih redno pošiljajo. Pri tem je treba upoštevati poseben način upravljanja EKJS in EKSRP, zato je treba zagotavljanje in pošiljanje podatkov držav članic Komisiji urediti po časovnih razmikih, prilagojenih načinu upravljanja vsakega od obeh skladov, ne da bi to vplivalo na obveznost držav članic, da Komisiji zagotavljajo podatke za ustrezen nadzor nad gibanjem izdatkov.

(5)

Splošne obveznosti v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij se nanašajo na podrobne podatke, potrebne za upravljanje skladov Skupnosti in njihov nadzor, vendar takšne podrobnosti niso potrebne pri povračilih izdatkov. Zato je treba natančno določiti, katere informacije in podatke v zvezi z izdatki, ki se financirajo iz EKJS ali EKSRP, je treba redno pošiljati Komisiji.

(6)

Podatki, ki jih države članice sporočajo Komisiji, morajo slednji omogočiti neposredno in kar se da učinkovito uporabo poslanih podatkov za vodenje računov EKJS in EKSRP ter s tem povezana izplačila. Za dosego tega je treba določiti, da vsako zagotavljanje in sporočanje podatkov med državami članicami in Komisijo poteka po elektronski poti ali v digitalni obliki. Ker se tudi pošiljanje prek drugih sredstev lahko izkaže za potrebno, je treba določiti, kdaj je takšna obveznost upravičena.

(7)

V skladu s členom 8(1)(c)(i) Uredbe (ES) št. 1290/2005 je treba za ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki jih financirata EKJS in EKSRP, poslati Komisiji izjave o izdatkih, ki so enakovredne zahtevkom za plačilo, s priloženimi zahtevanimi podatki. Da bi državam članicam in plačilnim agencijam omogočili pripravo takšnih izjav o izdatkih na podlagi usklajenih pravil in da bi Komisiji omogočili upoštevanje zahtevkov za izplačila, je treba določiti, pod katerimi pogoji se ti izdatki lahko upoštevajo iz posameznih proračunov EKJS in EKSRP ter kakšna so pravila za knjiženje izdatkov in prejemkov, zlasti namenskih prejemkov in morebitnih popravkov, ki bi jih bilo treba izvršiti, pa tudi za njihovo dejansko prijavo.

(8)

Člen 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (2) določa, da se znesek financiranja za intervencijski ukrep določi v letnem obračunu plačilnih agencij. Ta uredba je tudi določila pravila in pogoje, ki urejajo te računovodske izkaze. Ker je bil z Uredbo (ES) št. 1290/2005 ukinjen Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in nadomeščen z EKJS glede ukrepov, je treba določiti podrobnosti za financiranje navedenih ukrepov s strani EKJS v sistemu izjav o mesečnih izdatkih in plačilih.

(9)

Člen 15(4) Uredbe (ES) št. 1290/2005 določa, da so oktobrski izdatki vključeni v mesec oktober, če so izvršeni od 1. do 15. oktobra, in v mesec november, če so izvršeni od 16. do 31. oktobra. Vendar se izdatki za javno skladiščenje, ki so knjiženi v mesecu oktobru, v celoti upoštevajo v proračunskem letu tekočega leta N + 1. Zato je treba določiti, da se morajo izdatki, ki jih financira EKJS in izhajajo iz dejavnosti javnega skladiščenja, izvedenih septembra, knjižiti najpozneje do 15. oktobra.

(10)

Menjalne tečaje, ki se uporabljajo, je treba predvideti glede na obstoj ali neobstoj obdavčljivega dogodka, opredeljenega v kmetijski zakonodaji. Da bi se pri državah, ki ne spadajo v euroobmočje, izognili uporabi različnih menjalnih tečajev na eni strani pri knjiženju prejemkov ali pomoči upravičencem v valuti, ki ni euro, in na drugi strani pri pripravi izjave o izdatkih plačilnih agencij, je treba določiti, da zadevne države članice v svojih izjavah o izdatkih v zvezi z EKJS uporabljajo enak menjalni tečaj, kot se uporablja za zbiranje teh prejemkov ali za izplačila upravičencem. Zaradi poenostavitve upravnih formalnosti v zvezi s povračili, ki se nanašajo na več dejavnosti, je treba predvideti enotni menjalni tečaj pri računovodstvu teh povračil. Ta ukrep pa se mora omejiti na dejavnosti, izvršene pred datumom uporabe te uredbe.

