o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (1) in zlasti člena 2(2) Uredbe,

Priloga I k Uredbi (ES) št. 138/2004 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 138/2004 se spremeni:

Odstavek 3.056 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.056

Metoda vrednotenja proizvodnje po osnovnih cenah zahteva temeljno razlikovanje med subvencijami na proizvode in drugimi subvencijami na proizvodnjo. Subvencije na kmetijske proizvode (1) se lahko plačajo bodisi kmetijskim proizvajalcem bodisi drugim gospodarskim subjektom. Samo subvencije na proizvode, plačane kmetijskim proizvajalcem, se prištejejo k tržni ceni, ki jo prejmejo proizvajalci, da dosežejo osnovno ceno. Subvencije na kmetijske proizvode, plačane drugim gospodarskim subjektom razen kmetijskim proizvajalcem, se ne zajamejo v ERK.“

(1) Subvencije na kmetijske proizvode, plačane kmetijskim proizvajalcem, vključujejo vse subvencije v obliki neposrednih plačil kmetom za izpad dohodka zaradi manjšega obsega proizvodnje (se pravi v primerih, ko država proizvajalcem kmetijskih proizvodov plača razliko med povprečnimi tržnimi cenami in zajamčenimi cenami kmetijskih proizvodov)."

Odstavek 3.064 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.064

V kmetijstvu so najpomembnejši tipi drugih subvencij, povezanih s proizvodnjo:

—	subvencije na plačilno listo,

—

subvencije za obresti (prim. ESR 95, 4.37(c)) rezidenčnim proizvodnim enotam, tudi če so namenjene spodbujanju investicij (2). Dejansko so to tekoči transferji, namenjeni zmanjšanju proizvajalčevih poslovnih stroškov. V računih se obravnavajo kot subvencije proizvajalcem, ki imajo od njih koristi, četudi v praksi država plača razliko v obrestih neposredno kreditni instituciji, ki je odobrila posojilo (z odstopanjem od merila plačila),

—	vračila DDV, ki so višja od potrebnih ali normalnih nadomestil v danem položaju in ki izhajajo iz sistema pavšalnega nadomestila (prim. 3.041 in 3.042),

—	prevzem prispevkov za socialno varnost in davke na nepremičnine,

—	prevzem drugih stroškov, kot so pomoč za zasebno skladiščenje vina in grozdnega mošta in ponovno skladiščenje namiznih vin (če so zaloge v lasti kmetijske enote),

—	druge subvencije na proizvodnjo:

—	podpore za zemljo v prahi (obvezna praha, povezana s podporami glede na površino, in prostovoljna praha),

—	finančno nadomestilo za umik svežega sadja in vrtnin s trga. Ta plačila pogosto prejmejo skupine tržnih proizvajalcev in jih je treba obravnavati kot subvencije kmetijstvu, saj so neposredna nadomestila za izgubo proizvodnje,

—	premije za govedo za sezonske prilagoditve (‚izvensezonske premije’) in ekstenzifikacija,

—	podpore za kmetijsko proizvodnjo v območjih z omejenimi možnostmi in/ali hribovitih območjih,

—	druge podpore, namenjene vplivu na proizvodne metode (ekstenzifikacija, tehnike, namenjene zmanjšanju onesnaževanja itd.),

—

zneski, plačani kmetovalcem kot nadomestilo za ponavljajoče se izgube blaga v zalogah, npr. poljščine ali živina, ki se štejejo kot nedokončana proizvodnja, ter nasadi, če so še v obdobju rasti (prim. 2.040 do 2.045). Nasprotno pa se kompenzacijski transferji za izgube blaga v zalogi in/ali nasadi, uporabljeni kot proizvodni dejavniki, zajamejo kot drugi kapitalski transferji v računu kapitala.“

(2) Kadar pa ima podpora dvojni namen financiranja odplačila glavnice dolga in plačila obresti nanj in kadar je ni možno razdeliti med oba elementa, se celotna podpora obravnava kot investicijska podpora."