PRILOGA 1

POGOJI, KI SE NANAŠAJO NA NASAD

1.   Nasad mora biti sortno istoveten in čist, in, če je potrebno, tudi klonsko čist.

2.   Splošno stanje nasada in stopnja razvoja rastlin naj bosta takšna, da omogočata zadostno preverjanje sortne istovetnosti in čistosti nasada in, če je potrebno, klonske čistosti, kot tudi zdravstveno stanje rastlin.

3.   Zemlja ali, če je potrebno, rastni substrat zagotavljata, da sta brez škodljivih organizmov ali njihovih prenašalcev, zlasti ogorčic, ki prenašajo virusne bolezni. Matični nasadi in trsnice se postavijo pod primernimi pogoji, da se prepreči kakršno koli tveganje kontaminacije s škodljivimi organizmi.

4.   Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost razmnoževalnega materiala, naj bo čim manj.

5.   Zlasti za škodljive organizme iz točk (a), (b) in (c) se v skladu s točko 5.6 uporabljajo pogoji iz točk 5.1 do 5.5:

(a)	kompleks kužne izrojenosti: Grapevine fanleaf virus (GFLV), Arabis mosaic virus (ArMV);

(b)	kompleks bolezni predčasnega zvijanja in rdečenja listov vinske trte: Grapevine leafroll-associated virus 1 (GLRaV-1) in Grapevine leafroll-associated virus 3 (GLRaV-3);

(c)	kužna marmoriranost vinske trte (GFkV) (samo za podlage).

5.1   Z uradnimi pregledi se potrdi, da so matični nasadi, namenjeni za pridelavo izvornega razmnoževalnega materiala, brez škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a), 5(b) in 5(c). Ta pregled temelji na rezultatih testiranj zdravstvenega stanja rastlin z metodo indeksiranja ali z mednarodno sprejeto enakovredno testno metodo, ki se nanaša na vse rastline. Ti pregledi se potrdijo z rezultati testiranj zdravstvenega stanja rastlin, ki se opravijo za vse organizme od točk 5(a) do 5(b), na vseh rastlinah vsakih 5 let.

Okužene rastline morajo biti izločene. Razlogi za izločitev rastlin zaradi zgoraj navedenih škodljivih organizmov ali drugih dejavnikov se vpišejo v evidence, v katerih se vodijo podatki o matičnih nasadih.

5.2   Z uradnimi pregledi se potrdi, da so matični nasadi, ki so namenjeni za pridelavo baznega razmnoževalnega materiala, brez škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a) in 5(b). Ta pregled temelji na rezultatih testiranj zdravstvenega stanja rastlin, ki se nanaša na vse rastline. Ti preizkusi se opravijo najmanj vsakih 6 let, z začetkom pri 3 leta starih matičnih nasadih.

V primerih, ko se izvajajo letni uradni pregledi vseh rastlin v nasadu, se testiranja zdravstvenega stanja rastlin opravijo najmanj vsakih 6 let, z začetkom pri 6 let starih matičnih nasadih.

Okužene rastline morajo biti izločene. Razlogi za izločitev rastlin zaradi zgoraj navedenih škodljivih organizmov ali drugih dejavnikov se vpišejo v evidence, v katerih se vodijo podatki o matičnih nasadih.

5.3   Z uradnimi pregledi se potrdi, da so matični nasadi, namenjeni za pridelavo certificiranega materiala, brez škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a) in 5(b). Ta pregled temelji na rezultatih testiranj zdravstvenega stanja rastlin, ki se opravi z raziskavo v skladu z metodami postopkov analize/nadzora, ki so skladni s splošno sprejetimi in standardnimi normami. Ti preizkusi se izvedejo najmanj vsakih 10 let, z začetkom pri 5 let starih matičnih nasadih.

V primerih, ko se izvajajo letni uradni pregledi vseh rastlin v nasadu, se testiranja zdravstvenega stanja rastlin opravijo najmanj vsakih 10 let, z začetkom pri 10 let starih matičnih nasadih.

