Uredba Komisije (ES) št. 874/2004

z dne 28. aprila 2004

o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene.eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene.eu najvišje ravni [1] in zlasti člena 5(1) Uredbe,

po posvetovanju z Registrom v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 733/2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Začetne stopnje izvajanja domene.eu najvišje ravni (TLD), ki jih je bilo treba oblikovati skladno z Uredbo (ES) št. 733/2002, so se končale z imenovanjem pravne osebe s sedežem v Skupnosti za upravljanje in vodenje funkcije Registra.eu TLD. Register, imenovan s Sklepom Komisije 2003/375/ES [2], mora biti nepridobitna organizacija, ki deluje in zagotavlja storitve na podlagi pokritja stroškov in po dostopni ceni.

(2) Zahtevo za domensko ime je treba omogočiti z elektronskimi sredstvi po enostavnem, hitrem in učinkovitem postopku, v vseh uradnih jezikih Skupnosti, preko akreditiranih registratorjev.

(3) Akreditacijo registratorjev izvede Register po postopku, ki zagotavlja pošteno in odprto konkurenco med registratorji. Postopek akreditacije mora biti objektiven, pregleden in nediskriminacijski. Do akreditacije bi morale biti upravičene samo stranke, ki izpolnjujejo nekatere temeljne tehnične zahteve, ki jih določa Register.

(4) Registratorji morajo sprejeti samo tiste zahtevke za registracijo domenskih imen, ki so vloženi po akreditaciji registratorjev, in jih posredovati v kronološkem vrstnem redu, po katerem so bili zahtevki prejeti.

(5) Za zagotovitev večje zaščite pravic porabnikov in ne da bi to vplivalo na kakršna koli pravila Skupnosti glede pristojnosti in veljavne zakonodaje, mora biti zakonodaja, ki se uporablja pri sporih med registratorji in registranti v zadevah glede naslovov Skupnosti, zakonodaja ene od držav članic.

(6) Registratorji morajo od svojih strank zahtevati točne kontaktne podatke, kot so polno ime, naslov sedeža, telefonska številka in elektronski naslov kakor tudi informacije o fizični ali pravni osebi, ki je odgovorna za tehnične postopke domenskega imena.

(7) Politika Registra mora pospeševati uporabo vseh uradnih jezikov Skupnosti.

(8) Države članice lahko na podlagi Uredbe (ES) št. 733/2002 zahtevajo, da njihovo uradno ime in ime, pod katerim so splošno znane, neposredno z domeno.eu najvišje ravni registrira samo njihova vlada. Državam, za katere se pričakuje, da se bodo pridružile Evropski uniji po maju 2004, je treba omogočiti, da blokirajo svoja uradna imena in imena, pod katerimi so splošno znane, da se bodo lahko registrirale pozneje.

(9) Država članica mora biti pooblaščena, da imenuje operaterja, ki bo kot domensko ime registriral njeno uradno ime in ime, pod katerim je splošno znana. Podobno je treba Komisijo pooblastiti, da izbere domenska imena, ki jih uporabijo ustanove Skupnosti, in da imenuje operaterja navedenih domenskih imen. Register je treba pooblastiti, da rezervira število posebnih domenskih imen za svoje operativne funkcije.

(10) Številne države članice so v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 733/2002 uradno obvestile Komisijo in druge države članice o omejenem seznamu široko priznanih imen glede na zemljepisne oziroma geopolitične koncepte, ki vplivajo na njihovo politično ali teritorialno organizacijo. Taki seznami vključujejo imena, ki se ne morejo registrirati ali ki se lahko registrirajo samo z domeno druge ravni po pravilih javnega reda. Imena, vključena na ta seznam, niso predmet načela "prvi prispe, prvi dobi".

(11) Načelo "prvi prispe, prvi dobi" mora biti med postopkom registracije po fazah osnovno načelo za reševanje spora med imetniki prednostnih pravic. Po končanju registracije po fazah se pri razporejanju domenskih imen uporablja načelo "prvi prispe, prvi dobi".

