24.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/30

SKLEP št. 1719/2006/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2006

o uvedbi programa „Mladi v akciji“ za obdobje 2007–2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljevanju „Pogodba“, uvaja državljanstvo Unije in določa, da so pri dejavnostih Skupnosti na področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine, poglavitni cilji spodbujanje razvoja izmenjave mladih ter izmenjave socio-pedagoških strokovnih delavcev, pa tudi kakovostnega izobraževanja.

(2)

Pogodba o Evropski uniji temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakosti med moškimi in ženskami ter nediskriminacije. Spodbujanje dejavnega državljanstva mladih naj prispeva k razvoju teh vrednot.

(3)

S Sklepom št. 1031/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2000 je bil uveden akcijski program Skupnosti „Mladina“ (4). Na podlagi izkušenj, pridobljenih s tem programom, je primerno nadaljevati in okrepiti sodelovanje ter ukrepe Skupnosti na tem področju.

(4)

S Sklepom št. 790/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 je bil uveden akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju mladine (5).

(5)

Evropski svet je na izrednem zasedanju v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 za EU zastavil strateški cilj, ki vključuje aktivno politiko zaposlovanja z bolj prednostnim upoštevanjem vseživljenjskega učenja, ki ga dopolnjuje strategija trajnostnega razvoja Evropskega sveta, ki je zasedal v Göteborgu dne 15. in 16. junija 2001.

(6)

V Laekenski izjavi, priloženi k sklepom predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2001, je zapisano, da je eden od temeljnih izzivov EU ta, kako državljane, predvsem mlade, približati evropskim projektom in evropskim institucijam.

(7)

Komisija je dne 21. novembra 2001 sprejela Belo knjigo „Nova spodbuda za evropsko mladino“, ki predlaga okvir sodelovanja na področju mladine, ki naj bi se osredotočil na sodelovanje, informiranje, prostovoljne dejavnosti in boljše razumevanje mladih. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. maja 2002 te predloge sprejel (6).

(8)

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. junija 2002 (7), predvsem predvideva odprto metodo sodelovanja, ki zajema prednostne naloge sodelovanja, informiranja, prostovoljnih dejavnosti med mladimi in boljšega razumevanja mladih. To bi bilo treba pri izvajanju programa „Mladi v akciji“, v nadaljevanju „program“, upoštevati.

(9)

Svet v svojih sklepih z dne 6. maja 2003 (8) poudarja, da je treba vzdrževati in razvijati obstoječe instrumente Skupnosti, posebej namenjene mladim, ker so le-ti bistveni za razvoj sodelovanja med državami članicami na področju mladine, in da bi morale biti poleg tega prednostne naloge in cilji instrumentov usklajeni z okvirom evropskega sodelovanja na področju mladine.

(10)

Spomladanski Evropski svet je dne 22. in 23. marca 2005 sprejel Evropski pakt za mlade kakor enega od instrumentov, ki prispevajo k uresničitvi lizbonskih ciljev rasti in delovnih mest. Pakt se osredotoča na tri področja: zaposlovanje, vključevanje in družbeni napredek; izobraževanje, usposabljanje in mobilnost; usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

(11)

Med ukrepi Skupnosti je tudi prispevek k visoko kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju, z njimi pa si je treba prizadevati tudi za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, v skladu s členom 3(2) Pogodbe.

(12)

Treba bi se bilo odzvati na posebne potrebe invalidnih oseb.

(13)

Treba je spodbujati dejavno državljanstvo in pri izvajanju smernic pospešiti boj proti vsem oblikam izključevanja in diskriminacije, vključno tistih na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, v skladu s členom 13(1) Pogodbe.

(14)

V programih Skupnosti potencialno lahko sodelujejo tudi države kandidatke in tiste EFTA države, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, in sicer v skladu s sporazumi, sklenjenimi z njimi.

(15)

Evropski svet v Solunu je dne 19. in 20. junija 2003 sprejel „Solunsko agendo za zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“, ki predvideva, da bi v programih Skupnosti morale imeti možnost sodelovati tudi države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki bodo podpisani med Skupnostjo in temi državami.

(16)

Treba bi bilo sprejeti ukrepe, da bi v programu lahko sodelovala tudi Švica.

(17)

V Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro-sredozemski konferenci leta 1995, je zapisano, da bi izmenjave mladih morale biti način za pripravo prihodnjih generacij na tesnejše sodelovanje med evropsko-sredozemskimi partnerji ob spoštovanju načel človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(18)

Svet v svojih sklepih z dne 16. junija 2003 na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Razširjena Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi“, kot smernice za ukrepe Skupnosti navaja krepitev kulturnega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja s sosednjimi državami.

(19)

Vmesna poročila o oceni obstoječega programa Mladina in javno posvetovanje o prihodnosti dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine kažejo na nujno in v nekaterih pogledih vse večjo potrebo po nadaljevanju sodelovanja in mobilnosti na področju mladine na evropski ravni ter pozivajo k enostavnejšemu, uporabnikom prijaznejšemu in bolj prilagodljivemu pristopu k izvajanju teh dejavnosti.

(20)

Ob upoštevanju načela dobrega finančnega upravljanja se lahko izvajanje programa poenostavi s financiranjem na podlagi pavšalnih zneskov v obliki bodisi podpore udeležencem programa bodisi podpore Skupnosti za strukture, ustanovljene na nacionalni ravni za upravljanje programa.

(21)

Program bi bilo treba redno spremljati in vrednotiti v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da bi omogočili ponovne prilagoditve, še zlasti pri prednostnih nalogah za izvajanje ukrepov. To spremljanje in vrednotenje naj vključuje merljive in relevantne cilje ter kazalce.

(22)

Pravno podlago programa je treba oblikovati dovolj prožno, tako da bo program dopuščal ustrezno prilagajanje glede na spremembe potreb v obdobju od leta 2007 do leta 2013 ter da bi se izognili preveč podrobnim določbam pri predhodnih programih, zato je ta sklep namenoma omejen na splošne opredelitve ukrepov in nujne upravne ter finančne določbe, ki jih spremljajo.

(23)

Primerno je zagotoviti pravilen zaključek programa, zlasti glede nadaljevanja večletnih dogovorov za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in administrativne pomoči. Upravljanje ukrepov, ki do leta 2013 še ne bodo dokončani, bo od 1. januarja 2014, če bo to potrebno, zagotavljala tehnična in administrativna pomoč.

(24)

Predvideti je treba posebna pravila za uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Skupnosti (9) in ukrepe za njeno izvajanje, pa tudi za odstopanja od teh besedil, potrebna zaradi značilnosti upravičencev in značaja dejavnosti.

