10.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 37/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 214/2005

z dne 9. februarja 2005

o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri kozah

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) in zlasti prvega odstavka člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri kozah.

(2)

Dne 28. januarja 2005 je skupina izvedencev za TSE pri drobnici pod vodstvom referenčnega laboratorija Skupnosti za TSE (CRL) potrdila odkritje bovine spongiformne encefalopatije (BSE) pri kozi, zaklani v Franciji. To je prvi primer BSE pri drobnici v naravnih razmerah.

(3)

Prejšnji Znanstveni usmerjevalni odbor (SSC) je na sestanku z dne 4.–5. aprila 2002 sprejel mnenje o varnih virih materialov iz drobnice, če bi se pojavila možnost BSE pri drobnici. V svojem mnenju, ki ga je sprejel na sestanku z dne 26. novembra 2003, je Znanstveni odbor za biološke nevarnosti Evropske agencije za varno hrano (EFSA) potrdil izjavo mnenja SSC glede varnosti v zvezi s TSE nekaterih proizvodov, katerih izvor je drobnica. V izjavi z dne 28. januarja 2005 je navedeni odbor EFSA poudaril tudi, da je treba še ugotoviti pomen tega edinega primera okužbe koze z BSE v Franciji. Da bi to ugotovili, so bistveni izsledki povečanega spremljanja TSE pri kozah.

(4)

V skladu z navedenima mnenjema SSC in EFSA je treba razširiti spremljanje koz za izboljšanje skupnostnih programov za izkoreninjenje. Ti programi tudi povečujejo stopnjo varstva potrošnikov, čeprav varne vire proizvodov kozjega izvora dodatno zagotavljajo sedanji ukrepi, zlasti določbe o odstranitvi snovi s specifičnim tveganjem v Uredbi (ES) št. 999/2001.

(5)

Razširjeno spremljanje mora temeljiti na priporočilu za statistično veljavno raziskavo CRL za čimprejšnjo ugotovitev razširjenosti BSE pri kozah in izboljšanje poznavanja zemljepisne porazdelitve in porazdelitve znotraj črede. Zato velja za vse države članice, posebno države članice, ki jih je prizadela BSE.

(6)

Uredbo (ES) št. 999/2001 je treba zato ustrezno spremeniti.

(7)

Zaradi pomembnosti, da se zagotovi najvišja stopnja varstva potrošnika in oceni razširjenost BSE pri kozah, morajo spremembe v tej uredbi začeti veljati takoj.

(8)

Program spremljanja koz je treba pregledati po najmanj 6 mesecih dejanskega spremljanja in po podaji mnenja EFSA o količinski presoji preostalega tveganja zaradi kozjega mesa in mesnih proizvodov kozjega izvora.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga III k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 36/2005 (UL L 10, 13.1.2005, str. 9).


PRILOGA

V poglavju A dela II Priloge III se točki 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Spremljanje ovac in koz, zaklanih za prehrano ljudi

(a)

Ovce

Države članice, v katerih populacija ovac, ki so že jagnjile ali bile prvič pripuščene, presega 750 000 živali, morajo po pravilih vzorčenja iz točke 4 testirati najmanjši letni vzorec 10 000 ovac, zaklanih za prehrano ljudi (1).

(b)

Koze

Države članice testirajo zdrave zaklane koze po pravilih vzorčenja iz točke 4 in najmanjšim obsegom vzorcev iz preglednice A.

Kadar ima država članica težave pri zbiranju zadostnega števila zdravih zaklanih koz za dodeljeni najmanjši obseg vzorca, lahko izbere, da nadomesti največ 50 % najmanjšega obsega vzorca s testiranjem mrtvih koz, starejših od 18 mesecev, v razmerju ena proti ena poleg najmanjšega obsega vzorca iz točke 3.

Preglednica A

Država članica

Najmanjši obseg vzorca pri zdravih zaklanih kozah (2)

Španija

125 500

Francija

93 000

Italija

60 000

Grčija

20 000

Ciper

5 000

Avstrija

5 000

Druge države članice

vse

3.   Spremljanje ovac in koz, ki niso zaklane za prehrano ljudi

Države članice morajo po pravilih vzorčenja iz točke 4 in najmanjšem obsegu vzorcev, navedenem v preglednicah B in C, testirati poginule ali pokončane ovce in koze, ki niso bile:

pokončane v okviru boja za izkoreninjenje bolezni, ali

zaklane za prehrano ljudi.

Preglednica B

Populacija ovac v državah članicah, ki so že jagnjile ali bile prvič pripuščene

Najmanjši obseg vzorca poginulih ovac (3)

> 750 000

10 000

100 000–750 000

1 500

40 000–100 000

500

< 40 000

100


Preglednica C

Populacija koz v državah članicah, ki so že kotile ali bile prvič pripuščene

Najmanjši obseg vzorca poginulih koz (4)

> 750 000

10 000

250 000–750 000

3 000

40 000–250 000

1 000

< 40 000

100 % do 200“


(1)  Najmanjši obseg vzorca je izračunan tako, da pri zaklanih živalih odkrije razširjenost 0,03 % s 95-odstotno zanesljivostjo.

(2)  Najmanjši obseg vzorcev je določen tako, da upošteva število zdravih zaklanih koz in razširjenost BSE v posameznih državah članicah. Namenjen je tudi določanju dosegljivih ciljev. Najmanjši obseg vzorca nad 60 000 omogoča odkritje razširjenosti 0,0017 % s 95-odstotno zanesljivostjo.

(3)  Obseg vzorcev je določen tako, da upošteva obseg populacije ovac v posameznih državah članicah, in je namenjen določanju dosegljivih ciljev. Najmanjši obseg vzorcev 10 000, 1 500, 500 in 100 živali omogoča odkritje razširjenosti 0,03 %, 0,2 %, 0,6 % oziroma 3 % s 95-odstotno zanesljivostjo.

(4)  Obseg vzorcev je določen tako, da upošteva obseg populacije koz v posameznih državah članicah, in je namenjen določanju dosegljivih ciljev. Najmanjši obseg vzorcev 10 000, 3 000, 1 000 in 200 živali omogoča odkritje razširjenosti 0,03 %, 0,1 %, 0,3 % oziroma 1,5 % s 95-odstotno zanesljivostjo.