(12) Za varovanje prednostnih pravic, ki jih priznava Skupnost ali notranje pravo, je treba vzpostaviti postopek za registracijo po fazah. Postopek fazne registracije mora potekati v dveh fazah s ciljem zagotoviti imetnikom prednostnih pravic ustrezne možnosti za registracijo imen, do katerih imajo prednostne pravice. Register mora zagotoviti, da pravice potrdijo imenovani validacijski agenti. Na podlagi dokazil, ki ga predložijo vlagatelji, morajo validacijski agenti oceniti pravico, ki se uveljavlja za določeno ime. Če se za domensko ime prijavita dva vlagatelja ali več vlagateljev, vsak od njih pa ima prednostno pravico, mora razporeditev navedenega imena potekati na načelu "prvi prispe, prvi dobi".

(13) Register mora skleniti ustrezno pogodbo o hrambi za zagotovitev kontinuitete storitev in zlasti za zagotovitev, da je v primeru ponovnega delegiranja ali drugih nepredvidenih okoliščin še naprej mogoče zagotavljati storitve lokalni internetni skupnosti z minimalnimi motnjami. Register mora ravnati tudi v skladu z ustreznimi pravili o zaščiti podatkov, načeli, smernicami in najboljšimi praksami, zlasti glede količine in tipa podatkov, prikazanih v podatkovni zbirki WHOIS. Domenska imena, za katere sodišče države članice meni, da so obrekljiva, rasistična ali v nasprotju z javnim redom, je treba blokirati in ko sodišče sprejme dokončno odločitev, preklicati. Taka domenska imena je treba onemogočiti za nadaljnjo registracijo.

(14) V primeru smrti ali plačilne nesposobnosti imetnika domenskega imena je treba domensko ime začasno ukiniti za 40 koledarskih dni, če se ob koncu registracijskega obdobja ni začel noben prenos. Če zadevni dediči ali upravljavci ne registrirajo imena v navedenem obdobju, mora biti na voljo za splošno registracijo.

(15) Register mora imeti možnost, da na podlagi omejenega števila podrobno opredeljenih razlogov prekliče domenska imena po tem, ko zadevnemu imetniku domenskega imena omogoči, da sprejme ustrezne ukrepe. Preklic domenskih imen mora biti možen tudi z nadomestnim postopkom za reševanje sporov (ADR).

(16) Register mora predvideti postopek ADR, ki upošteva mednarodne najboljše prakse na tem področju in zlasti ustrezna priporočila Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), da se, kolikor je mogoče, izogne špekulativnim in neprimernim registracijam.

(17) Register mora na podlagi objektivnih, preglednih in nediskriminacijskih meril izbrati ponudnike storitev, ki imajo ustrezno strokovno znanje in izkušnje. ADR mora upoštevati minimalna enotna pravila postopka, podobna pravilom postopka, določena v enotni politiki za reševanje sporov (Uniform Dispute Resolution Policy), ki jo je sprejela Internetna korporacija za dodeljevanje imen in številk (Internet Corporation of Assigned Names and Numbers - ICANN).

(18) Glede na načrtovano širitev Unije je neobhodno, da sistem pravil javnega reda, ki ga določa ta uredba, začne veljati nemudoma.

(19) Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so skladni z mnenjem Odbora za komunikacije, ustanovljenim s členom 22(1) Direktive Sveta 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta [3] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene.eu najvišje ravni (TLD) in načela javnega reda glede registracije iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 733/2002.

POGLAVJE II

NAČELA GLEDE REGISTRACIJE

Člen 2

Izpolnjevanje pogojev in splošna načela za registracijo

Stranka, ki izpolnjuje pogoje, kakor je navedeno v členu 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 733/2002, lahko pod domeno.eu najvišje ravni (TLD) registrira eno ali več domenskih imen.