(11)

Komisija izvršuje mesečna ali redna plačila državam članicam na podlagi prejetih izjav o izdatkih. Vendar mora za proračun Skupnosti upoštevati prejemke, ki so jih dobile plačilne agencije. Zato je treba določiti pogoje, pod katerimi je treba opraviti določene izravnave med izdatki in prejemki iz EKJS in EKSRP.

(12)

Po sklepu o mesečnih plačilih da Komisija državam članicam na voljo finančna sredstva, potrebna za kritje izdatkov, ki se financirajo iz EKJS in EKSRP, in sicer na podlagi praktičnih pravil in pogojev, ki jih je treba določiti na podlagi podatkov, ki jih Komisiji sporočijo države članice, in informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija.

(13)

Če proračun Skupnosti ni bil sprejet do začetka proračunskega leta, drugi pododstavek člena 13(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3), določa, da se izplačila lahko izvršujejo mesečno po programih do največ ene dvanajstine odobrenih proračunskih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu. Za pravično razdelitev razpoložljivih sredstev med države članice je treba določiti, da se v tem primeru mesečna plačila v okviru EKJS dodelijo v deležu glede na izjave o izdatkih, ki jih je za vsak program predložila država članica, in da je znesek, ki ni bil porabljen v danem mesecu, prerazporejen s sklepi Komisije na naslednja mesečna ali redna izplačila.

(14)

Če na podlagi izjav o izdatkih, ki so jih države članice poslale v okviru EKJS, skupni znesek vnaprejšnjih obveznosti, ki bi lahko bile odobrene v skladu s členom 150(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, presega polovico skupnih ustreznih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto, mora Komisija te zneske zmanjšati. Zaradi dobrega poslovodenja je treba takšno zmanjšanje sorazmerno razporediti med vse države članice na podlagi njihovih izjav o izdatkih. Za pravično porazdelitev razpoložljivih sredstev med države članice je treba določiti, da se v tem primeru mesečna plačila v okviru EKJS dodelijo v odstotkih glede na izjave o izdatkih, ki jih za vsako poglavje predloži država članica, in da se znesek, ki ni porabljen v danem mesecu, prerazporedi s sklepi Komisije na naslednja mesečna plačila.

(15)

Kmetijska zakonodaja Skupnosti v okviru EKJS določa roke, v katerih morajo države članice izplačevati pomoč upravičencem. Vsa izplačila po teh rokih, katerih zamuda ne bi bila utemeljena, je treba šteti za neupravičene izdatke, ki jih Komisija kot takšnih ne more povrniti. Da pa bi bil finančni učinek sorazmeren z dolžino zamude pri plačilu, je treba določiti, da Komisija progresivno zmanjšuje plačila glede na dolžino ugotovljene zamude. Določiti je treba tudi fiksni prag, ki omogoča, da se zmanjšanja ne uporabljajo, kadar zamude pri plačilu izhajajo iz pravnih sporov.

(16)

Upoštevanje plačilnih rokov s strani držav članic je v okviru reforme skupne kmetijske politike in vzpostavitve sistema enotnega izplačila bistveno za učinkovito uporabo pravil finančne discipline. Zato je treba določiti posebna pravila, ki bi omogočila, da bi se, kadar je to mogoče, izognili tveganju prekoračitve letnih odobrenih proračunskih sredstev Skupnosti.

(17)

Komisija lahko ob uporabi členov 17 in 27 Uredbe (ES) št. 1290/2005 zmanjša ali začasno ustavi plačila državam članicam, če ne upoštevajo plačilnih rokov ali ne sporočajo podatkov o izdatkih ali informacij, ki jih navedena uredba določa za preverjanje usklajenosti teh podatkov. Enako velja za EKSRP v primerih, ko države članice ne sporočajo informacij, zahtevanih na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. Septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (4) in podrobnih pravil za njeno uporabo, vključno z vmesnim vrednotenjem za program. V zvezi s tem je treba določiti podrobna pravila za izvajanje takšnih zniževanj in zaustavitev plačil, in sicer posebej za izdatke EKJS in EKSRP.

(18)

Člen 180 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 določa, da se negativni kmetijski izdatki s 1.  januarjem 2007 nadomestijo z namenskimi prejemki, ki se glede na njihov izvor knjižijo v dobro EKJS ali EKSRP. Člen 32(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 določa, da zneske, ki jih plačilne agencije izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, slednje knjižijo kot namenske prejemke. Nekateri zneski, dobljeni na podlagi nepravilnosti ali zmanjšanj, uporabljenih v primeru neskladja s pogoji, ki se uporabljajo na področju okolja, so primerljivi namenskim prejemkom zaradi nepravilnosti ali malomarnosti iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1290/2005, zato jih je treba obravnavati na enak način. Zato je treba predvideti obračunavanje ustreznih zneskov pod istimi pogoji kot veljajo za namenske prejemke, ki izhajajo neposredno iz nepravilnosti ali malomarnosti iz navedenega člena 32.