(25)

Izvesti bi bilo treba primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter za izterjavo izgubljenih, napačno izplačanih ali porabljenih sredstev.

(26)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (10).

(27)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, saj so za njihovo doseganje potrebna večstranska partnerstva in ukrepi za transnacionalno mobilnost ter izmenjavo podatkov na evropski ravni, in ker je zato cilje zaradi transnacionalnih in večstranskih razsežnosti predlaganih dejavnosti ter ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(28)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

(29)

Sprejeti bi bilo treba je začasne ukrepe za spremljanje ukrepov, ki se začnejo izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi Sklepa št. 1031/2000/ES in Sklepa št. 790/2004/ES –

SKLENILA:

Člen 1

Uvedba programa

1.   S tem sklepom se kot dejavnost Skupnosti uvede program MLADI V AKCIJI, v nadaljevanju „program“, katerega cilj je razviti sodelovanje na področju mladine v Evropski uniji.

2.   Program se začne 1. januarja 2007 in konča 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji programa

1.   Splošni cilji programa so:

(a)

spodbujati mlade kot dejavne državljane na splošno in posebej kakor evropske državljane;

(b)

razvijati solidarnost in spodbujati strpnost med mladimi, zlasti da bi tako okrepili socialno kohezijo v EU;

(c)

krepiti medsebojno razumevanje med mladimi v različnih državah;

(d)

prispevati k razvoju kakovosti sistemov podpore dejavnosti mladih in zmogljivosti organizacij civilne družbe na področju mladine;

(e)

spodbujati evropsko sodelovanje na področju mladine.

2.   Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje na drugih področjih, na katerih je Skupnost dejavna, še posebej na področju vseživljenjskega učenja, vključno s poklicnim usposabljanjem in z neformalnim ter s priložnostnim učenjem, pa tudi na drugih področjih, kakor so kultura, šport in zaposlovanje.

3.   Splošni cilji programa prispevajo k razvoju politik EU, zlasti v zvezi z zavestjo o kulturni, večkulturni in jezikovni raznolikosti Evrope, h krepitvi socialne kohezije in k boju proti vsakršni diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kakor tudi glede trajnostnega razvoja.

Člen 3

Posebni cilji programa

Posebni cilji programa so:

1.

V zvezi s splošnim ciljem spodbujati mlade kot dejavne državljane na splošno in posebej kakor evropske državljane:

(a)

omogočiti mladim in mladinskim organizacijam, da sodelujejo pri razvoju družbe na splošno in posebej pri razvoju EU;

(b)

pri mladih razvijati občutek pripadnosti EU;

(c)

spodbujati sodelovanja mladih v demokratičnem življenju Evrope;

(d)

podpirati mobilnost mladih v Evropi;

(e)

razvijati medkulturno učenje znotraj področja mladine;

(f)

med mladimi spodbujati temeljne vrednote EU, zlasti spoštovanje do človekovega dostojanstva, enakost, spoštovanje človekovih pravic, strpnost in nediskriminacijo;

(g)

spodbujati iniciativnost, podjetnost in ustvarjalnost;

(h)

mladim z manj priložnostmi, vključno z mladimi invalidnimi osebami, olajšati pot do sodelovanja v programu;

(i)

zagotoviti, da se v zvezi z udeležbo v programu spoštuje načelo enakosti med moškimi in ženskami ter da se pri akcijah spodbuja enakost spolov;

(j)

zagotoviti priložnosti za neformalno in priložnostno učenje z evropsko razsežnostjo in ponuditi inovativne priložnosti v zvezi z dejavnim državljanstvom.

2.

V zvezi s splošnim ciljem razvijati solidarnost in spodbujati strpnost med mladimi, zlasti da bi tako okrepili socialno kohezijo v EU:

(a)

omogočiti mladim, da izrazijo svoje osebne zaveze prek prostovoljnih dejavnosti na evropski in mednarodni ravni;

(b)

pritegniti mlade k dejavnostim, ki krepijo solidarnost med državljani EU;

3.

V zvezi s splošnim ciljem spodbujanja medsebojnega razumevanja med mladimi v različnih državah:

(a)

razvijati izmenjave in medkulturni dialog med mladimi Evropejci in mladimi iz sosednjih držav;

(b)

prispevati k razvoju kakovosti struktur podpore za mlade v teh državah ter vloge tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah;

(c)

z drugimi državami razvijati projekte tematskega sodelovanja, v katere bodo vključeni mladi in tisti, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah.

4.

V zvezi s splošnim ciljem prispevati k razvoju kakovosti sistemov podpore dejavnosti mladih in zmogljivosti organizacij civilne družbe na področju mladine:

(a)

prispevati k povezovanju zadevnih organizacij v mreže;

(b)

razvijati usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, in sodelovanje med njimi;

(c)

spodbujati inovativnost pri razvijanju dejavnosti za mlade;

(d)

prispevati k boljšemu obveščanju mladih in hkrati posvetiti posebno pozornost dostopu mladih invalidnih oseb;

(e)

podpirati dolgoročne mladinske projekte in pobude regionalnih ter lokalnih organov;

(f)

olajšati priznavanje neformalnega učenja mladih ter veščin, ki so jih pridobili s sodelovanjem v okviru tega programa;

(g)

izmenjati dobre prakse.

5.

V zvezi s splošnim ciljem spodbujati evropsko sodelovanje na področju mladine, ob upoštevanju lokalnih in regionalnih vidikov:

(a)

spodbuditi izmenjavo dobrih praks in sodelovanje med upravnimi organi in pristojnimi za zadevne politike na vseh ravneh;

(b)

spodbuditi strukturiran dialog med pristojnimi za politike in mladimi;

(c)

izboljšati poznavanje in razumevanje področja mladine;

(d)

prispevati k sodelovanju med različnimi nacionalnimi in mednarodnimi mladinskimi prostovoljnimi službami.

Člen 4

Dejavnosti

Posebni in splošni cilji programa se uresničujejo z izvajanjem navedenih dejavnosti, ki so natančneje opisane v Prilogi.

1.

Mladi za Evropo

Namen te dejavnosti je:

—

podpreti izmenjave mladih in s tem povečati njihovo mobilnost,

—

podpreti pobude, projekte ter aktivnosti mladih, ki zadevajo sodelovanje v demokratičnem življenju, s čimer se razvija njihovo državljanstvo in njihovo medsebojno razumevanje.

2.

Evropska prostovoljna služba

Namen te dejavnosti je podpirati sodelovanje mladih pri različnih oblikah prostovoljnih dejavnosti, znotraj in zunaj EU.

3.