Brez poseganja v Poglavje IV se posebno domensko ime na tehnično pravilen način in skladno s to uredbo razporedi v uporabo stranki, ki izpolnjuje pogoje in ki je prva poslala Registru zahtevek. V tej uredbi se merilo prvega prejema imenuje načelo "prvi prispe, prvi dobi".

Ko je domensko ime registrirano, ni več na voljo za nadaljnjo registracijo, dokler registracija ne poteče in se ne obnovi ali dokler domensko ime ni preklicano.

Če ni drugače določeno s to uredbo, se domenska imena registrirajo neposredno pod domeno.eu najvišje ravni.

Registracija domenskih imen je veljavna šele potem, ko je pogodbenica prosilka plačala ustrezno pristojbino.

Domenska imena, registrirana pod domeno.eu najvišje ravni, se lahko prenašajo samo na stranke, ki izpolnjujejo pogoje za registracijo domenskih imen.eu.

Člen 3

Zahtevki za registracijo domenskega imena

Zahtevek za registracijo domenskega imena vključuje vse spodaj našteto:

(a) ime in naslov pogodbenice prosilke;

(b) potrditev pogodbenice prosilke v elektronski obliki, da izpolnjuje splošna merila o izpolnjevanju pogojev iz člena 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 733/2002;

(c) zagotovilo pogodbenice prosilke, v elektronski obliki, da je zahtevek za registracijo domenskega imena po njeni vednosti sestavljen v dobri veri in ne krši pravic tretje stranke;

(d) zavezo pogodbenice prosilke v elektronski obliki, da bo spoštovala vse pogoje in roke za registracijo, vključno s politiko o zunajsodnem reševanju sporov iz Poglavja VI.

Vsaka materialna netočnost pri elementih iz točk (a) do (d) je kršitev pogojev za registracijo.

Vsako preverjanje Registra glede veljavnosti zahtevkov za registracijo poteka po opravljeni registraciji na pobudo Registra ali na podlagi spora glede registracije zadevnega domenskega imena, razen za zahtevke, vložene v času postopka registracije po fazah skladno s členi 10, 12 in 14.

Člen 4

Akreditacija registratorjev

Storitve registracije imen pod domeno.eu najvišje ravni lahko ponujajo samo registratorji, ki jih je akreditiral Register.

Postopek za akreditacijo registratorjev določi Register in mora biti razumen, pregleden in nediskriminacijski ter zagotoviti učinkovite in poštene konkurenčne pogoje.

Registratorji morajo imeti dostop do avtomatiziranih registracijskih sistemov Registra in te sisteme uporabljati. Register lahko določi nadaljnje temeljne tehnične zahteve za akreditacijo registratorjev.

Register lahko od registratorjev zahteva predplačilo registracijske pristojbine, ki jo določi vsako leto na podlagi razumne tržne ocene.

Register mora postopek, pogoje akreditacije registratorjev in seznam akreditiranih registratorjev javno objaviti v preprosto dostopni obliki.

Vsak registrator sklene pogodbo z Registrom, s katero se zaveže, da bo spoštoval pogoje akreditacije in zlasti ravnal v skladu z načeli javnega reda, ki so določeni v tej uredbi.

Člen 5

Določbe za registratorje

Brez poseganja v katero koli pravilo, ki ureja pristojnost in veljavno zakonodajo, pogodbe med registratorjem in registrantom domenskega imena ne morejo kot veljavno zakonodajo določiti zakonodajo, ki ni zakonodaja ene od držav članic, niti ne morejo imenovati organa za reševanje sporov, razen če ga izbere Register po členu 23, niti arbitražnega sodišča ali sodišča zunaj Skupnosti.

Registrator, ki prejme več kakor en zahtevek za registracijo istega imena, navedene zahtevke posreduje Registru v kronološkem vrstnem redu, po katerem so bili prejeti.

Registru se posredujejo samo tisti zahtevki, ki so prejeti po datumu akreditacije.