(19)

Izdatki za pomoč za razvoj podeželja iz EKSRP, ki se sofinancirajo iz proračuna Skupnosti in iz nacionalnih proračunov, temeljijo na podrobnih programih po ukrepih. Zato jih je treba nadzorovati in knjižiti na tej podlagi, da bi omogočili identifikacijo vseh dejavnosti glede na program in ukrep ter preverili usklajenost nastalih izdatkov in razpoložljivih finančnih sredstev. V zvezi s tem je treba natančno določiti elemente, ki jih morajo upoštevati plačilne agencije, predvsem pa določiti, da se mora vir javnih sredstev in sredstev Skupnosti v računovodstvu navesti ločeno v povezavi z izvršenim financiranjem in da se morajo zneski, ki jih je treba izterjati od upravičencev, navesti kot izterjani zneski in opredeliti v povezavi z začetnimi dejavnostmi.

(20)

Če se plačilo ali izterjava v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP, izvrši v nacionalni valuti, ki ni euro, je treba ustrezne zneske pretvoriti v eure. Zato je treba določiti uporabo enotnega menjalnega tečaja za vse dejavnosti, knjižene v danem mesecu, ki jih je treba uporabiti v izjavah o izdatkih.

(21)

Komisija za svoje proračunsko in finančno upravljanje potrebuje napoved zneskov, ki jih mora EKSRP še financirati v koledarskem letu, in oceno zahtevkov za financiranje za naslednje koledarsko leto. Da bi Komisija lahko izpolnila svoje obveznosti, ji je treba sporočiti ustrezne podatke v zadovoljivih rokih, v vsakem primeru pa dvakrat letno, najpozneje do 31. januarja in 31. julija tekočega leta.

(22)

Da bi Komisija lahko potrdila finančni načrt vsakega programa razvoja podeželja, predvidela njegove morebitne popravke in izvedla potrebni nadzor, jo je treba seznaniti z nekaterimi informacijami. V zvezi s tem je pomembno, da vsak organ za upravljanje programov vnese zahtevane podatke v skupni informacijski sistem EKSRP in tako omogoči Komisiji, da določi zlasti največji znesek prispevka v EKSRP, njegovo letno razčlenitev, razčlenitev po posamezni osi in posameznih ukrepih ter stopnjo sofinanciranja za vsako os. Treba je tudi določiti pogoje, pod katerimi se skupni zneski vnesejo v skupni informacijski sistem.

(23)

Časovne razmike za pripravo izjav o izdatkih za dejavnosti, izvršene v okviru EKSRP, mora določiti Komisija na podlagi člena 26(6) Uredbe (ES) št. 1290/2005. Ob upoštevanju posebnosti računovodskih pravil, ki se uporabljajo za EKSRP, ter porabe predfinanciranja in financiranja ukrepov za posamezno koledarsko leto je treba določiti, da se takšni izdatki prijavijo v časovnih razmikih, ki so prilagojeni tem posebnim pogojem.

(24)

Izmenjava podatkov in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter zagotavljanje in sporočanje podatkov držav članic Komisiji je praviloma elektronsko ali digitalno. Da bi bolje izkoristili takšne izmenjave podatkov v okviru EKJS in EKSRP in posplošili njihovo uporabo, je treba prilagoditi obstoječe informacijske sisteme ali vzpostaviti nove. Treba je določiti, da takšne ukrepe izvede Komisija in da se izvajajo potem, ko prek Odbora za kmetijska sklada obvesti države članice.

(25)

Pogoje v zvezi z obdelavo podatkov s strani teh informacijskih sistemov ter obliko in vsebino dokumentov, katerih pošiljanje zahteva uporaba Uredbe (ES) št. 1290/2005, je treba pogosto prilagoditi spremembam veljavnih predpisov ali potreb v zvezi z upravljanjem. Nujno potrebna je tudi enotna oblika dokumentov, ki jih morajo predložiti države članice. Da bi dosegli te cilje, poenostavili postopke in omogočili takojšnje delovanje zadevnih informacijskih sistemov je zaželeno, da se na podlagi vzorcev opredelita oblika in vsebina dokumentov ter se določi, da njuno prilagajanje in posodabljanje izvršuje Komisija na podlagi obvestila Odbora za kmetijska sklada.

