1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/12

(1)

Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti, da bodo sprejeti ustrezni in učinkoviti ukrepi za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, zaradi zmanjševanja njihove razširjenosti in tveganja, ki ga predstavljajo za javno zdravje.

(2)

V navedeni uredbi se določi cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti vseh serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, v matičnih jatah Gallus gallus na ravni primarne proizvodnje.

(3)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je cilj Skupnosti vključiti numerično izražen maksimalni odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali minimalni odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen in opredelitev shem testiranja, potrebnih za verifikacijo doseganja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje.

(4)

Navedena uredba tudi določa, da je cilj Skupnosti pri matičnih jatah vrste Gallus gallus za prehodno obdobje treh let, zajeti pet najpogostejših serotipov salmonele pri salmonelozi pri ljudeh, ki se opredelijo na podlagi podatkov, zbranih s sistemi spremljanja Skupnosti.

(5)

Informacije sistemov spremljanja Skupnosti kažejo, da je pet najpogostejših serotipov salmonele pri salmonelozi pri ljudeh Salmonella Enteritidis, Salmonella Hadar, Salmonella Infantis, Salmonella Typhimurium in Salmonella Virchow. Zato mora cilj Skupnosti, določen s to uredbo, zajeti navedene serotipe.

(6)

Da bi določili cilj Skupnosti, morajo biti na voljo primerljivi podatki o razširjenosti zadevnih serotipov salmonele v matičnih jatah Gallus gallus v državah članicah. Kot podlaga za zbiranje ustreznih podatkov o razširjenosti v državah članicah so bile uporabljene minimalne zahteve za nadzor salmonele v skladu z Direktivo Sveta 92/117/EGS (2). Take informacije so bile zbrane med ustreznim časovnim obdobjem v vseh državah članicah v letu 2004.

(7)

Za verifikacijo doseganja cilja in ob upoštevanju razmeroma nizke razširjenosti ustreznih serotipov salmonele v matičnih jatah Gallus gallus v Skupnosti, je treba organizirati ponovljeno vzorčenje reprezentativnega števila jat zadostne velikosti, ki morajo šteti 250 kokoši ali več, kakor zahteva Direktiva 92/117/EGS.

(8)

Shema testiranja, potrebna za verifikacijo doseganja cilja Skupnosti, se pomembno razlikuje in je po vsej verjetnosti bolj občutljiva kot shema, ki je bila uporabljena za zbiranje primerljivih podatkov v državah članicah v skladu z Direktivo 92/117/EGS. Zato je treba po maksimalno enem letu izvajanja ustreznih nacionalnih programov nadzora ponovno presoditi cilj Skupnosti.

(9)

Zaradi navedenega obdobja zbiranja informacij, primerljivi podatki niso bili na voljo v času pred vzpostavitvijo cilja Skupnosti z datumom, ki je določen v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2160/2003 v zvezi z matičnimi jatami Gallus gallus. Datum vzpostavitve navedenega cilja je treba zato podaljšati za šest mesecev in Uredbo (ES) št. 2160/2003 ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni v členu 4(5) Uredbe (ES) št. 2160/2003 za vzpostavitev cilja Skupnosti pri matičnih jatah Gallus gallus med prehodnim obdobjem temeljijo na metodologiji za nadziranje salmonele, ki je že vzpostavljena v skladu z Direktivo 92/117/EGS in ostalih vidikov ukrepov v zvezi z obvladovanjem tveganj. Ukrepi, predvideni s to uredbo, so bili pripravljeni v delovni skupini z udeležbo Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Brez poseganja v zahtevo o posvetovanju z EFSA, ki jo določa člen 15 Uredbe (ES) št. 2160/2003 pri vsaki zadevi, ki bi lahko pomembno vplivala na javno zdravje, v tej fazi ni potrebno formalno posvetovanje z EFSA.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

v valilnici; ali

(b)

na gospodarstvu.

(a)

rutinsko vzorčenje vsakih 16 tednov v valilnici, ki v tem primeru nadomesti ustrezno vzorčenje na pobudo upravljavca;

(b)

rutinsko vzorčenje na gospodarstvu se opravi dvakrat med proizvajalnim ciklusom, prvo v štirih tednih po premiku v fazo valjenja ali valilno enoto in drugo proti koncu faze valjenja, ne prej kot osem tednov pred koncem proizvajalnega cikla;

(c)

potrdilno vzorčenje na gospodarstvu, ki sledi odkritju ustreznih salmonel pri vzorčenju v valilnici.

(a)

v štirih tednih po premiku v valilno fazo ali valilno enoto;

(b)

proti koncu valilne faze, ne prej kot osem tednov pred koncem proizvajalnega cikla;

(c)

med proizvodnjo, zmeraj, ko je preteklo dovolj časa od vzorcev, navedenih v točkah (a) in (b).

(a)

Zbrane fekalije, ki sestojijo iz posameznih vzorcev svežih fekalij, od katerih vsak tehta najmanj 1 g in so odvzeti naključno na več mestih v zgradbi, kjer se zadržujejo kokoši, ali, če imajo kokoši prost dostop do več kakor ene zgradbe na posestvu, iz vsake skupine zgradb na posestvu, kjer se zadržujejo kokoši. Za analizo se fekalije lahko združijo v zbirne vzorce do najmanj dveh zbranih vzorcev.

Število mest, na katerih se odvzamejo posamezni vzorci fekalij za pripravo zbirnega vzorca:

(b)

Pet parov vatiranih palčk za jemanje brisov škornjev:

Vatirane palčke za jemanje brisov škornjev imajo zadostno sposobnost vpijanja, da vpijejo vlago. Sprejemljive so tudi „nogavice“ iz cevaste gaze.