Registratorji zahtevajo, da vsi vlagatelji predložijo točne in zanesljive kontaktne podrobnosti o vsaj eni fizični ali pravni osebi, odgovorni za tehnično delovanje zahtevanega domenskega imena.

Registratorji lahko izdelajo sisteme za nalepke, avtentifikacijo in oznake zaupanja, da okrepijo zaupanje porabnikov v zanesljivost informacij, ki so na voljo pod domenskim imenom, ki so ga registrirali, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti.

POGLAVJE III

JEZIKI IN ZEMLJEPISNI KONCEPTI

Člen 6

Jeziki

Registracije domenskih imen.eu se začnejo šele potem, ko Register obvesti Komisijo, da je vlaganje zahtevkov za registracijo domenskih imen.eu in sporočanje o odločitvah glede registracije mogoče v vseh uradnih jezikih Skupnosti, v nadaljnjem besedilu imenovani "uradni jeziki".

Za vsako obvestilo Registra, ki vpliva na pravice stranke v povezavi z registracijo, kot so odobritev, prenos, preklic ali razveljavitev domene, Register zagotovi, da so navedena obvestila možna v vseh uradnih jezikih.

Register opravlja registracijo domenskih imen v vseh abecednih znakih uradnih jezikov, če so na voljo ustrezni mednarodni standardi.

Od Registra se ne zahteva, da opravlja funkcije z uporabo jezikov, ki niso uradni jeziki.

Člen 7

Postopek za rezervirana zemljepisna in geopolitična imena

Pri postopku ugovora na seznam široko priznanih imen v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 733/2002 se ugovor uradno sporoči članom Odbora za komunikacije, ki je bil ustanovljen po členu 22(1) Direktive 2002/21/ES, in generalnemu direktorju Generalnega direktorata Komisije za informacijsko družbo. Člani Odbora za komunikacije in generalni direktor lahko za taka uradna obvestila določijo druge kontaktne točke.

O ugovorih in imenovanju kontaktnih točk se uradno obvešča v elektronski obliki ali po kurirju ali osebno ali po pošti s priporočenim pismom in potrdilom o prejemu.

Register po rešitvi kakršnih koli ugovorov na svoji spletni strani objavi dva seznama imen. Na enem je seznam imen, za katera Komisija uradno sporoči, da "se ne morejo registrirati". Drugi je seznam imen, za katere Komisija uradno obvesti Register, da "se lahko registrirajo samo z domeno druge ravni".

Člen 8

Imena držav in kode alfa-2, ki predstavljajo države

Države članice (in države, ki pristopajo) lahko zahtevajo, da sme njihovo uradno ime in ime, pod katerim so splošno znane v enem ali več uradnih jezikih (Skupnosti, razširjene v maju 2004), neposredno pod domeno.eu najvišje ravni registrirati samo njihova vlada. V ta namen vsaka država članica (ali država, ki pristopa) v dveh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošlje seznam imen, za katere zahteva, da se rezervirajo, kot tudi imenovanje organa, ki bo zastopal to vlado pri registraciji imen.

Komisija uradno obvesti Register o imenih, ki se rezervirajo, in organih, ki zastopajo nacionalne vlade pri registraciji imen.

Države kandidatke, ki se Evropski uniji ne bodo pridružile maja 2004, in države članice Evropskega gospodarskega prostora, ki niso države članice, lahko zahtevajo, da se njihovo uradno ime in ime, pod katerim so splošno znane v njihovem jeziku ali katerem koli od uradnih jezikov, od maja 2004 ne registrirata neposredno pod domeno.eu najvišje ravni. V ta namen lahko te države Komisiji v dveh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe pošljejo seznam imen, ki se ne smejo registrirati.

Komisija uradno obvesti Register o imenih, ki se ne smejo registrirat.

Alfa-2 kode, ki predstavljajo države, se ne smejo uporabljati za registracijo domenskih imen neposredno z domeno.eu najvišje ravni.

