|
11.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 312/66 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 9. novembra 2006
o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega
(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 5304)
(Besedilo velja za EGP)
(2006/771/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1) in zlasti člena 4(3) Odločbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Naprave kratkega dosega imajo zaradi svoje široke uporabe v Evropski skupnosti in po svetu vedno večjo vlogo v gospodarstvu in vsakdanjem življenju posameznikov, uporabljajo se v raznih vrstah naprav, kot so alarmi, lokalna komunikacijska oprema, naprave za odpiranje vrat ali medicinski vsadki. Razvoj aplikacij, ki temeljijo na napravah kratkega dosega, v Evropski skupnosti lahko prispeva tudi k doseganju posebnih političnih ciljev Skupnosti, kot je dokončna vzpostavitev notranjega trga, spodbujanje inovacij in raziskav ter razvoj informacijske družbe. |
|
(2) |
Naprave kratkega dosega so običajno izdelki množičnega trga (široke potrošnje) in/ali prenosni izdelki, ki jih je mogoče enostavno vzeti s sabo in uporabiti prek meja; razlike v pogojih dostopa do spektra zato preprečujejo njihov prosti pretok, povečujejo proizvodne stroške ter povzročajo tveganje za škodljivo motenje drugih radijskih aplikacij in storitev. Da bi izkoristili prednosti notranjega trga za to vrsto naprav in z ekonomijo obsega izboljšali konkurenčnosti predelovalne industrije EU ter zmanjšali stroške za potrošnike, mora biti radijski spekter v Skupnosti na voljo na podlagi usklajenih tehničnih pogojev. |
|
(3) |
Ker ta vrsta naprav uporablja radijski spekter z nizko močjo in kratkim dosegom oddajanja, je njena možnost motenja drugih uporabnikov spektra običajno omejena. Zato lahko take naprave uporabljajo iste frekvenčne pasove kot druge storitve, tako tiste, za katere je treba pridobiti odobritev, kot tudi tiste, za katere to ni potrebno, ne da bi povzročale škodljivo motenje, poleg tega pa lahko delujejo istočasno kot druge naprave kratkega dosega. Za njihovo uporabo se zato ne zahtevajo posamične odobritve v skladu z Direktivo o odobritvi 2002/20/ES (2). Poleg tega imajo radiokomunikacijske storitve, opredeljene v Pravilniku o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze, prednost pred napravami kratkega dosega in jim ni treba zagotoviti zaščite posebnih vrst naprav kratkega dosega pred motenjem. Ker zato uporabnikom naprav kratkega dosega ni mogoče zagotoviti zaščite pred motenjem, morajo proizvajalci naprav kratkega dosega zaščititi te naprave pred škodljivim motenjem, ki ga povzročajo radiokomunikacijske storitve in druge naprave kratkega dosega, ki delujejo v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi. V skladu z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (3) (Direktiva R&TTE) morajo proizvajalci zagotoviti, da naprave kratkega dosega učinkovito uporabljajo radiofrekvenčni spekter, da bi se s tem izognili škodljivemu motenju drugih naprav kratkega dosega. |
|
(4) |
Veliko število teh naprav je že razvrščenih ali bodo v prihodnosti razvrščene kot oprema „razreda 1“ na podlagi Odločbe Komisije 2000/299/ES z dne 6. aprila 2000 o izhodiščni razvrstitvi radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme ter pripadajočih identifikatorjih (4), sprejete v skladu s členom 4(1) Direktive R&TTE. Odločba 2000/299/ES priznava enakovrednost radijskih vmesnikov, ki izpolnjujejo pogoje „razreda 1“, tako da se lahko radijska oprema da na trg in začne uporabljati brez omejitev v vsej Skupnosti. |
|
(5) |
Ker razpoložljivost usklajenega spektra in s tem povezani pogoji uporabe določajo razvrstitev v „razred 1“, bo ta odločba še naprej utrjevala stalnost takšne razvrstitve, ko je enkrat dosežena. |