(26)

Upravljanje in nadzor zakonitosti izdatkov EKJS in EKSRP sta v pristojnosti plačilnih agencij. Zato mora podatke o finančnih operacijah pod odgovornostjo plačilne agencije pošiljati ali vnašati v informacijski sistem in posodabljati sama plačilna agencija ali za to pooblaščeni organ, po potrebi pa tudi prek akreditiranih usklajevalnih organov.

(27)

Pri nekaterih dokumentih ali postopkih, ki jih predvidevajo Uredba (ES) št. 1290/2005 in njena podrobna pravila za uporabo, je potreben podpis pooblaščene osebe ali odobritev osebe na eni ali več stopnjah zadevnega postopka. Informacijski sistemi, vzpostavljeni za pošiljanje teh dokumentov, morajo v takšnih primerih omogočiti nedvoumno identifikacijo vseh oseb in zagotoviti razumna jamstva za nespremenljivost vsebine dokumentov, tudi za stopnje postopka. Tako mora biti predvsem pri izjavah o izdatkih in izjavi o zanesljivosti, priloženi letnim računovodskim izkazom, navedenih v členu 8(1)(c)(i) in (c)(iii) Uredbe (ES) št. 1290/2005, in pri dokumentih, ki se pri teh postopkih pošiljajo po elektronski poti.

(28)

Pravila, ki veljajo v zvezi s pošiljanjem teh elektronskih ali digitalnih dokumentov, so bila določena na ravni Skupnosti, in sicer kar zadeva podrobna pravila v zvezi z njihovo predložitvijo, pogoje njihove veljavnosti za Komisijo ter pogoje njihovega shranjevanja, celovitosti in čitljivosti v daljšem časovnem obdobju. Če deljeno upravljanje proračuna Skupnosti v okviru EKJS in EKSRP zadeva dokumente, ki so jih pripravile ali prejele Komisija ali plačilne agencije, in tudi postopke, uvedene v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike, je treba določiti uporabo zakonodaje Skupnosti pri pošiljanju elektronskih in digitalnih dokumentov, ki se izvršuje v okviru te uredbe, in določiti rok za hranjenje elektronskih in digitalnih dokumentov.

(29)

V nekaterih primerih se lahko izkaže, da elektronsko pošiljanje podatkov ni mogoče. Da bi presegli morebitne okvare informacijskega sistema ali neobstoječo trajno povezavo, mora država članica imeti možnost pošiljanja dokumentov na drug način, katerega pogoje je treba določiti.

(30)

Ob uporabi člena 39(1)(d) in (e) Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora država članica finančna sredstva, ki jih ima na razpolago 1. januarja 2007 po zmanjšanju ali zaustavitvi zneskov plačil, ki jih je opravila prostovoljno v skladu s prvim členom Uredbe Komisije (ES) št. 1655/2004 z dne 22. septembra 2004 o določitvi pravil za prehod iz sistema izbirne modulacije, določenega v členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999, v sistem obvezne modulacije, kot je določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (5) ali v okviru sankcij v skladu s členi 3, 4 in 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike (6), uporabiti za financiranje ukrepov razvoja podeželja. Če države članice ne uporabijo finančnih sredstev v določenem roku, se ustrezni zneski nakažejo nazaj v proračun EKJS. Da bi določili pogoje uporabe teh ukrepov, je treba opredeliti načine knjiženja in upravljanja zneskov, ki zadevajo plačilne agencije, pa tudi njihovo upoštevanje pri sklepih Komisije o plačilu.

(31)

Komisija lahko ob uporabi člena 39(1)(a) Uredbe (ES) št. 1290/2005, če je to upravičeno in pod nekaterimi pogoji iz navedene točke, odobri državam članicam, ki so bile članice Evropske unije pred 1. majem 2004, da do 31. decembra 2006 nadaljujejo z izplačili iz programov razvoja podeželja za obdobje 2000–2006. Da bi omogočili uporabo takšnega odstopanja, je treba določiti postopek in roke, ki jih morajo države članice upoštevati, pa tudi pogoje za njegovo izvajanje.

(32)

Treba je razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 296/96 z dne 16. februarja 1996 o podatkih, ki jih morajo posredovati države članice, in o mesečnem knjiženju izdatkov, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2776/88 (7) in Odločbo Komisije C/2004/1723 z dne 26. aprila 2004 o določitvi oblike dokumentov, ki jih morajo države članice predložiti ob vknjižbi izdatkov, ki jih financira Jamstveni sklad EKUJS (8).