Člen 9

Domenska imena druge ravni za zemljepisna in geopolitična imena

Registracijo zemljepisnih in geopolitičnih konceptov kot domenskih imen v skladu s členom 5(2)(b) Uredbe (ES) št. 733/2002 lahko predvidi država članica, ki je imena prijavila. To se lahko opravi pod katerim koli domenskim imenom, ki ga je registrirala navedena država članica.

Komisija lahko od Registra zahteva, da se za uporabo institucij in organov Skupnosti domenska imena vključijo neposredno z domeno.eu najvišje ravni. Komisija po začetku veljavnosti te uredbe in najkasneje en teden pred začetkom obdobja registracije po fazah, predvidene v Poglavju IV, uradno obvesti Register o imenih, ki se rezervirajo, in organih, ki pri registraciji imen zastopajo institucije in organe Skupnosti

POGLAVJE IV

REGISTRACIJA PO FAZAH

Člen 10

Stranke, ki izpolnjujejo pogoje, in imena, ki jih lahko registrirajo

1. Imetniki prednostnih pravic, ki jih priznava ali dodeli nacionalna zakonodaja in/ali zakonodaja Skupnosti, in javni organi izpolnjujejo pogoje, da zaprosijo za registracijo domenskih imen v obdobju registracije po fazah, pred začetkom splošne registracije.eu domene.

"Prednostne pravice" vključujejo, med drugim, registrirane nacionalne blagovne znamke in blagovne znamke skupnosti, geografske oznake ali označbe porekla, in če so zaščitene po nacionalni zakonodaji v zadevni državi članici tudi neregistrirane blagovne znamke, trgovska imena, podjetniški identifikatorji, imena družb, družinska imena in posebni naslovi zaščitenih literarnih in umetniških del.

"Javni organi" vključujejo: institucije in telesa Skupnosti, nacionalne vlade in institucionalne enote lokalne ravni države, vladne organe, organe oblasti, organizacije in organe, ki jih ureja javno pravo, in mednarodne ter medvladne organizacije.

2. Registracija na podlagi prednostne pravice zajema registracijo celotnega imena, ki ima prednostno pravico, kakor je zapisano v dokumentaciji, ki dokazuje tako prednostno pravico.

3. Registracija javnega organa lahko zajema celotno ime javnega organa ali akronim, ki se običajno uporablja. Javni organi, ki so odgovorni za urejanje določenega geografskega ozemlja, lahko registrirajo tudi celotno ime ozemlja, za katerega so pristojni, in ime, pod katerim je ozemlje splošno znano.

Člen 11

Posebne lastnosti

Če se registrirajo celotna imena, ki vsebujejo presledek med tekstovnimi ali besednimi elementi, se šteje, da so celotna imena in ista imena, napisana z vezajem med besednimi elementi ali združenimi v eno besedo, identična z zaprošenim domenskim imenom.

Če ime, za katerega se zahtevajo prednostne pravice, vsebuje posebne znake, presledke ali ločila, se te iz ustreznega domenskega imena popolnoma odstranijo in nadomestijo z vezaji ali, če je to možno, predelajo.

Posebni znaki in ločila iz drugega odstavka vključujejo naslednje:

˜ @ $ % ˆ & * ( ) + = < >{ } [ ] | \ /: ; ' , . ?

Brez poseganja v tretji odstavek člena 6, če ime s prednostno pravico vsebuje črke, ki imajo dodatne elemente, ki jih v ASCII kodi ni možno navesti, kot so ä, é ali ñ, se zadevne črke navajajo brez teh elementov (kot a, e, n) ali se jih nadomesti s konvencionalno sprejetimi črkami (kot ae). V vseh drugih pogledih, je domensko ime identično tekstovnim ali besednim elementom imena s prednostno pravico.

Člen 12

Načela registracije po fazah

1. Registracija po fazah se začne ne prej kakor 1. maja 2004 in samo, kadar izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka člena 6 in se je predvideno obdobje iz člena 8 izteklo.