Površina vatirane palčke za jemanje brisov škornjev se navlaži in pri tem se uporabi primerno redčilo (kot je 0,8 % natrijev klorid, 0,1 % pepton v sterilni deionizirani vodi ali sterilni vodi).

Hoja po prostoru se opravi tako, da bodo reprezentativno vzorčeni vsi deli sektorja, vključno s področji s steljo in z letvami, če je hoja po letvah varna. V vzorčenje so vključeni vsi ločeni kurniki v poslopju. Po končanju vzorčenja v izbranem sektorju je treba previdno odstraniti vatirane palčke za jemanje brisov, da se sprijeti material ne poškoduje.

Vatirane palčke za jemanje brisov se za analizo lahko združijo v zbirne vzorce do najmanj dveh zbranih vzorcev.

(c)

Pri matičnih jatah v kletkah je vzorčenje lahko sestavljeno iz naravno zmešanih fekalij iz tekočih trakov za iztrebke, strgal ali globokih jam, odvisno od vrste kletk. Za individualno testiranje se zbereta dva vzorca z najmanj 150 g iz:

Ponavadi je v poslopju več vrst kletk. V skupnem vzorcu so predstavljene zbrane fekalije iz vsake posamezne vrste. Iz posamezne jate je treba odvzeti dva zbrana vzorca, tako kot je to opisano spodaj.

Pri sistemih s tekočimi trakovi ali strgali se te zaženejo na dan jemanja vzorcev, vendar pred odvzemom vzorcev.

Pri sistemih, ki imajo pod kletkami deflektorje in strgala, se zberejo fekalije, ki so se nakopičile na strgalu, potem ko je bilo to strgalo zagnano.

V sistemih s kletkami, kjer ni sistemov tekočih trakov ali strgal, je treba zbrati fekalije iz globoke jame.

Sistemi tekočih trakov za iztrebke: fekalni material se zbere iz zadnjih delov tekočih trakov.

(a)

Rutinsko vzorčenje se opravi, kot je opisano v točki 2.2.2.1.

(b)

Potrditveno vzorčenje, ki sledi odkritju ustreznih salmonel pri vzorčenju v valilnici, se izvaja po naslednjem postopku.

Poleg vzorčenja, kakor je opisano v točki 2.2.2.1, lahko vzorčenje zajema naključni vzorec kokoši iz vsake zgradbe, v kateri so se kokoši zadrževale, običajno do pet kokoši na poslopje, razen če organ meni, da je treba vzorčiti večje število kokoši. Preučevanje sestavlja test za raziskavo protimikrobnih snovi ali zaviralni učinek bakterijske rasti v vzorcih. Test se upošteva kot neuspel, če je pozitivna vsaj ena od kokoši.

V primeru, da ni odkrita prisotnost ustrezne salmonele, vendar so odkrite protimikrobne snovi ali zaviralni učinek bakterijske rasti v vzorcih, se vzorčenje jate za ustrezno salmonelo in zaviralni učinek bakterijske rasti ponavlja, dokler se zaviralni učinek bakterijske rasti ne odkrije več, sicer se matična jata uniči. V zadnjem primeru se za namen cilja Skupnosti matična jata šteje kot okužena matična jata.

(c)

Sumljivi primeri

V izjemnih primerih, ko ima pristojni organ razloge za sum napačnih negativnih resultatov ob prvem uradnem vzorčenju na gospodarstvu, se lahko izvede sekundarno uradno potrditveno vzorčenje, ki sestoji iz fekalij ali kokoši (za odkrivanje salmonele v organih).

V izjemnih primerih, ko ima pristojni organ razloge za sum napačnega pozitivnega vzorčenja, izvedenega na pobudo upravljalca na gospodarstvu, se lahko izvede nadaljnjo uradno vzorčenje.

(a)

namestite 1 liter zapufrane peptonske vode (BPW), ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo in rahlo pomešajte;

(b)

nadaljujte kulturo z uporabo metode odkrivanja iz 3.2.

(a)

pazljivo razpakirajte par vatiranih palčk za jemanje brisov škornjev (ali „nogavice“), da se izognete poškodovanju sprijetega fekalnega materiala in jih postavite v 225 ml BPW, ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo,

(b)

kjer je pet parov vatiranih palčk za jemanje brisov škornjev zbranih v dva vzorca, namestite pet individualnih vzorcev v najmanj 225 ml BPW in zagotovite, da so vsi vzorci popolnoma potopljeni v BPW;

(c)

pomešajte tako, da pride do popolnega zasičenja vzorca in nato nadaljujte kulturo z uporabo metode odkrivanja iz 3.2.

(a)

v laboratoriju dajte vsak vzorec (ali zbirni vzorec, kakor ustrezno) v enako količino zapufrane peptonske vode in rahlo pomešajte;

(b)

pustite 10–15 minut, da se vzorec zmehča in nato previdno pomešajte;

(c)

takoj po mešanju odstranite 50 g zmesi in jo dodajte k 200 ml zapufrane peptonske vode, ki ste jo predhodno segreli na sobno temperaturo;

(d)

nadaljujte kulturo vzorca z uporabo metode odkrivanja iz 3.2.

(a)

podroben opis izvedenih možnosti za shemo vzorčenja in vrsto vzetih vzorcev, kot je ustrezno;

(b)

število obstoječih in število testiranih matičnih jat;

(c)

rezultate testiranja;

(d)

obrazložitve o rezultatih, zlasti v zvezi z izjemnimi primeri.