Mladi v svetu

Namen te dejavnosti je:

—

podpreti projekte z državami partnericami iz člena 5(2), še posebej izmenjave mladih in tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah,

—

podpreti pobude, ki krepijo medsebojno razumevanje mladih, njihov občutek za solidarnost in strpnost ter razvoj sodelovanja na področju mladine in civilne družbe v teh državah.

4.

Sistemi pomoči za mlade

Namen te dejavnosti je podpreti organizacije, dejavne na področju mladine na evropski ravni, še zlasti delovanje mladinskih nevladnih organizacij, njihovo povezovanje v mreže, svetovanje mladim pri razvoju projektov, zagotavljanje kakovosti s pomočjo izmenjav, usposabljanja in vključevanja v mrežo tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, spodbujanje inovativnosti in kakovosti, informiranje mladih, oblikovanje struktur in dejavnosti, potrebnih, da bi program dosegel te cilje in spodbujanje partnerstev z lokalnimi in regionalnimi organi.

5.

Podpora za evropsko sodelovanje na področju mladine

Namen te dejavnosti je:

—

vzpostaviti strukturiran dialog med različnimi akterji na mladinskem področju, zlasti med mladimi samimi, tistimi, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, ter med pristojnimi za zadevno politiko,

—

podpirati mladinske seminarje o družbenih, kulturnih in političnih vprašanjih, za katera se zanimajo mladi,

—

prispevati k razvoju sodelovanja na področju mladinske politike,

—

olajšati razvoj mrež, potrebnih za boljše razumevanje mladine.

Člen 5

Sodelovanje v programu

1.   Programa se lahko udeležijo naslednje države, v nadaljevanju sodelujoče države:„“

(a)

države članice;

(b)

države EFTE, ki so članice Sporazuma EGP, v skladu z določili tega sporazuma;

(c)

države kandidatke, ki uživajo ugodnosti v okviru predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji in dogovori, določenimi v okvirnih sporazumih glede sodelovanja teh držav v programih Skupnosti;

(d)

države zahodnega Balkana v skladu z dogovori, ki bodo oblikovani s temi državami na podlagi okvirnih sporazumov, glede njihovega sodelovanja v programih Skupnosti;

(e)

Švica, s pridržkom sklenitve dvostranskega sporazuma s to državo.

2.   V akcijah iz točk 2 in 3 Priloge lahko sodelujejo tretje države, ki so sklenile sporazume s Skupnostjo, pomembne za področje mladine, v nadaljevanju „države partnerice“.

To sodelovanje se po potrebi podpre z odobritvijo dodatnih sredstev iz držav partneric v skladu s postopki, dogovorjenimi s temi državami.

Člen 6

Dostop do programa

1.   Program je namenjen podpori neprofitnih projektov za mlade, skupine mladih, tiste, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, neprofitne organizacije in združenja ter, v določenih utemeljenih primerih, druge partnerje, dejavne na področju mladine.

2.   Brez poseganja v pravila za izvajanje teh dejavnosti, podana v Prilogi, je program namenjen mladim med 15. in 28. letom starosti, čeprav lahko v določenih dejavnostih sodelujejo tudi mladi od 13. pa vse do 30. leta starosti.

3.   Upravičenci imajo pravno urejeno prebivališče v eni od držav, ki sodelujejo v programu, ali odvisno od vrste dejavnosti, v eni od držav partneric.

4.   Vsi mladi, brez diskriminacije, imajo možnost dostopa do aktivnosti programa ob upoštevanju določb iz Priloge. Komisija in sodelujoče države poskrbijo, da se posebna pozornost posveti mladim, ki še posebno težko sodelujejo v programu zaradi izobraževalnih, socialnih, telesnih, psiholoških, gospodarskih ali kulturnih razlogov ali ker živijo na odročnih območjih.

5.   Sodelujoče države si prizadevajo za sprejetje ustreznih ukrepov, da udeleženci programa uživajo zdravstveno varstvo v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti. Države izvora pa si prizadevajo za sprejetje ustreznih ukrepov, da bi sodelujoči v Evropski prostovoljni službi lahko ohranili svojo socialno zaščito. Sodelujoče države si prav tako prizadevajo za sprejetje ustreznih ukrepov v skladu s Pogodbo, za umik pravnih in upravnih ovir pri dostopu do tega programa.

Člen 7

Mednarodno sodelovanje

Pri programu prav tako lahko sodelujejo mednarodne organizacije, ki so vplivne na področju mladine, še posebej Svet Evrope.

Člen 8

Izvajanje programa

1.   Komisija poskrbi, da je izvajanje dejavnosti v okviru tega programa v skladu s Prilogo.

2.   Komisija in sodelujoče države sprejmejo ustrezne ukrepe za razvoj struktur na evropski, nacionalni in, če je potrebno, regionalni ali lokalni ravni, da bi bili cilji programa doseženi in da bi iz dejavnosti programa iztisnili kar največ koristi.

3.   Komisija in sodelujoče države sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja za mlade, na primer z izdajo dokumenta ali spričevala ob upoštevanju nacionalnih razmer, ki bo priznavalo pridobljene izkušnje upravičencev in potrjevalo, da so bili pri določeni dejavnosti v okviru programa neposredno udeleženi mladi ali tisti, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah. Ta cilj se lahko še bolje dosega z dopolnjevanjem drugih dejavnosti Skupnosti, kakor je predvideno v členu 11.

4.   Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami zagotovi primerno zaščito finančnih interesov Skupnosti z uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov, upravnih pregledov in kazni.

5.   Komisija in sodelujoče države poskrbijo, da se dejavnosti iz tega programa primerno predstavljajo javnosti.

6.   Sodelujoče države:

(a)

sprejmejo ukrepe, potrebne za nemoten potek programa na nacionalni ravni, z vključitvijo zadevnih strani, ki se v skladu z nacionalno prakso z različnih vidikov ukvarjajo z mladino;

(b)

vzpostavijo/imenujejo in spremljajo nacionalne agencije pri izvajanju dejavnosti programa na nacionalni ravni, in sicer v skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in v skladu z naslednjimi merili:

(i)

organ, vzpostavljen ali imenovan za nacionalno agencijo, je pravna oseba ali del organizacije, ki je pravna oseba (prav tako mora zanj veljati pravo zadevne sodelujoče države). Ministrstvo ne more biti imenovano za nacionalno agencijo;

(ii)

organ ima dovolj osebja s primernimi veščinami, da lahko delajo v okolju mednarodnega sodelovanja, primerno infrastrukturo in upravno okolje, ki mu omogoča izogibanje nasprotjem interesov;

(iii)

zmožen je uporabljati pravila o upravljanju sredstev in pogodbene pogoje, določene na ravni Skupnosti;

