o določitvi metod za spremljanje proizvodnih lastnosti in metod za napovedovanje genetske vrednosti čistopasemskega plemenskega goveda

ob upoštevanju Direktive Sveta 77/504/EGS z dne 25. julija 1977 o čistopasemskem plemenskem govedu (1), in zlasti prve alinee člena 6(1) Direktive,

Za čistopasemsko plemensko govedo se za spremljanje proizvodnih lastnosti in za napovedovanje genetske vrednosti govedi uporabljajo metode, določene v Prilogi I.

Sklici na razveljavljeno odločbo se upoštevajo kot sklici na to odločbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.

PRILOGA I

I. Pristojni organi držav članic morajo odobriti organizacije, odgovorne za določitev pravil za proizvodnih lastnosti in napoved genetske vrednosti ter za objavljanje rezultatov vrednotenja čistopasemskega plemenskega goveda. Imena odobrenih organizacij je treba sporočiti Komisiji in drugim državam članicam.

Navedene organizacije morajo predvsem poročati o metodah, o obrazcu za opis proizvodnih lastnosti, o statistični metodi analize in o genetskih parametrih za vsako ocenjeno lastnost.

II. Spremljanje proizvodnih lastnosti

Vsi podatki morajo biti pod pristojnostjo odobrene organizacije.

1. Lastnosti prireje mesa

(a) Lastna preizkušnja in/ali test na potomcih na testni postaji

(i)	Navesti je treba metodo testiranja in število testiranih živali.

(ii)

V protokolu testiranja je treba navesti naslednje podatke:

—	pogoje za sprejem živali na testno postajo,

—	rezultate proizvodnih lastnosti testiranih živali v pogojih reje pred prihodom na testno postajo, če so ti rezultati uporabni,

—	podatke o lastniku testiranih živali, ki so vključene v lastno preizkušnjo,

—	največjo starost živali vključenih na testno postajo in razpon starosti živali znotraj primerjalne skupine na postaji,

—	trajanje prilagoditvenega in testnega obdobja na postaji,

—	krmni obrok in način krmljenja.

(iii)

Lastnosti: kontrolirati je treba vsaj lastnosti, ki zajemajo prirast telesne mase in oceno omišičenosti ter druge lastnosti, če so na voljo, kot na primer, konverzija krme ter klavne lastnosti.

Specializirane enote lahko delujejo kot testne postaje pod pristojnostjo odobrene organizacije.

(b) Preizkušnja na terenu (v pogojih reje)

Odobrena organizacija mora določiti metodo testiranja in metodo za ovrednotenje testnih rezultatov. morata biti najmanj telesna masa in starost ter, če so na voljo, druge lastnosti, kot npr. omišičenost.

Če so podatki na voljo in so uporabni, je treba telesno maso, maso klavnega trupa, prodajne cene, klasifikacijo klavnega trupa v skladu z veljavno klasifikacijsko shemo Skupnosti, kakovost mesa in druge lastnosti klavne kakovosti.

2. Mlečnost

Lastnosti mlečnosti morajo biti v skladu z načeli, ki so jih sprejeli pristojni mednarodni organi (na primer, International Committee for Animal Recording (ICAR) – Mednarodni komite za kontrolo proizvodnosti živali).

3. Plodnost (sekundarne lastnosti)

Če se vrednotijo plodnost, potek telitve in dolgoživost, jih je treba ocenjevati na osnovi podatkov o uspešnosti oploditve (na primer, % obrejitve po prvem pripustu oz. osemenitvi, NR, %), ocene poteka telitve in funkcionalne dobe (na primer, sposobnost oploditve, starost ob izločitvi, proizvodna življenjska doba živali).

4. Ocenjevanje morfoloških lastnosti (ocenjevanje tipa)

Če se opravlja ocenjevanje morfoloških lastnosti, je treba uporabiti priznan sistem kontroliranja.