(33)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada –

(a)

najpozneje tretji delovni dan vsakega tedna podatke o skupnem znesku plačanih izdatkov in namenskih prejemkov, nastalih od začetka meseca do konca predhodnega tedna;

(b)

najpozneje tretji delovni dan v mesecu, če teden pade v dva meseca, podatke o skupnem znesku plačanih izdatkov in namenskih prejemkov, nastalih v predhodnem mesecu.

(a)

najpozneje tretji delovni dan vsakega meseca podatke o skupnem znesku plačanih izdatkov in namenskih prejemkov, nastalih v predhodnem mesecu, po vzorcu iz Priloge I, in vse podatke, ki naj bi pojasnili večje razlike med oceno, pripravljeno v skladu z odstavkom 2(a)(iii) tega člena, in nastalimi izdatki ali prejetimi namenskimi prejemki;

(b)

najpozneje 10. dne vsakega meseca izjavo o izdatkih iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005, ki vsebuje skupni znesek plačanih izdatkov in namenskih prejemkov, nastalih v predhodnem mesecu, pa tudi izdatkov za javno skladiščenje, in sicer po vzorcu iz Priloge II k tej uredbi. Vendar pa je treba sporočilo o plačanih izdatkih in nastalih namenskih prejemkih med 1. in 15. oktobrom poslati najpozneje do 25. istega meseca.

Izjava o izdatkih vsebuje razčlenitev izdatkov in namenskih prejemkov po členih nomenklature proračuna Evropskih skupnosti, pri poglavjih o reviziji kmetijskih izdatkov in namenskih prejemkov pa dodatno razčlenitev po postavkah. Če pa za proračunski nadzor veljajo posebni pogoji, lahko Komisija zahteva podrobnejšo razčlenitev;

(c)

najpozneje do 20. dne vsakega meseca komplet dokumentov za knjiženje izdatkov in namenskih prejemkov, ki jih je plačilna agencija plačala oziroma prejela v preteklem mesecu, v breme proračuna Skupnosti, razen kompleta dokumentov za knjiženje izdatkov in namenskih prejemkov, plačanih oziroma prejetih med 1. in 15. oktobrom, ki se pošlje najpozneje do 10. novembra;

(d)

najpozneje do 20. maja in 10. novembra vsakega leta kot dopolnilo kompleta iz točke c) zneske, zadržane in uporabljene v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1259/1999 in členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1655/2004.

(a)

izkaz (T 104 iz Priloge V), ki ga pripravi vsaka plačilna agencija in ki je v skladu z nomenklaturo proračuna Evropskih skupnosti in v skladu s podrobno nomenklaturo, dano na voljo državam članicam, razčlenjen po vrstah izdatkov in prejemkov, ter vsebuje podatke o:

(b)

povzetek (T103 iz Priloge IV) podatkov iz točke (a) po posamezni državi članici, in sicer za vse njene plačilne agencije;

(c)

poročilo o morebitni razliki (T 101 iz Priloge III) med izdatki, prijavljenimi v skladu z odstavkom 1(b), in izdatki, prijavljenimi v skladu s točko (a) tega odstavka, ki ji je po potrebi priložena obrazložitev takšne razlike;

(d)

računi, ki izkazujejo izdatke in prejemke za javno skladiščenje iz člena 10(2) Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 (9), predstavljene v obliki tabel (Tabele e.faudit), v skladu s Prilogo III navedene uredbe;

(e)

tabele (T 106 do T 109 iz Prilog VI, VII, VIII in IX), ki dopolnjujejo tabele iz točk (a) in (b) za sporočanja 20. maja in 10. novembra iz odstavka 1(d), ki prikazujejo stanje na računih na koncu meseca aprila in ob zaključku proračunskega leta in vsebujejo:

—

za tabele iz odstavka 2(e) države članice uporabijo isto valuto, kot je tista, ki je uporabljena za proračunsko leto zadržanja;

—

za izjave o izdatkih in odbitkih iz člena 39(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1290/2005 države članice uporabijo nacionalno valuto.