(iv)

razpolaga z zadostnimi finančnimi jamstvi (najbolje s strani javnega organa) in upravnimi zmogljivostmi, primernimi glede na obseg sredstev Skupnosti, ki jih bo moralo upravljati;

(c)

prevzamejo odgovornost za to, da bodo nacionalne agencije iz točke (b) dobro upravljale s sredstvi, ki so jim bila nakazana za dodeljevanje projektom. Še posebej so odgovorne za to, da bodo nacionalne agencije spoštovale načela preglednosti, enakega obravnavanja in neprekrivanja z drugimi sredstvi Skupnosti, ter za to, da od upravičencev izterjajo morebitna dolžna sredstva;

(d)

sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev revizije in finančnega nadzora nacionalnih agencij iz točke (b), in zlasti:

(i)

poskrbijo, da Komisija pred pričetkom dela nacionalne agencije dobi potrebna zagotovila glede njenega obstoja in relevantnosti ter da bo v skladu s pravili dobrega finančnega upravljanja nacionalna agencija uporabljala primerne postopke, nadzorne sisteme, računovodske sisteme in postopke za oddajo naročil in dodeljevanje dotacij;

(ii)

ob koncu vsakega proračunskega leta Komisiji predložijo zagotovilo o zanesljivosti finančnih sistemov in postopkov nacionalnih agencij ter o točnosti njihovih računovodskih izkazov;

(iii)

prevzamejo odgovornost za morebitna nepovrnjena sredstva v primeru nepravilnosti, malomarnosti ali goljufije s strani nacionalnih agencij iz točke (b), zaradi česar lahko Komisija od nacionalnih agencij zahteva povrnitev sredstev.

7.   V okviru postopka iz člena 10(1) lahko Komisija za vsako akcijo iz Priloge pripravi smernice, s pomočjo katerih bi program po potrebi prilagodili spremenjenim prednostnim nalogam evropskega sodelovanja na mladinskem področju.

Člen 9

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

Izvedbeni ukrepi

1.   Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa v zvezi z naslednjimi vprašanji, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(2):

(a)

podrobnosti o načinu izvajanja programa, vključno z letnim načrtom dela;

(b)

splošno ravnovesje med različnimi dejavnostmi programa;

(c)

glede financiranja, merila (npr. mlado prebivalstvo, BDP in geografska razdalja med državami), ki se uporabljajo pri pripravi okvirne razporeditve sredstev med države članice za decentralizirano vodene dejavnosti;

(d)

spremljanje dogovora iz točke 4.2 Priloge, vključno z letnim načrtom dela in letnim poročilom Evropskega mladinskega foruma;

(e)

podrobnosti o vrednotenju programa;

(f)

podrobnosti o potrjevanju sodelovanja zadevnih mladih;

(g)

podrobnosti o načinu prilagajanja dejavnosti programa, predvidenih v členu 8(7).

2.   Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa v zvezi z drugimi vprašanji, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3).

Člen 11

Dopolnjevaje z drugimi dejavnostmi Skupnosti

1.   Komisija zagotovi dopolnjevanje tega programa z drugimi področji dejavnosti Skupnosti, zlasti s področji izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture, državljanstva, športa, jezikov, zaposlovanja, zdravja, raziskovanja, podjetništva, zunanjih odnosov EU, družbenega vključevanja, enakosti spolov in boja proti diskriminaciji.

2.   Program si lahko, če je to združljivo, deli vire z drugimi instrumenti Skupnosti, da bi se tako izvedle dejavnosti za uresničitev ciljev tako tega programa kakor drugih instrumentov.

3.   Komisija in države članice izpostavijo tiste dejavnosti programa, ki prispevajo k razvoju ciljev na drugih področjih dejavnosti Skupnosti, denimo izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture in športa, jezikov, družbenega vključevanja, enakosti spolov in boja proti diskriminaciji.

Člen 12

Usklajenost z nacionalnimi politikami in instrumenti

1.   Sodelujoče države lahko pri Komisiji vložijo prošnjo, da bi imele pravico nacionalnim, regionalnim ali lokalnim dejavnostim, podobnim tistim iz člena 4, podeliti evropsko oznako.

2.   Sodelujoča država lahko upravičencem nameni nacionalna sredstva, ki se upravljajo skladno s pravili programa, in v ta namen uporabi decentralizirane strukture programa, pod pogojem, da ta država zagotovi sorazmerno dopolnilno financiranje teh struktur.

Člen 13

Splošne finančne določbe

1.   Proračunska sredstva za izvedbo tega programa za obdobje iz člena 1 se določijo v višini 885 000 000 EUR.

2.   Letna dodeljena sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 14

Finančne določbe za upravičence

1.   Pravne in fizične osebe lahko prejmejo dotacije v okviru programa.

2.   Komisija lahko glede na lastnosti upravičencev in značaj dejavnosti odloči, ali se lahko upravičenci izvzamejo iz preverjanja strokovnih sposobnosti in kvalifikacij, potrebnih za uspešno izvedbo predlagane dejavnosti ali delovnega programa. Komisija pri določanju zahtev glede zneska finančne podpore spoštuje načelo sorazmernosti ob upoštevanju lastnosti upravičencev, njihove starosti, značaja dejavnosti in zneska finančne podpore.

3.   Odvisno od značaja dejavnosti ima finančna pomoč lahko obliko subvencije ali štipendije. Komisija lahko prav tako nagradi dejavnosti ali projekte, izvedene v okviru programa. Glede na naravo dejavnosti se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporaba ponderiranih stroškov na enoto.

4.   Pri dotacijah za akcije je treba pogodbe skleniti v roku dveh mesecev po dodelitvi dotacije.

5.   Dotacije za poslovanje, dodeljene v okviru programa organizacijam, dejavnim na evropski ravni, kakor so opredeljene v členu 162 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), se v primeru podaljšanja ne zmanjšajo samodejno v skladu s členom 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

6.   Na podlagi člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko Komisija naloge javnih organov, in zlasti izvrševanja proračuna prenese na strukture iz člena 8(2) tega sklepa.

7.   Na podlagi člena 38(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 se uporablja možnost iz odstavka 6 tudi za strukture v vseh sodelujočih državah.

Člen 15

Spremljanje in vrednotenje

1.   Komisija zagotovi redno spremljanje programa glede na njegove cilje. Spremljanje obsega poročila iz odstavka 3, in druge posebne dejavnosti. Posvetovanja Komisije o tem spremljanju vključujejo mlade.

2.   Komisija skrbi za redno, neodvisno zunanje vrednotenje programa.

3.   Sodelujoče države predložijo Komisiji do 30. junija 2010 poročilo o izvajanju programa in do 30. junija 2015 poročilo o učinkih programa.