Register objavi datum začetka registracije po fazah vsaj dva meseca vnaprej in o tem ustrezno obvesti vse akreditirane registratorje.

Register dva meseca pred začetkom registracije po fazah na svoji spletni strani objavi podroben opis vseh tehničnih in upravnih ukrepov, ki jih bo uporabil za zagotovitev ustreznega, poštenega in tehnično učinkovitega upravljanja obdobja registracije po fazah.

2. Obdobje registracije po fazah traja štiri mesece. Splošna registracija domenskih imen se ne sme začeti pred zaključkom obdobja registracije po fazah.

Registracija po fazah obsega dva dela, vsak traja dva meseca.

Imetniki ali pridobitelji licenc prednostnih pravic ter javni organi iz člena 10(1) lahko v prvem delu registracije po fazah za domenska imena predlagajo samo registrirane blagovne znamke ali blagovne znamke Skupnosti, geografske oznake in imena ter akronime iz člena 10(3).

Imetniki prednostnih pravic za ta imena lahko v drugem delu registracije po fazah za domenska imena predlagajo imena, ki se lahko registrirajo v prvem delu, kot tudi imena, ki so povezana z vsemi drugimi prednostnimi pravicami.

3. Zahteva za registracijo domenskega imena, ki temelji na prednostni pravici po členu 10(1) in (2), vključuje sklicevanje na pravno podlago glede pravice do imena v nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti kot tudi ustrezne informacije, kakor so registracijska številka blagovne znamke, informacije v zvezi z objavo v uradnem listu ali drugemu uradnem glasilu, informacije o registraciji pri strokovnih ali podjetniških združenjih in gospodarskih zbornicah.

4. Register lahko zahtevek za registracijo domenskega imena pogoji s plačilom dodatnih pristojbin, če te služijo zgolj za kritje stroškov, nastalih z uporabo tega poglavja. Register lahko uvede različne pristojbine, odvisne od zahtevnosti postopka, ki se zahteva za potrditev prednostnih pravic.

5. Ob koncu registracije po fazah se na stroške Registra opravi neodvisna presoja ter Komisiji poroča o njenih ugotovitvah. Presojevalca imenuje Register po posvetovanju s Komisijo. Namen presoje je potrditi, da je Register na operativni in tehnični ravni obdobje registracije po fazah upravljal pošteno, ustrezno in pravilno.

6. Za reševanje sporov glede domenskega imena se uporabljajo pravila, določena v Poglavju VI.

Člen 13

Izbira validacijskih agentov

Validacijski agenti so pravne osebe s sedežem znotraj ozemlja Skupnosti. Validacijski agenti so ugledne institucije z ustreznim znanjem in izkušnjami. Register izbere validacijskega agenta na objektiven, pregleden in nediskriminacijski način in zagotovi največjo možno geografsko raznolikost. Register od validacijskega agenta zahteva, da potrjevanje izvajajo na objektiven, pregleden in nediskriminacijski način.

Države članice zagotovijo potrjevanje imen iz člena 10(3). V ta namen države članice v dveh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošljejo natančen seznam naslovov, na katera se pošljejo dokumentarna dokazila za potrjevanje. Komisija o teh naslovih uradno obvesti Register.

Register na svoji spletni strani objavi podatke o validacijskih agentih.

Člen 14

Potrjevanje in registracija zahtevkov, prejetih med registracijo po fazah

Vsi zahtevki za prednostne pravice po členu 10(1) in (2) morajo biti preverljivi z dokumentarnimi dokazili, ki izkazujejo pravico po zakonodaji, na podlagi katere ta pravica obstaja.

Register po prejemu zahtevka blokira zadevno domensko ime, dokler se potrditev ne opravi ali dokler ne poteče rok za prejem dokumentacije. Če Register v obdobju registracije po fazah prejme več kakor en zahtevek za isto domensko ime, se zahtevki obravnavajo po strogem kronološkem vrstnem redu.