Delež rastlin v matičnem nasadu, izločenih zaradi škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a) in 5(b), ne sme biti večji od 5 %. Okužene rastline morajo biti izločene. Razlogi za izločitev rastlin zaradi zgoraj navedenih škodljivih organizmov ali drugih dejavnikov se vpišejo v evidence, v katerih se vodijo podatki o matičnih nasadih.

5.4   V matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo standardnega materiala, delež izločenih rastlin zaradi škodljivih organizmov, naštetih v točkah 5(a) in 5(b), ne sme biti večji od 10 %. Okužene rastline morajo biti izločene iz razmnoževanja. Razlogi za izločitev rastlin zaradi zgoraj navedenih škodljivih organizmov ali drugih dejavnikov se vpišejo v evidence, v katerih se vodijo podatki o matičnih nasadih.

5.5   Za trsnice mora biti z letnimi uradnimi pregledi nasada, ki temeljijo na vizualni metodi in ki so, če je potrebno, podprti z ustreznimi preizkusi oziroma dodatnim pregledom nasada, ugotovljeno, da so brez škodljivih organizmov, naštetih v točkah 5(a) in 5(b).

(a)	Države članice se lahko odločijo, da točk 5.1 in 5.2 ne uporabljajo do 31. julija 2011 za matične nasade, kjer se je na datum začetka veljave Direktive Komisije 2005/43/ES (1) že prideloval izvorni razmnoževalni material ali bazni razmnoževalni material.

(b)	Države članice se lahko odločijo, da točke 5.3 ne uporabljajo do 31. julija 2012 za matične nasade, kjer se je na datum začetka veljave Direktive Komisije 2005/43/ES že prideloval certificirani razmnoževalni material.

(c)

Če se države članice odločijo, da ne bodo uporabljale točk 5.1 in 5.2 ali točke 5.3, kakor je opisano pod (a) ali (b) zgoraj, namesto tega uporabljajo naslednja pravila. Iz nasada, namenjenega za pridelavo izvornega razmnoževalnega materiala in baznega razmnoževalnega materiala, je treba izločiti škodljive virusne bolezni, predvsem virusno kržljavost vinske trte in virusno zvijanje listja vinske trte. V nasadu, namenjenem za pridelavo razmnoževalnega materiala drugih kategorij, ne sme biti nobene rastline, ki bi kazala znake kakršne koli škodljive virusne bolezni.

6.   Trsnic ni dovoljeno postaviti v vinograd ali matični nasad. Najmanjša razdalja od vinograda ali matičnega nasada mora biti 3 metre.

7.   Razmnoževalni material, ki se uporabi za pridelovanje ključev podlag za cepljenje, cepičev, potaknjencev, ukoreninjenih potaknjencev in ukoreninjenih cepljenk, se vzame iz pregledanih in potrjenih matičnih nasadov.

8.   Ne glede na uradne preglede iz zgoraj navedene točke 5, se izvede najmanj en uradni pregled nasada. Dodatni pregledi nasada se izvedejo v primeru sporov glede zadev, o katerih se lahko odloči ne glede na kakovost razmnoževalnega materiala.

---

(1)  UL L 164, 24.6.2005, str. 37.

PRILOGA II

POGOJI, KI SE NANAŠAJO NA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL

I.   SPLOŠNI POGOJI

1.

Razmnoževalni material mora biti sortno istoveten in čist, in če je potrebno tudi klonsko čist; za trženje standardnega materiala je dovoljeno 1-odstotno odstopanje.

2.

Minimalna tehnična čistost razmnoževalnega materiala mora biti 96 %. Za tehnično nečisto se šteje: (a) v celoti ali delno izsušen razmnoževalni material, tudi če je bil po izsušitvi namočen v vodi; (b) Potaknjenci: poškodovan, ukrivljen ali ranjen razmnoževalni material, zlasti če ga je poškodovala toča ali pozeba ali če je bil zmečkan ali polomljen; (c) material, ki ne izpolnjuje zahtev iz točke III spodaj.