4.   Komisija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:

(a)

vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikov izvajanja programa, in sicer do 31. marca 2011;

(b)

sporočilo o nadaljevanju programa, in sicer do 31. decembra 2011;

(c)

naknadno poročilo o oceni, in sicer do 31. marca 2016.

Člen 16

Prehodna določba

Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006 na podlagi sklepov št. 1031/2000/ES in št. 790/2004/ES, še naprej do zaključka potekajo v skladu z določbami teh sklepov.

Da bi omogočili upravljanje dejavnosti, ki ne bodo zaključene do 31. decembra 2013, se bodo za kritje izdatkov za tehnično in administrativno pomoč, če bo potrebno, odobrila ustrezna sredstva v proračunu po letu 2013. Odbor, predviden v členu 8 Sklepa št. 1031/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 9 tega sklepa.

Kot določa člen 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, so za program lahko na voljo odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil nepravilno plačanih zneskov na podlagi Sklepa št. 1031/2000/ES in Sklepa št. 790/2004/ES.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Strasbourgu, 15. novembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1)  UL C 234, 22.9.2005, str. 46.

(2)  UL C 71, 22.3.2005, str. 34.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 24. julija 2006 (UL C 251 E, 17.10.2006, str. 20) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL L 117, 18.5.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5)  UL L 138, 30.4.2004, str. 24.

(6)  UL C 180 E, 31.7.2003, str. 145.

(7)  UL C 168, 13.7.2002, str. 2.

(8)  UL C 115, 15.5.2003, str. 1.

(9)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1).

(11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(12)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

PRILOGA

Dejavnosti, ki se izvajajo za izpolnitev splošnih in posebnih ciljev programa, podpirajo projekte omejenega obsega, ki spodbujajo aktivno sodelovanje mladih, hkrati pa zagotavljajo evropsko opaznost in vpliv projektov.

Sodelovanje mladih v programu ne zahteva posebnih izkušenj ali kvalifikacij razen v izjemnih primerih.

Program naj se izvaja na uporabniku prijazen način.

Program naj spodbuja pobude, podjetništvo in ustvarjalnost mladih, olajšuje sodelovanje mladih z manj priložnostmi, vključno z invalidnimi osebami v programu in zagotavlja, da se v zvezi s sodelovanjem v programu spoštuje načelo enakosti med moškimi in ženskami in da se v vseh akcijah podpira enakopravnost spolov.

Sodelovanje v dejavnostih je možno, če je na voljo primerno zavarovalno kritje za zagotavitev zaščite mladih med izvajanjem dejavnosti programa.

DEJAVNOSTI

Dejavnosti je mogoče razčleniti na naslednje ukrepe:

Dejavnost 1 – Mladi za Evropo

Cilj te dejavnosti je okrepiti dejavno državljanstvo mladih ter njihovo medsebojno razumevanje, in sicer z naslednjimi ukrepi.

1.1   Mladinske izmenjave

Mladinske izmenjave omogočajo eni skupini ali več skupinam mladih sprejem pri skupini iz druge države za sodelovanje v programu skupnih dejavnosti. Načeloma so na voljo mladim med 13. in 25. letom starosti.

Te dejavnosti, ki temeljijo na transnacionalnem partnerstvu med različnimi akterji projekta, vključujejo aktivno sodelovanje mladih in jim omogočajo, da odkrivajo različne socialne in kulturne realnosti in postanejo občutljivi zanje, se učijo drug od drugega ter okrepijo svojo zavest kot evropski državljani. Podpora je usmerjena predvsem na večstranske dejavnosti za mobilnost skupin, vendar ne izključuje takšnih dvostranskih aktivnosti.

Dvostranske izmenjave skupin so upravičene zlasti, če gre za prvo evropsko aktivnost ali aktivnost majhnih ali lokalnih skupin, brez izkušenj na evropski ravni. Še zlasti so dobrodošle izmenjave mladih z manj priložnostmi, da bi okrepili njihovo udeležbo v programu.

Ta ukrep podpira tudi pripravljalne in nadaljnje aktivnosti za namenom okrepitve aktivnega sodelovanja mladih pri projektih, zlasti tiste dejavnosti, ki pomagajo mladim na jezikovni in medkulturni ravni.

1.2   Podpora za pobude mladih

Ta ukrep podpira projekte, v katerih mladi aktivno in neposredno sodelujejo pri aktivnostih, ki so jih sami zasnovali in v katerih so sami glavni akterji, da bi razvijali inovativnost, podjetnost in ustvarjalnosti. Načeloma je namenjen mladim med 18. in 30. letom starosti, pri določenih pobudah pa lahko sodelujejo tudi mladi od 15. leta dalje, pod pogojem, da je zagotovljen ustrezen nadzor.

Ta ukrep podpira projekte skupin, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter razvoj mreže podobnih projektov v različnih državah, da bi okrepili njihov evropski značaj in povečali sodelovanje ter izmenjavo izkušenj med mladimi.

Posebna pozornost je posvečena mladim z manj priložnostmi.

1.3   Projekti participativne demokracije

Ta ukrep podpira sodelovanje mladih pri demokratičnem življenju. Ti projekti in dejavnosti spodbujajo aktivno sodelovanje mladih v življenju njihove lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti ali na mednarodni ravni.

Načeloma lahko pri tem ukrepu sodelujejo mladi med 13. in 30. letom starosti.

Ti projekti ali dejavnosti temeljijo na mednarodnem partnerstvu, ki na evropski ravni omogoča zbiranje idej, izkušenj in dobrih praks pri projektih ali dejavnostih, na lokalni ali regionalni ravni, da bi izboljšali sodelovanje mladih na različnih ravneh. Vključujejo lahko organizacijo posvetovanj mladih o njihovih potrebah in željah, da bi razvili nove pristope na področju aktivnega sodelovanja mladih v demokratični Evropi.

Dejavnost 2 – Evropska prostovoljna služba

Namen Evropske prostovoljne službe je razvijati solidarnost in spodbujati dejavno državljanstvo in medsebojno razumevanje med mladimi, in sicer prek naslednjih ukrepov.

Mladi prostovoljec v državi, v kateri nima stalnega prebivališča, sodeluje pri nepridobitni in neplačani dejavnosti v splošno javno korist. Evropska prostovoljna služba ne sme neugodno vplivati na možna ali obstoječa plačana delovna mesta ali šteti kot nadomestilo zanje.

Evropska prostovoljna služba traja najmanj dva meseca in sme trajati največ eno leto. V ustrezno utemeljenih primerih, še posebej v prizadevanjih za lažjo udeležbo mladih z manj priložnostmi, so dopustna tudi krajša obdobja in prostovoljni projekti, ki dovoljujejo skupine mladih.