|
(6) |
Komisija je zato 11. marca 2004 pooblastila (5) konferenco CEPT, v skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru, da uskladi uporabo frekvenc za naprave kratkega dosega. Na podlagi tega pooblastila je konferenca CEPT v poročilu (6) z dne 15. novembra 2004 sestavila seznam prostovoljnih ukrepov uskladitve, ki obstajajo za naprave kratkega dosega v Evropski skupnosti, in izjavila, da je potrebna bolj zavezujoča obveza držav članic, da bi se zagotovila pravna stabilnost uskladitve frekvenc, dosežene v CEPT. Zato je treba oblikovati mehanizem, s katerim bi ukrepi uskladitve postali pravno zavezujoči v Evropski skupnosti. |
|
(7) |
Države članice lahko na nacionalni ravni omogočijo delovanje opreme pod manj zahtevnimi pogoji, kot je določeno v tej odločbi. Vendar v tem primeru takšna oprema ne more delovati v vsej Skupnosti brez omejitev in se zato obravnava kot oprema „razreda 2“ na podlagi razvrstitve v Direktivi R&TTE. |
|
(8) |
Usklajevanje na podlagi te odločbe ne izključuje možnosti, da država članica, kadar je to upravičeno, uporabi prehodna obdobja ali dogovore o skupni uporabi radijskega spektra v skladu s členom 4(5) Odločbe o radijskem spektru. Teh mora biti čim manj, ker omejujejo prednosti razvrstitve v „razred 1“. |
|
(9) |
Ta splošna odločba o tehnični uskladitvi velja brez poseganja v ukrepe tehnične uskladitve Evropske skupnosti, ki veljajo za posebne pasove in vrste naprav, kot so Odločba Komisije 2004/545/ES z dne 8. julija 2004 o uskladitvi radijskega spektra v območju 79 GHz za uporabo opreme za avtomobilske radarje kratkega dosega v Skupnosti (7), Odločba Komisije 2005/50/ES z dne 17. januarja 2005 o uskladitvi radiofrekvenčnega pasu v območju 24 GHz za časovno omejeno uporabo opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega v Skupnosti (8), Odločba Komisije 2005/513/ES o usklajeni uporabi radijskega spektra v frekvenčnem pasu 5 GHz za izvedbo brezžičnih dostopovnih sistemov, vključno z radijskimi lokalnimi omrežji (WAS/RLAN) (9) ali Odločba Komisije 2005/928/ES z dne 20. decembra 2005 o uskladitvi frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz v Skupnosti (10). |
|
(10) |
Za uporabo spektra veljajo zahteve zakonodaje Skupnosti za varovanje javnega zdravja, zlasti Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Priporočilo Sveta 1999/519/ES (12). Varovanje zdravja v zvezi z radijsko opremo je zagotovljeno s skladnostjo takšne opreme s temeljnimi zahtevami iz Direktive R&TTE. |
|
(11) |
Zaradi hitrih tehnoloških sprememb in družbenih zahtev se bodo pojavile nove aplikacije za naprave kratkega dosega, za katere bo potrebno stalno preverjanje pogojev usklajevanja spektra ob upoštevanju gospodarskih koristi ter zahtev industrije in uporabnikov. Države članice bodo morale spremljati ta razvoj. Za odziv na nov razvoj trga in tehnologije bodo torej potrebne redne posodobitve te odločbe. Priloga bo pregledana vsaj enkrat na leto na podlagi informacij, ki jih bodo zbrale države članice in poslale Komisiji. Pregled bo mogoče začeti tudi, kadar bodo države članice sprejele ustrezne ukrepe v skladu s členom 9 Direktive R&TTE. Če bo pregled pokazal, da je treba Odločbo prilagoditi, se bo o spremembah odločalo po postopkih za sprejetje izvedbenih ukrepov iz Odločbe o radijskem spektru. Posodobitve lahko vključujejo prehodna obdobja za prilagoditev obstoječih razmer. |
|
(12) |
Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Namen te odločbe je uskladiti frekvenčne pasove in z njimi povezane tehnične parametre za razpoložljivost in učinkovito uporabo radijskega spektra za naprave kratkega dosega, da bi te naprave lahko izkoristile razvrstitev v „razred 1“ iz Odločbe Komisije 2000/299/ES.