Register da na voljo bazo podatkov, ki vsebujejo informacije o domenskih imenih, zaprošenih v skladu s postopkom registracije po fazah, vlagateljih, registratorju, ki je zahtevek predložil, roku za predložitev dokumentov za potrjevanje in poznejših zahtevkih za imena.

Vsak vlagatelj predloži dokumentarna dokazila, ki izkazujejo, da je on ali ona imetnik prednostne pravice za zadevno ime. Dokumentarna dokazila se predložijo validacijskemu agentu, ki ga je navedel Register. Vlagatelj predloži dokazila tako, da jih validacijski agent prejme v štiridesetih dneh od predložitve zahtevka za domensko ime. Če dokumentarna dokazila niso prejeta do roka, se zahtevek za domensko ime zavrne.

Ko validacijski agenti prejmejo dokumentarna dokazila, jih časovno ožigosajo.

Validacijski agenti preverijo zahtevke za katero koli posebno domensko ime po vrstnem redu prejetih zahtevkov v Register.

Ustrezen validacijski agent preveri, ali ima vlagatelj, ki je prvi na vrsti za oceno v zvezi z domenskim imenom in ki je predložil dokumentarna dokazila pred rokom, prednostno pravico do imena. Če dokumentarna dokazila niso prejeta pravočasno ali če validacijski agent ugotovi, da dokumentarna dokazila ne utemeljujejo prednostne pravice, o tem uradno obvesti Register.

Če validacijski agent ugotovi, da pri zahtevku za posebno domensko ime, ki je prvi na vrsti za obravnavo, prednostna pravica obstaja, o tem ustrezno obvesti Register.

To preverjanje vsakega zahtevka po kronološkem vrstnem redu prejema se nadaljuje, do prvega zahtevka, katerega prednostno pravico do zadevnega imena je potrdil validacijski agent.

Register registrira domensko ime na načelu "prvi prispe, prvi dobi", če ugotovi, da je vlagatelj dokazal prednostno pravico v skladu s postopkom iz drugega, tretjega in četrtega odstavka.

POGLAVJE V

REZERVACIJE, PODATKI IZ ZBIRKE WHOIS IN NEPRAVILNE REGISTRACIJE

Člen 15

Deponirana pogodba

1. Register na lastne stroške sklene sporazum z uglednim fiduciarjem ali drugim skrbnikom s sedežem na ozemlju Skupnosti o imenovanju Komisije za upravičenca pogodbe o hrambi. Komisija mora v navedeno pogodbo privoliti še pred njeno sklenitvijo. Register dnevno posreduje fiduciarju elektronski izvod trenutne vsebine .eu baze podatkov.

2. Pogodba zagotovi, da fiduciar hrani podatke po naslednjih pogojih:

(a) podatki se prejemajo in hranijo ne da bi bili deležni kakršnega koli postopka razen preverjanja, ki je popolno, dosledno in v pravilni obliki, dokler se jih ne prepusti Komisiji;

(b) podatki se sprostijo iz hrambe po izteku pogodbe brez podaljšanja ali po prenehanju pogodbe med Registrom in Komisijo iz kakršnih koli razlogov, opisanih v pogodbi in ne glede na spore ali pravdni postopek med Komisijo in Registrom;

(c) Komisija ima v primeru, da se hramba sprosti, izključno, nepreklicno in licence prosto pravico, da uveljavi ali je uveljavila vse pravice, potrebne za ponovno imenovanje Registra;

(d) če pogodba z Registrom preneha, Komisija sprejme, v sodelovanju z Registrom, vse potrebne ukrepe za prenos upravne in operativne odgovornosti za domeno.eu TLD in kakršnih koli rezervnih sredstev na tisto stranko, ki jo Komisija določi: v navedenem primeru Register stori vse, da storitev ni motena, in zlasti do zaključka prenosa nadaljuje s posodabljanjem informacij, ki so predmet hrambe.