Ta ukrep podpira tudi prostovoljne projekte, ki dovoljujejo skupinam mladih, da skupaj sodelujejo v dejavnostih na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni na vrsti področij, vključno z na primer kulturo, športom, civilno zaščito, okoljem in pomočjo pri razvoju.

V izrednih primerih, odvisno od nalog, ki jih je treba izvesti, in okoliščin, v katerih so razvrščeni prostovoljci, lahko določene vrste projektov upravičujejo izbor kandidatov glede na posebne sposobnosti.

Načeloma je ukrep namenjen mladim med 18. in 30. letom starosti, vendar lahko pri določenih dejavnostih sodelujejo tudi mladi od 16. leta dalje, pod pogojem, da je zagotovljen ustrezen nadzor.

Ukrep krije vse ali del prostovoljčevih izdatkov, zavarovanja, preživljanja in poti, vključno s, če je primerno, dodatnim dodatkom za mlade z manj priložnostmi.

Prav tako podpira dejavnosti, povezane z usposabljanjem in mentorstvom za mlade prostovoljce in koordinacijske aktivnosti za različne partnerje, kakor tudi pobude, usmerjene k uporabi izkušenj, ki so si jih mladi pridobili v okviru Evropske prostovoljne službe.

Države članice in Komisija zagotovijo spoštovanje določenih standardov kakovosti: prostovoljna služba mora vključevati neformalno izobraževanje v obliki pedagoških aktivnosti, za pripravo mladih na osebni, medkulturni in tehnični ravni, kakor tudi v obliki stalne osebne podpore. Za partnerstvo med različnimi akterji, vključenimi v projekte in preprečevanje tveganj, velja, da je še zlasti pomembno.

Dejavnost 3 – Mladi v svetu

Namen te dejavnosti je razvijati medsebojno razumevanje med narodi v duhu odprtosti in hkrati prispevati k razvoju sistemov kakovosti, ki podpirajo aktivnosti mladih v zadevnih državah. V tej dejavnosti lahko sodelujejo tudi partnerske države programa.

3.1   Sodelovanje s sosednjimi državami EU

Ta ukrep podpira projekte s partnerskimi državami programa, od katerih vsaka velja za sosednjo državo v smislu določb sosedske politike EU in pod pogoji člena 5(2), pa tudi z Rusko federacijo in Zahodnim Balkanom, dokler izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(d).

Ta ukrep podpira izmenjave mladih – predvsem večstranske, vendar ne izključuje dvostranskih – ki omogočajo več skupinam mladih iz sodelujočih držav in iz sosednjih držav, da se srečujejo in sodelujejo pri skupnem izvajanju programa dejavnosti. V njem načeloma lahko sodelujejo mladi med 13. in 25. letom starosti. Te dejavnosti, ki temeljijo na mednarodnih partnerstvih med različnimi akterji projekta, vključujejo predhodno usposabljanje nadzornega osebja in aktivno sodelovanje mladih, kar jim omogoča odkrivanje in spoznavanje različnih socialnih in kulturnih realnosti. Do financiranja so lahko upravičene dejavnosti za krepitev aktivnega sodelovanja mladih pri projektih, še zlasti dejavnosti, ki mladim pomagajo na jezikovnem in medkulturnem področju.

Pod pogojem, da obstajajo ustrezne nacionalne strukture upravljanja v sosednjih državah, se lahko podprejo pobude posameznikov ali skupin, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v teh državah, če se vključijo v mrežo s podobnimi pobudami v sodelujočih državah. To so dejavnosti, ki so jih zasnovali mladi sami in v katerih so mladi glavni akterji. Ta dejavnost je načeloma namenjena mladim med 18. in 30. letom starosti, določene pobude pa lahko vključujejo tudi mlade od 16. leta dalje, če je zagotovljen primeren nadzor.

Ta ukrep podpira dejavnosti za krepitev sposobnosti nevladnih organizacij na področju mladine in njihovega vključevanja v mrežo, ob priznavanju pomembne vloge, ki jo lahko imajo pri razvoju civilne družbe v sosednjih državah. Prizadeva si za usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, ter za izmenjavo izkušenj, strokovnega znanja in dobrih praks med njimi. Ta ukrep podpira dejavnosti, ki lahko olajšajo ustvarjanje dolgoročnih in visoko kakovostnih projektov in partnerstev.

Podpira tudi projekte, ki spodbujajo inovativnost in kakovost ter stremijo k uvajanju, izvajanju in spodbujanju inovativnih pristopov na področju mladine. Finančna pomoč se lahko dodeli informativnim dejavnostim za mlade in tiste, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah.

Ta ukrep podpira tudi dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje s sosednjimi državami na področju mladine, npr. spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, kakor tudi druge načine predstavitve ter razširjanja rezultatov projektov in dejavnosti na področju mladine, ki so bili podprti v zadevnih državah.

3.2   Sodelovanje z drugimi državami

Ta ukrep podpira dejavnosti sodelovanja na področju mladine, zlasti izmenjave dobrih praks z drugimi državami partnericami.

Spodbuja medsebojno izmenjavo in usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, ter razvoj partnerstev in mrež med mladinskimi organizacijami.

Med temi državami in sodelujočimi državami se lahko na tematski osnovi izvedejo večstranske in dvostranske izmenjave mladih.

Sredstva se dodelijo za dejavnosti, ki izkazujejo potencialni multiplikacijski učinek.

Na področju sodelovanja z industrijskimi državami ta ukrep financira samo evropske upravičence projektov.

Dejavnost 4 – Sistemi podpore za mlade

Namen te dejavnosti je razvijati kakovost struktur za podporo mladih, spodbujati vlogo tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, razvijati kakovost programa in spodbujati aktivno delovanje mladih državljanov na evropski ravni s podporo organom, dejavnim na področju mladine na evropski ravni.

4.1   Podpora organov, aktivnih na evropski ravni na področju mladine

Ta ukrep podpira delovanje nevladnih organizacij, aktivnih na področju mladine na evropski ravni, ki sledijo ciljem splošnega evropskega interesa. Njihove dejavnosti morajo prispevati k sodelovanju mladih v javnem življenju in v družbi ter k razvoju in izvajanju aktivnosti evropskega sodelovanja na področju mladine v širšem pomenu.