III. Vrednotenje genetskih vrednosti

1. Načela

Vrednotenje genetskih vrednosti plemenskih živali mora biti pod nadzorom odobrene organizacije in mora v skladu s selekcijskimi cilji zajemati naslednje proizvodne lastnosti:

—	lastnosti mlečnosti pri mlečnih pasmah,

—	lastnosti mesnatosti pri mesnih pasmah,

—	lastnosti mlečnosti in mesnatosti pri kombiniranih pasmah.

Poleg tega je priporočljivo, da so v genetsko vrednotenje vključene tudi lastnosti plodnosti in morfološke lastnosti pri pasmah, pri katerih se te lastnosti kontrolirajo.

Plemenska vrednost živali se izračuna na osnovi rezultatov lastne preizkušnje živali in/ali rezultatov njenih sorodnikov.

Statistične metode, ki se uporabljajo pri vrednotenju genetskih vrednosti, morajo biti usklajene z načeli, ki so jih sprejeli pristojni mednarodni organi (na primer ICAR) in zagotavljati nepristransko vrednotenje genetskih vrednosti, na katerega ne bodo vplivali dejavniki okolja in struktura podatkov.

Zanesljivost vrednotenja genetskih vrednosti se izmeri kot determinacijski koeficient v skladu z načeli, ki so jih sprejeli pristojni mednarodni organi (na primer, ICAR). Kadar se objavljajo rezultati vrednotenja, je treba navesti točnost ocene in datum vrednotenja.

Objaviti je treba genetske posebnosti in genetske napake živali, ki jih določijo organizacije, ki so uradno imenovane za določanje teh lastnosti, v soglasju z rejskimi organizacijami in združenji, in v skladu z Odločbo Komisije 84/247/EGS (1).

2. Vrednotenje genetskih vrednosti bikov za umetno osemenjevanje

Pri bikih je treba vrednotiti genetske vrednosti vseh obveznih lastnosti in objaviti vse njihove plemenske vrednosti. Objaviti je treba tudi druge plemenske vrednosti, ki so na voljo.

Te določbe ne veljajo za pasme, ki jim grozi izumrtje.

(a) Vrednotenje genetskih vrednosti bikov za umetno osemenjevanje za lastnosti mlečnosti

Pri vrednotenju genetskih vrednosti lastnosti mlečnosti morajo biti zajeti podatki o količini in sestavi mleka (vsebnost maščobe in beljakovin v mleku) ter drugi razpoložljivi in ustrezni podatki o genetski sposobnosti za lastnosti mlečnosti.

V skladu z načeli ICAR mora biti minimalna zanesljivost vrednotenja genetskih vrednosti bikov mlečnih pasem za umetno osemenjevanje vsaj 0,5 za glavne proizvodne lastnosti ob upoštevanju vseh informacij o sorodnikih.

(b) Vrednotenje genetskih vrednosti bikov za umetno osemenjevanje za lastnosti prireje mesa

Vrednotenje genetskih vrednosti teh bikov se opravlja na osnovi ene od naslednjih testnih metod:

(i)	lastna preizkušnja živali na testni postaji;

(ii)	testiranje na potomcih in/ali test v skupini polbratov na testni postaji ali v specializiranih enotah;

(iii)

testiranje na potomcih in/ali test v skupini polbratov v pogojih reje, in sicer tako, da se potomci razporedijo v črede in se opravi veljavna primerjava bikov;

(iv)	testiranje na potomcih in/ali test v skupini polbratov z zbiranjem podatkov na kmetijah, na dražbah ali v klavnicah tako, da se lahko opravi veljavna primerjava bikov.

Če se masa klavnega trupa, kakovost mesa, rast in potek telitve kontrolirajo, se te in vse druge pomembne lastnosti vključijo v vrednotenje genetskih vrednosti bika.

(1) UL L 125, 12.5.1984, str. 58.

Odločba Komisije 86/130/EGS	(UL L 101, 17.4.1986, str. 37)
Odločba Komisije 94/515/ES	(UL L 207, 10.8.1994, str. 30)

Odločba 86/130/EGS	Ta odločba
Člen 1	Člen 1
—	Člen 2
Člen 2	Člen 3
Priloga	Priloga I
—	Prilogi II in III