15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/49

(1)

Glavni motiv čezmejnega organiziranega kriminala je materialna korist. Poskusi preprečevanja in boja proti takemu kriminalu so lahko učinkoviti samo, če so osredotočeni na sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji. Vendar pa je to oteženo med drugim tudi zaradi razlik med zakonodajami držav članic na tem področju.

(2)

V sklepih Evropskega sveta na Dunaju v decembru 1998 je Evropski svet pozval k okrepitvi prizadevanj EU v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu v skladu z akcijskim načrtom o tem, kako kar najbolje izvajati določbe Amsterdamske pogodbe o območju svobode, varnosti in pravice (2).

(3)

V skladu z odstavkom 50(b) Dunajskega akcijskega načrta se morajo v petih letih po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe nacionalni predpisi, ki urejajo zasege in zaplembe premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, izboljšati in približati, kjer je to potrebno, ob upoštevanju pravic dobrovernih tretjih oseb.

(4)

Odstavek 51 sklepov Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 poudarja, da je pranje denarja v samem središču organiziranega kriminala in bi ga bilo treba izkoreniniti, kjer koli se pojavi, in da je Evropski svet odločen zagotoviti, da se sprejmejo konkretni ukrepi za sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s tem kaznivim dejanjem. V odstavku 55 Evropski svet poziva tudi k približevanju kazenske zakonodaje in postopkov, ki zadevajo pranje denarja (npr. sledenje, zamrznitev in zaplemba sredstev).

(5)

Na podlagi priporočila 19 akcijskega načrta iz leta 2000 z naslovom „Preprečevanje in nadzor organiziranega kriminala: strategija Evropske unije za začetek novega tisočletja,“ ki ga je Svet potrdil 27. marca 2000 (3), je treba preučiti, če obstaja potreba po pravnem instrumentu, ki bi ob upoštevanju najboljše prakse v državah članicah in s polnim spoštovanjem temeljnih pravnih načel v kazensko, civilno oziroma davčno pravo uvedel možnost olajšanja dokaznega bremena glede izvora sredstev osebe, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, povezano z organiziranim kriminalom.

(6)

Na podlagi člena 12 o zaplembi in zasegu Konvencije ZN z dne 12. decembra 2000 proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu lahko države pogodbenice preučijo možnost zahtevati od storilca, da dokaže zakonitost porekla premoženjske koristi, ki je bila domnevno pridobljena s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, ki ga je treba zaseči, kolikor je taka zahteva v skladu z načeli njihovega notranjega prava in z naravo njihovih sodnih postopkov.

(7)

Vse države članice so ratificirale Konvencijo Sveta Evrope z dne 8. novembra 1990 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Nekatere države članice so na podlagi člena 2 Konvencije predložile izjave v zvezi z zaplembo, ki jih zavezujejo, da izvajajo zaplembe samo na podlagi natančno določenih kaznivih dejanj.

(8)

Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ (4) z dne 26. junija 2001 predpisuje določbe o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Poleg tega države članice v skladu s tem okvirnim sklepom ne smejo zahtevati ali ohraniti pridržkov glede določb Konvencije Sveta Evrope o zaplembi, če gre za kaznivo dejanje, za katero je najvišja zagrožena kazen odvzem prostosti ali nalog za pridržanje več kot eno leto.

(9)

Obstoječi pravni instrumenti na tem področju niso v zadostni meri dosegli učinkovitega čezmejnega sodelovanja glede zaplembe, ker nekatere države članice še vedno ne morejo zapleniti premoženjske koristi, pridobljene z vsemi kaznivimi dejanji, za katera je zagrožena kazen odvzema prostosti za več kot eno leto.

(10)

Cilj tega okvirnega sklepa je zagotoviti, da imajo vse države članice učinkovita pravila, ki urejajo zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, med drugim v zvezi z dokaznim bremenom glede vira sredstev osebe, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, povezano z organiziranim kriminalom. Ta okvirni sklep je povezan z danskim osnutkom okvirnega sklepa o vzajemnem priznavanju odredb o zaplembi premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, in delitvijo sredstev, ki je bil predložen istočasno.

(11)

Ta okvirni sklep državi članici ne preprečuje uporabe njenih temeljnih načel v zvezi s pravilnim postopkom, zlasti glede domneve nedolžnosti, premoženjskih pravic, svobode združevanja, svobode tiska in svobode izražanja v drugih medijih

—

„premoženjska korist“ pomeni katero koli gospodarsko korist od kaznivih dejanj. Zajema lahko kakršno koli obliko premoženja, kot je opredeljeno v naslednji alinei;

—

„premoženje“ pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, ter pravne dokumente in listine, ki izkazujejo pravni naslov ali pravni interes na takšnem premoženju;

—

„pripomočki za kazniva dejanja“ pomenijo katero koli premoženje, ki se uporablja ali ki je na kakršen koli način, v celoti ali delno, namenjeno storitvi kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj;

—

„zaplemba“ pomeni kazen ali ukrep, ki ga sodišče izreče po zaključku postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem ali kaznivimi dejanji, kar vodi k dokončnemu odvzemu premoženja;

—

„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki mu veljavno nacionalno pravo podeljuje takstatus, razen državnih ali drugih javnih organov, ki izvršujejo državno oblast, in javnihmednarodnih organizacij.

(a)

storjeno v okviru kriminalne združbe, kot je opredeljena v Skupnem ukrepu 98/733/PNZ z dne 21. decembra 1998 o kaznivosti udeležbe v hudodelski združbi v državah članicah Evropske unije (5), kadar je kaznivo dejanje zajeto z:

(b)

ki je zajeto z Okvirnim sklepom Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (11),

pod pogojem, da je za kaznivo dejanje po zgoraj omenjenih okvirnih sklepih

in da je kaznivo dejanje take narave, da lahko prinaša materialno korist.

(a)

kadar je na podlagi določenih dejstev nacionalno sodišče z gotovostjo ugotovilo, da zadevno premoženje izhaja iz kriminalnih dejavnosti obsojenca v obdobju pred obsodbo iz odstavka 1, ki ga sodišče šteje za primerno dolgo glede na okoliščine posameznega primera; oziroma

(b)

kadar je na podlagi določenih dejstev nacionalno sodišče z gotovostjo ugotovilo, da zadevno premoženje izhaja iz podobnih kriminalnih dejavnosti obsojenca v obdobju pred obsodbo iz odstavka 1, ki ga sodišče šteje za primerno dolgo glede na okoliščine posameznega primera; oziroma

(c)

kadar se ugotovi, da je vrednost premoženja nesorazmerna z zakonitimi dohodki obsojenca in je na podlagi določenih dejstev nacionalno sodišče z gotovostjo ugotovilo, da zadevno premoženje izhaja iz kriminalnih dejavnosti obsojenca.