3.

Olesenele rozge morajo doseči ustrezno stopnjo zrelosti lesa.

4.

Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost razmnoževalnega materiala, naj bo čim manj. Razmnoževalni material, ki kaže jasne znake ali simptome, da je okužen s škodljivimi organizmi, za katere ne obstaja učinkovito zdravljenje, se izloči.

II.   POSEBNI POGOJI

1.   Ukoreninjene cepljenke

Ukoreninjene cepljenke, ki so sestavljene iz kombinacije iste kategorije razmnoževalnega materiala, se uvrstijo v to kategorijo.

Ukoreninjene cepljenke, ki so sestavljene iz različnih kategorij razmnoževalnega materiala, se uvrstijo v nižjo kategorijo elementov, ki jo sestavljajo.

2.   Začasno odstopanje

Države članice se lahko odločijo, da točke 1 ne uporabljajo do 31. julija 2010 za ukoreninjene cepljenke iz izvornega razmnoževalnega materiala, cepljenega na bazni razmnoževalni material. Če se države članice odločijo, da ne bodo uporabljale točke 1, namesto tega uporabljajo naslednje pravilo.

Ukoreninjene cepljenke iz izvornega razmnoževalnega materiala, cepljenega na bazni razmnoževalni material, se razvrstijo kot izvorni razmnoževalni material.

III.   KLASIRANJE

1.   Ključi podlag za cepljenje, potaknjenci in cepiči

Premer

To zadeva največji premer prereza. Ta standard ne velja za zelene potaknjence.

(a)	Ključi podlag za cepljenje in cepiči: (aa) zgornji premer: 6,5 do 12 mm; (ab) največji spodnji premer: 15 mm, razen pri cepičih, namenjenih za cepljenje rastlin in situ.

(b)	potaknjenci;   najmanjši zgornji premer: 3,5 mm.

2.   Ukoreninjeni potaknjenci

A.   Premer

Premer, izmerjen na sredini internodija, tik pod zgornjim poganjkom, naj ne bo manjši od 5 mm. Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene potaknjence iz zelenega razmnoževalnega materiala.

B.   Dolžina

Razdalja med najnižjo točko, pri kateri poženejo korenine, in zgornjim poganjkom naj ne bo manjša od:

(a)	30 cm za ukoreninjene potaknjence, namenjene za cepljenje; toda 20 cm za ukoreninjene potaknjence, namenjene za Sicilijo;

(b)	20 cm za ostale ukoreninjene potaknjence. Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene potaknjence iz zelenega razmnoževalnega materiala.

C.   Korenine

Vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi.

D.   Peta

Rez se naredi dovolj pod diafragmo, tako da se ta ne poškoduje, toda ne več kot 1 cm pod njo.

3.   Ukoreninjene cepljenke

A.   Dolžina

Steblo mora biti dolgo najmanj 20 cm.

Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene cepljenke iz zelenega razmnoževalnega materiala.

B.   Korenine

Vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi.

C.   Spojno mesto

Vsaka rastlina naj ima primerno, pravilno in trdo zraščeno spojno mesto.

D.   Peta

Rez se naredi dovolj pod diafragmo, tako da se ta ne poškoduje, toda ne več kot 1 cm pod njo.

PRILOGA III

PAKIRANJE

Sestava pakiranj in snopov

1 – Tip	2 – Število posameznih kosov	3 – Največja količina
1. Ukoreninjene cepljenke	25, 50, 100, ali večkratniki števila 100	500
2. Ukoreninjeni potaknjenci	50, 100, ali večkratniki števila 100	500
3. Cepiči
— z najmanj petimi uporabnimi očesi	100 ali 200	200
— z enim uporabnim očesom	500 ali večkratniki števila 500	5 000
4. Ključi podlag za cepljenje	100 ali večkratniki števila 100	1 000
5. Potaknjenci	100 ali večkratniki števila 100	500

POSEBNI POGOJI

 I.   Majhne količine

Kadar je potrebno, je lahko velikost (število posameznih kosov) pakiranj in snopov vseh tipov in kategorij razmnoževalnega materiala, naštetih v stolpcu 1 zgoraj, manjša od najmanjše označene količine v stolpcu 2 zgoraj.