—

je pravno ustanovljen vsaj eno leto,

—

je nepridobitne narave,

—

je v skladu s členom 5(1) ustanovljen v eni izmed sodelujočih držav ali kateri izmed določenih držav Vzhodne Evrope (t. j. Belorusija, Moldavija, Ruska federacija, Ukrajina),

—

svoje dejavnosti na evropski ravni izvaja sam ali v sodelovanju z drugimi združenji, njegova struktura in njegove dejavnosti pa vključujejo najmanj osem sodelujočih držav; lahko gre za evropsko mrežo, ki predstavlja organe, dejavne na področju mladine,

—

njegove dejavnosti morajo biti usklajene z načeli, ki so vodilo dejavnosti Skupnosti na področju mladinske politike,

—

lahko je organ, ki razvija svoje dejavnosti izključno za mlade ali organ, ki si prizadeva za večje cilje z razvojem dela dejavnosti samo za mlade,

—

organ mora vključiti mlade pri vodenju aktivnosti, ki so jim namenjene.

Upravičenci so izbrani na podlagi razpisov. Z izbranimi organi se lahko sklenejo večletni okvirni sporazumi o partnerstvu. Vendar okvirni sporazumi ne izključujejo možnosti, da se objavijo letni razpisi za dodatne upravičence.

—

zastopanje stališč in interesov mladih v njihovi raznolikosti na evropski ravni,

—

izmenjave mladih in prostovoljna služba,

—

priložnostno in neformalno učenje ter programi mladinskih aktivnosti,

—

spodbujanje medkulturnega učenja in razumevanja,

—

razprave o evropskih vprašanjih, politikah EU ali mladinskih politikah,

—

razširjanje informacij o dejavnostih Skupnosti,

—

dejavnosti, ki spodbujajo udeležbo in iniciativnost mladih.

V ta ukrep so za določanje dotacij za poslovanje vključeni samo nujni stroški za ustrezno izvajanje običajnih dejavnosti izbranega organa, zlasti stroški zaposlenih, splošni stroški (najemnina, stroški nepremičnin, oprema, pisarniški material, telekomunikacije, poštni stroški idr.), stroški notranjih sestankov, stroški objave, sporočanja in širjenje informacij.

Dotacija se dodeli ob upoštevanju neodvisnosti organa pri izboru svojih članov in njegove neodvisnosti pri podrobni opredelitvi svojih dejavnosti.

Najmanj 20 % proračuna zadevnih organov je treba financirati iz sredstev, ki niso sredstva Skupnosti.

4.2   Podpora Evropskega mladinskega foruma

—

neodvisnost foruma pri izbiri svojih članov, z zagotavljanjem čim večje zastopanosti različnih vrst mladinskih organizacij,

—

neodvisnost foruma pri natančni opredelitvi svojih dejavnosti,

—

čim večja udeležba mladinskih organizacij, ki niso članice foruma, in mladih, ki ne pripadajo nobeni organizaciji, v aktivnostih foruma,

—

aktivno prispevanje foruma pri političnih procesih, ki zadevajo mlade na evropski ravni, zlasti z odzivanjem na posvetovanja s civilno družbo s strani evropskih institucij in z razlaganjem stališč, zavzetih s strani teh institucij, svojim članom.

Upravičeni stroški foruma zajemajo stroške poslovanja in stroške izvajanja njegovih dejavnosti. Glede na to, da je treba zagotoviti kontinuiteto delovanja Evropskega mladinskega foruma, letna sredstva programa, ki so mu dodeljena, ne bi smela biti nižja od 2 milijonov EUR.

Dotacije se forumu lahko dodelijo šele po prejemu ustreznega delovnega načrta in proračuna. Dodeljujejo se lahko letno ali s podaljševanjem na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu s Komisijo.

Forum mora vsaj 20 % svojega proračuna pokriti s sredstvi, ki niso sredstva Skupnosti.

—

zastopanje mladinskih organizacij pri EU,

—

usklajevanje stališč svojih članov v razmerju do EU,

—

posredovanje informacij o mladini evropskim institucijam,

—

posredovanje informacij o EU nacionalnim mladinskim svetom in nevladnim organizacijam,

—

spodbujanje in priprava sodelovanja mladih pri demokratičnem življenju,

—

prispevanje k novemu okviru sodelovanja na področju mladine, oblikovanemu na ravni EU,

—

prispevanje k razvoju mladinskih politik, mladinskega dela in možnosti za izobraževanje, ter k posredovanju informacij o mladih in razvoju struktur, ki predstavljajo mlade po vsej Evropi,

—

vključevanje v razprave in razmišljanja o mladini v Evropi in drugod po svetu ter o dejavnostih Skupnosti za mlade.

4.3   Usposabljanje in povezovanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah

Ta ukrep podpira usposabljanje tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah na tem področju, zlasti projektnih vodij, svetovalcev za mlade in mentorjev pri teh projektih. Podpira tudi izmenjavo izkušenj, strokovnega znanja in dobrih praks med tistimi, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, kakor tudi dejavnosti, ki lahko vodijo do vzpostavitve dolgoročnih in visoko kakovostnih projektov, partnerstev ter mrež. To lahko na primer vključuje izobraževalni obisk na delovnem mestu (job shadowing).

Posebno pozornost je treba usmeriti na dejavnosti, s katerimi se spodbuja sodelovanje mladih, ki imajo največ težav pri vključevanju v dejavnosti Skupnosti.

4.4   Projekti za spodbujanje inovativnosti in kakovosti

Ta ukrep podpira projekte, ki spodbujajo uvajanje, izvajanje in spodbujanje inovativnih pristopov na področju mladine. Ti novi pristopi se lahko nanašajo na vsebino in cilje, v skladu z razvojem okvira evropskega sodelovanja na področju mladine, na vključevanje partnerjev različnega porekla ali razširjanje informacij.

4.5   Informacijske dejavnosti za mlade in tiste, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah

Ta ukrep podpira informacijske in komunikacijske dejavnosti za mlade z izboljšanjem njihovega dostopa do ustreznih informacijskih in komunikacijskih storitev, da bi tako povečali njihovo sodelovanje v javnem življenju in olajšali izražanje potenciala, ki ga imajo kot aktivni in odgovorni državljani. Zato se podpirajo dejavnosti na evropski in nacionalni ravni, ki izboljšujejo dostop mladih do informacijskih in komunikacijskih storitev ter povečujejo ponudbo kakovostnih informacij in sodelovanje mladih pri pripravah in širjenju informacij.

Ta ukrep prispeva na primer k razvoju evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih mladinskih portalov za širjenje posebnih informacij za mlade s pomočjo vseh vrst informacijskih sredstev, še posebej tistih, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo. Prav tako lahko podpira ukrepe, ki spodbujajo vključenost mladih pri pripravi in razširjanju razumljivih, uporabniku prijaznih in ciljnih informacijskih izdelkov in nasvetov, da bi izboljšali kakovost informacij in dostopa do njih za vse mlade. Vse publikacije spoštujejo enakopravnost in raznolikost.