(a)

se izdatki, ki se lahko izplačajo pred izvajanjem določbe, po kateri jih lahko v celoti ali deloma krije EKJS, lahko prijavijo le:

(b)

se namenski prejemki, ki jih država članica dolguje Komisiji, prijavijo za mesec, v katerem poteče rok, določen v zakonodaji Skupnosti, za nakazilo ustreznih zneskov Komisiji;

(c)

Komisija neposredno odšteje ali prišteje popravke, ki jih je sprejela v okviru potrditve obračunov in potrditve skladnosti, zadevnim mesečnim plačilom iz člena 10(2) ali člena 11(4) Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 (10). Države članice pa vključijo zneske, ki ustrezajo tem popravkom, v izjavo za mesec, za katerega se izvajajo popravki.

(a)

na datum izplačila preostalega zneska upravičencu, če je terjatev manjša od plačanega izdatka;

(b)

na datum izravnave, če je odhodek manjši ali enak terjatvi.

(a)

vrednosti in zneske za dejavnosti, ki se izvajajo v septembru, plačilne agencije knjižijo najpozneje 15. oktobra;

(b)

se skupni zmanjšani zneski iz člena 4(1)(d) Uredbe (ES) št. 884/2006 knjižijo na datum iz odločbe, ki ureja to področje.

(a)

če plačani izdatki, nastali po poteku roka, znašajo 4 % ali manj od izdatkov, nastalih pred potekom roka, se mesečno plačilo ne zmanjša;

(b)

nad pragom 4 % se vsi dodatni izdatki, ki nastanejo z zamudo, zmanjšajo v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

če prag 4 % iz odstavka 1(a) ni bil v celoti izkoriščen za izplačila, izvršena najpozneje do 15. oktobra leta N+1, in če preostanek praga presega 2 %, se slednji zmanjša na 2 %;

(b)

v vsakem primeru so izplačila, izvršena v proračunskem letu N+2 in v naslednjih letih, za zadevno državo članico upravičena le do nacionalne zgornje meje iz Prilog VIII ali VIIIa Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali v mejah njenega finančnega okvira, uvedenega skladno s členom 143b(3) navedene uredbe, za leto pred proračunskim letom, v katerem se plačilo izvrši, po potrebi povečano za zneske mlečne premije in dodatna izplačila iz členov 95 in 96 navedene uredbe ter dodatni znesek pomoči iz člena 12 navedene uredbe, zmanjšano za odstotek iz člena 10 in popravljeno s prilagoditvijo iz člena 11 navedene uredbe, ob upoštevanju člena 12a navedene uredbe in zneskov iz člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 188/2005 (13);

(c)

se po uporabi pragov iz točke (a) zadevni izdatki iz tega odstavka zmanjšajo za 100 %.

—

za izdatke, nastale do 31. marca,

—

za izdatke, nastale do 31. julija.

(a)

zneski, ki se vplačajo v proračun Skupnosti in so pridobljeni na podlagi kazni ali sankcij v skladu s posebnimi pravili, ki jih določajo sektorski kmetijski predpisi;

(b)

ustrezni zneski zniževanj plačil ali izključitev iz plačil, ki se uporabljajo v skladu s pravili o navzkrižni skladnosti, določenimi v poglavju 1 naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(a)

znesek javnega izdatka in znesek prispevka Skupnosti za vsako dejavnost;

(b)

zneske, ki se morajo izterjati od upravičencev zaradi ugotovljenih nepravilnosti ali malomarnosti;

(c)

izterjane zneske z navedbo prvotne dejavnosti.

(a)

najpozneje do 30. aprila za izdatke v obdobju med 1. januarjem in 31. marcem;

(b)

najpozneje do 31. julija za izdatke v obdobju med 1. aprilom in 30. junijem;

(c)

najpozneje do 10. novembra za izdatke v obdobju med 1. julijem in 15.oktobrom;

(d)

najpozneje do 31. januarja za izdatke v obdobju med 16. oktobrom in 31. decembrom.

(a)

podatke, ki so potrebni za finančne transakcije, predvsem tiste v zvezi z mesečnimi in letnimi računovodskimi izkazi plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pošiljanjem podatkov in dokumentov iz členov 5, 11, 15 in 17 te uredbe, iz člena 6 Uredbe (ES) št. 885/2006 in iz členov 2, 10 in 11 Uredbe (ES) št. 884/2006;

(b)

dokumente skupnega interesa, ki omogočajo nadzor nad računi in vpogled v podatke in dokumente, ki jih mora plačilna agencija dati na razpolago Komisiji;

(c)

besedila Skupnosti in usmeritve Komisije na področju financiranja skupne kmetijske politike s strani organov, akreditiranih in določenih z uporabo Uredbe (ES) št. 1290/2005, pa tudi usmeritve glede usklajene uporabe zadevnih zakonodaj.