Člen 2
V tej odločbi:
|
1. |
„naprava kratkega dosega“ pomeni radijske oddajnike, ki zagotavljajo enosmerno ali dvosmerno komunikacijo in oddajajo na kratki razdalji z nizko močjo; |
|
2. |
„brez motenja in zaščite“ pomeni, da se radiokomunikacijskim storitvam ne sme povzročiti škodljivega motenja in da ni mogoče vložiti zahteve za zaščito teh naprav pred škodljivim motenjem, ki prihaja od radiokomunikacijskih storitev. |
Člen 3
1. Države članice določijo in dajo na voljo na neizključni osnovi ter brez motenja in zaščite frekvenčne pasove za vrste naprav kratkega dosega, ob upoštevanju posebnih pogojev in v roku za izvedbo, kot je določeno v Prilogi k tej odločbi.
2. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice zaprosijo za prehodna obdobja in/ali dogovore o skupni uporabi radijskega spektra v skladu s členom 4(5) Odločbe o radijskem spektru.
3. Ta odločba ne posega v pravico držav članic, da dovolijo uporabo frekvenčnih pasov pod manj strogimi pogoji, kot so določeni v Prilogi k tej odločbi.
Člen 4
Države članice nadzorujejo uporabo zadevnih pasov in o ugotovitvah poročajo Komisiji, da se omogoči reden in pravočasen pregled Odločbe.
Člen 5
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 9. novembra 2006
Za Komisijo
Viviane REDING
Članica Komisije
(1) UL L 108, 24.4.2002, str. 1.
(2) UL L 108, 24.4.2002, str. 21.
(3) UL L 91, 7.4.1999, str. 10.
(4) UL L 97, 19.4.2000, str. 13.
(5) Pooblastilo konferenci CEPT za analizo nadaljnjega usklajevanja frekvenčnih pasov v uporabi za naprave kratkega dosega.
(6) Končno poročilo Odbora za elektronske komunikacije na podlagi pooblastila EK konferenci CEPT v zvezi z usklajevanjem radijskega spektra za naprave kratkega dosega.
(7) UL L 241, 13.7.2004, str. 66.
(8) UL L 21, 25.1.2005, str. 15.
(9) UL L 187, 19.7.2005, str. 22.
(10) UL L 344, 27.12.2005, str. 47.
(11) UL L 159, 30.4.2004, str. 1.
(12) UL L 199, 30.7.1999, str. 59.
PRILOGA
Usklajeni frekvenčni pasovi in tehnični parametri za naprave kratkega dosega
|
Vrsta naprave kratkega dosega |
Frekvenčni pasovi/enotna frekvenca |
Največja moč/poljska jakost |
Dodatni ureditveni parametri Zahteve za ublažitev |
Druge omejitve |
Rok za izvedbo |
|
Nespecifične naprave kratkega dosega (1) |
26,957–27,283 MHz |
10 mW efektivne sevane moči (e.r.p.), ki ustreza 42 dBμA/m na 10 metrih |
|
Video aplikacije so izključene. |
1. junij 2007 |
|
40,660–40,700 MHz |
10 mW e.r.p. |
|
Video aplikacije so izključene. |
1. junij 2007 |
|
|
433,05–434,79 MHz |
10 mW e.r.p. |
Obratovalni ciklus (2): do 10 % |
Zvokovni signali in glasovni signali ter video aplikacije so izključeni. |
1. junij 2007 |
|
|
868,0–868,6 MHz |
25 mW e.r.p. |
Obratovalni ciklus (2): do 1 % |
Video aplikacije so izključene. |
1. junij 2007 |
|
|
868,7–869,2 MHz |
25 mW e.r.p. |
Obratovalni ciklus (2): do 0,1 % |
Video aplikacije so izključene. |
1. junij 2007 |
|
|
869,4–869,65 MHz |
500 mW e.r.p. |
Obratovalni ciklus (2): do 10 % Širina kanala: mora biti 25 kHz, razen tega se lahko celoten pas uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo. |
Video aplikacije so izključene. |
1. junij 2007 |
|
|
869,7–870 MHz |
5 mW e.r.p. |