4.6   Partnerstva

Ta ukrep omogoča financiranje partnerstev z regionalnimi ali lokalnimi organi za razvoj dolgoročnih projektov, ki združujejo različne ukrepe v okviru programa. Financiranje je usmerjeno na projekte in dejavnosti usklajevanja.

4.7   Podpora za strukture programa

Ta ukrep omogoča financiranje struktur iz člena 8(2), zlasti nacionalnih agencij. Ta ukrep zagotavlja tudi financiranje podobnih organov, npr. nacionalnih koordinatorjev, informacijskih centrov, mreže EURODESK, Evro-mediteranske mladinske platforme in organizacij mladih evropskih prostovoljcev, ki delujejo kot organ izvajanja na nacionalni ravni, ob upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

4.8   Večanje vrednosti programa

Komisija lahko organizira seminarje, kolokvije in sestanke, s katerimi olajša izvajanje programa, ter prične z ustreznimi dejavnostmi informiranja, objavljanja, širjenja informacij ter spremljanja in vrednotenja programa. Takšne dejavnosti so lahko financirane s pomočjo dotacij, prek postopka javnih naročil ali pa jih neposredno organizira in financira Komisija.

Dejavnost 5 – Podpora za evropsko sodelovanje na področju mladine

Namen te dejavnosti je spodbujanje evropskega sodelovanja na področju mladine.

5.1   Srečanja mladih in pristojnih za mladinsko politiko

Ta ukrep podpira sodelovanje, seminarje in strukturiran dialog med mladimi, tistimi, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah ter pristojnimi za mladinsko politiko. Te dejavnosti vključujejo predvsem spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, konference, organizirane v okviru predsedstev EU in druge ukrepe za uporabo ter širjenje rezultatov projektov in rezultatov aktivnosti Skupnosti na področju mladine.

Ta ukrep zajema Evropski mladinski teden, ki lahko vključuje dogodke v državah članicah in na evropski ravni o delu evropskih institucij, dialogu med evropskimi nosilci odločanja in mladimi ter priznavanju visoko kakovostnih projektov, ki jih spodbuja program.

Ta ukrep lahko zlasti podpira namene, ki se jih dosega z odprto metoda sodelovanja na področju mladine in Evropskim paktom za mlade, kakor tudi sodelovanje med nacionalnimi in mednarodnimi mladinskimi prostovoljnimi dejavnostmi.

5.2   Podpora dejavnostim, namenjenim boljšemu razumevanju in poznavanju področja mladine

Ta ukrep podpira posebne projekte, ki so namenjeni opredeljevanju obstoječega znanja v zvezi s prednostnimi nalogami za področje mladine, določenega v okviru odprte metode sodelovanja, in projekte, s katerimi naj bi dopolnili in posodobili to znanje ali omogočili lažji dostop do njega.

Prizadeva si tudi za podporo razvoja metod, ki omogočajo analizo in primerjavo rezultatov študij ter zagotavljajo njihovo kakovost.

Program lahko podpira tudi mreženje različnih akterjev na področju mladine.

5.3   Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Ta dejavnost lahko podpre sodelovanje EU z mednarodnimi organizacijami, ki delajo na področju mladine, še posebej s Svetom Evrope in z Organizacijo združenih narodov ali z njenimi specializiranimi agencijami.

INFORMIRANJE

Da bi predstavili primere dobrih praks in vzorce projektov, se bo razvila baza podatkov z informacijami o obstoječih idejah glede mladinskih dejavnosti na evropski ravni.

Komisija bo dala na voljo vodnik z obrazložitvami ciljev, pravil in postopkov programa, zlasti z obrazložitvami pravnih pravic in obveznosti ob sprejetju dotacije.

UPRAVLJANJE PROGRAMA

Minimalne dodelitve

Na podlagi člena 13 so minimalni zneski, ki se jih dodeli dejavnostim, glede na finančna sredstva, določeni v tem členu:

Dejavnost 1: Mladi za Evropo 30 %

Dejavnost 2: Evropska prostovoljna služba 23 %

Dejavnost 3: Mladi v svetu 6 %

Dejavnost 4: Sistemi pomoči za mlade 15 %

Dejavnost 5: Podpora za evropsko sodelovanje na področju mladine 4 %

Proračun programa lahko pokriva tudi odhodke, ki so povezani s pripravo, nadgradnjo, spremljanjem, revizijo in vrednotenjem, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, predvsem študije, sestanke, informiranje in objavo ter odhodke, povezane z informacijskim omrežjem za izmenjavo informacij, in vsakršne odhodke za administrativno in tehnično podporo, ki jo lahko Komisija določi za upravljanje programa.

NADZOR IN REVIZIJA

Za projekte, izbrane v skladu s postopkom iz člena 14(3) tega sklepa, bo vzpostavljen sistem naključnega pregleda.

Upravičenci dotacij morajo za Komisijo hraniti vse podporne dokumente o odhodkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenci morajo zagotoviti, da Komisiji, če je to potrebno, omogočijo dostop do podpornih dokumentov, ki so shranjeni pri partnerjih ali članih.

Komisija lahko izvede revizijo uporabe subvencije neposredno prek lastnih uslužbencev ali prek katerega koli kvalificiranega zunanjega organa po svoji izbiri. Revizije so možne v času trajanja pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila preostalega zneska dotacije. Kjer je to primerno, lahko Komisija na podlagi izsledkov revizije zahteva vračilo izplačanih zneskov.

Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, morajo imeti zagotovljen dostop do pisarn upravičenca in do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh revizij.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kakor Komisija, predvsem kar zadeva pravico do dostopa.

Odločitve, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 10, pogodbe z nacionalnimi agencijami, sporazumi s sodelujočimi tretjimi državami ter s tem povezane pogodbe in sporazumi predvidevajo zlasti, da Komisija ali vsi njeni pooblaščeni predstavniki, OLAF in Računsko sodišče opravljajo inšpekcijske preglede ali finančne revizije, po potrebi na mestu samem. Pregledi se lahko izvedejo v nacionalnih agencijah in po potrebi tudi pri upravičencih dotacij.

Komisija lahko izvede inšpekcijske preglede na mestu samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (1).

Za akcije Skupnosti iz tega sklepa se kakor pojem „nepravilnosti“ iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (2) razume vsaka kršitev določb prava Skupnosti ali vsako neizvajanje pogodbenih obveznosti, zaradi dejanja ali opustitve s strani stranke, ki je zaradi neupravičenega izdatka škodovala splošnemu proračunu Skupnosti ali proračunom, ki jih slednja upravlja, ali bi mu lahko škodovala.

(1)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(2)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.