II.   Trta s koreninami v katerem koli substratu v lončkih in škatlah

Število posameznih kosov in največja količina se ne uporabljajo.

PRILOGA IV

OZNAČEVANJE

A.   ETIKETA

 I.   Zahtevani podatki

1.

Standardi ES

2.

Država pridelave

3.

Organ, pristojen za potrjevanje ali preverjanje, in država članica ali njune začetnice

4.

Ime in naslov osebe, odgovorne za zapečatenje, ali njena identifikacijska številka

5.

Vrsta

6.

Tip materiala

7.

Kategorija

8.

Sorta in, če je ustrezno, klon. Pri ukoreninjenih cepljenkah se ta oznaka uporablja za ključe podlag za cepljenje in cepiče.

9.

Referenčna številka partije

10.

Količina

11.

Dolžina – samo za ključe podlag za cepljenje: to vključuje najmanjšo dolžino ključev zadevne partije

12.

Leto pridelave.

 II.   Minimalni pogoji

Etiketa mora izpolnjevati naslednje zahteve:

1.	etiketa mora biti neizbrisno tiskana in čitljiva

2.	etiketa se nalepi tako, da je dobro vidna

3.	podatki, določeni v točki A.I., ne smejo biti skriti, zakriti ali delno prekriti z drugim napisom ali sliko

4.	podatki, določeni v točki A.I., morajo biti zapisani v istem vidnem polju.

III.   Odstopanja glede majhnih količin, namenjenih končnim uporabnikom

1.   Več kot en kos

V skladu s točko I.10. mora biti na etiketi napis: „Natančno število enot na paket ali snop“.

2.   Samo en kos

Naslednji podatki, določeni v točki A.I., niso potrebni:

—	tip materiala,

—	kategorija,

—	referenčna številka partije,

—

količina,

—	dolžina ključev podlag za cepljenje,

—	leto pridelave.

IV.   Odstopanja glede trte v lončkih, zabojih ali škatlah

Pri ukoreninjenih rastlinah vinske trte v kakršnem koli substratu v lončkih, zabojih ali škatlah, ko pakiranja tega materiala zaradi svoje sestave ne morejo izpolniti zahtev za pečatenje (vključno z označevanjem):

(a)	razmnoževalni material se hrani v ločenih partijah, ki so ustrezno označene s sorto in, kjer je primerno, s klonom in številom posameznih kosov;

(b)	uradna etiketa ni obvezna;

(c)	je razmnoževalni material opremljen s spremnim dokumentom, kot to določa točka B.

B.   SPREMNI DOKUMENT

 I.   Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni

Ko države članice zahtevajo, da je treba dostaviti spremni dokument, mora dokument:

(a)	biti dostavljen v najmanj dveh izvodih (pošiljatelj in prejemnik);

(b)	spremljati dostavo (izvod prejemnika) od kraja pošiljatelja do kraja prejemnika;

(c)	vsebovati vse podatke o posameznih partijah dostave, kot jih določa naslednja točka II;

(d)	biti shranjen še najmanj eno leto in biti na razpolago uradnim nadzornim organom.

II.   Podatki, ki jih je treba vključiti

1.

Standardi ES

2.

Država pridelave

3.

Organ, pristojen za potrjevanje ali preverjanje, in država članica ali njune začetnice

4.

Zaporedna številka

5.

Pošiljatelj (naslov, registrska številka)

6.

Prejemnik (naslov)

7.

Vrsta

8.

Tip(-i) materiala

9.

Kategorija(-e)

10.

Sorta in, če je primerno, klon(-i). Pri ukoreninjenih cepljenkah se ta oznaka uporablja za ključe podlag za cepljenje in cepiče.

11.

Število posameznih kosov na partijo

12.

Skupno število partij

13.

Datum dostave.