Glasovne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve |
Zvokovne in video aplikacije so izključene. |
1. junij 2007 |
|
|
2 400–2 483,5 MHz |
10 mW ekvivalentne izotropne sevane moči (e.i.r.p.) |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
5 725–5 875 MHz |
25 mW e.i.r.p. |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
Alarmni sistemi |
868,6–868,7 MHz |
10 mW e.r.p. |
Širina kanala: 25 kHz Celoten frekvenčni pas se lahko uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo. Obratovalni ciklus (2): do 0,1 % |
|
1. junij 2007 |
|
869,25–869,3 MHz |
10 mW e.r.p. |
Širina kanala: 25 kHz Obratovalni ciklus (2): pod 0,1 % |
|
1. junij 2007 |
|
|
869,65–869,7 MHz |
25 mW e.r.p. |
Širina kanala: 25 kHz Obratovalni ciklus (2): pod 10 % |
|
1. junij 2007 |
|
|
Socialni alarmi (3) |
869,20–869,25 MHz |
10 mW e.r.p. |
Širina kanala: 25 kHz Obratovalni ciklus (2): pod 0,1 % |
|
1. junij 2007 |
|
Induktivne aplikacije (4) |
20,05–59,75 kHz |
72 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
59,75–60,25 kHz |
42 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
60,25–70 kHz |
69 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
70–119 kHz |
42 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
119–127 kHz |
66 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
127–135 kHz |
42 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
6 765–6 795 kHz |
42 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
13,553–13,567 MHz |
42 dBμA/m na 10 metrih |
|
|
1. junij 2007 |
|
|
Active medical implants (5) |
402–405 MHz |
25 μW e.r.p. |
Širina kanala: 25 kHz Druge omejitve kanala: posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečane pasovne širine z naprednimi tehnikami ublažitve. |
|
1. junij 2007 |
|
Brezžične zvokovne aplikacije (6) |
863–865 MHz |
10 mW e.r.p. |
|
|
1. junij 2007 |
(1) Ta kategorija je na voljo za katero koli vrsto aplikacije, ki izpolnjuje tehnične pogoje (značilne uporabe so telemetrija, daljinsko vodenje, alarmi, splošni podatki in druge podobne aplikacije).
(2) Obratovalni ciklus pomeni časovno razmerje v vsakem enournem obdobju aktivnega oddajanja opreme.
(3) Naprave za socialni alarm se uporabljajo za pomoč starejšim ali invalidnim osebam na domu v stiski.
(4) Ta kategorija zajema, na primer, naprave za imobilizatorje avtomobilov, identifikacijo živali, alarmne sisteme, kabelske detektorje, ravnanje z odpadki, identifikacijo oseb, brezžične govorne povezave, nadzor dostopa, bližinska zaznavala, protivlomne sisteme vključno z radiofrekvenčnimi protivlomnimi indukcijskimi sistemi, prenos podatkov do ročne postaje, avtomatsko identifikacijo izdelkov, brezžične nadzorne sisteme in za avtomatsko pobiranje cestnine.
(5) Ta kategorija zajema radijski del aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev.
(6) Aplikacije za brezžične zvokovne sisteme vključujejo: brezžične zvočnike; brezžične slušalke; brezžične prenosne slušalke, na primer prenosni predvajalnik za zgoščenke, kasete ali radijske naprave, ki jih nosi oseba; brezžične slušalke za uporabo v vozilu, na primer za uporabo radia ali mobilnega telefona itd.; in-ear slušalke za uporabo na koncertih ali drugih odrskih predstavah.