Člen 16

WHOIS

Namen zbirke WHOIS je, da zagotovi razumno točne in najnovejše informacije o tehničnih in upravnih kontaktnih točkah, ki upravljajo domenska imena z domeno.eu najvišje ravni.

WHOIS zbirka vsebuje informacije o imetniku domenskega imena, ki so ustrezne in ne preobsežne glede na namen podatkovne zbirke. Če informacije niso nujno potrebne glede na namen podatkovne zbirke in če je imetnik domenskega imena fizična oseba, je treba za informacije, ki se javno objavijo, imeti nedvoumno soglasje imetnika domenskega imena. Namerna predložitev netočnih informacij je razlog za pomisleke, ali ni bila registracija domenskega imena v nasprotju s pogoji registracije.

Člen 17

Imena, ki jih rezervira Register

Za operativne funkcije Registra se rezervirajo naslednja imena:

eurid.eu, registry.eu, nic.eu, dns.eu, internic.eu, whois.eu, das.eu, coc.eu, eurethix.eu, eurethics.eu, euthics.eu

Člen 18

Nepravilne registracije

Če sodišče države članice meni, da je domensko ime obrekljivo, rasistično ali v nasprotju z javnim redom, ga Register po uradnem obvestilu o odločitvi sodišča blokira in po uradnem obvestilu končne odločitve sodišča se to ime prekliče. Register blokira prihodnje registracije tistih imen, ki so predmet takega sodnega naloga, za toliko časa, kolikor je veljaven sodni nalog.

Člen 19

Smrt in likvidacija

1. Če imetnik domenskega imena umre v registracijskem obdobju domenskega imena, lahko izvajalci njegove ali njene zapuščine ali njegovi ali njeni dediči zaprosijo za prenos imena na dediče in pri tem predložijo ustrezno dokumentacijo. Če se ob izteku registracijskega obdobja postopek za prenos domenskega imena še ni začel, se domensko ime začasno ukine za 40 koledarskih dni in objavi na spletni strani Registra. V tem obdobju lahko izvajalci zapuščine ali zakonski dediči ime registrirajo in pri tem predložijo ustrezno dokumentacijo. Če dediči niso registrirali imena v teh 40 dneh, se domensko ime da na voljo za splošno registracijo.

2. Če je imetnik domenskega imena podjetje, pravna ali fizična oseba ali organizacija, ki v registracijskem obdobju postane predmet postopkov v primeru insolventnosti, likvidacije, prenehanja trgovanja, likvidacije na podlagi sodnega naloga ali kakršnega koli podobnega postopka, predvidenega z notranjo zakonodajo, zakonsko imenovani upravljavec imetnika domenskega imena lahko zaprosi za prenos imena na kupca premoženja imetnika domenskega imena in pri tem predloži ustrezno dokumentacijo. Če se ob izteku registracijskega obdobja postopek za prenos domenskega imena še ni začel, se domensko ime začasno ukine za štirideset koledarskih dni in objavi na spletni strani Registra. V tem obdobju se upravljavec lahko prijavi za registracijo imena in pri tem predloži ustrezno dokumentacijo. Če upravljavec ni registriral imena v tem 40-dnevnem obdobju, se domensko ime da na voljo za splošno registracijo.

POGLAVJE VI

PREKLIC IN REŠEVANJE SPOROV

Člen 20

Preklic domenskih imen

Register lahko prekliče domensko ime na lastno pobudo in ne da bi spor predložil v zunajsodno reševanje izključno na podlagi naslednjega:

(a) Register ni prejel plačil dolgovanih zneskov;

(b) imetnik ni izpolnil splošnih meril o izpolnjevanju pogojev iz člena 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 733/2002;

(c) imetnik je kršil pogoje registracije iz člena 3.

Register določi postopek, v skladu s katerim lahko na podlagi navedenih razlogov prekliče domenska imena. Ta postopek vključuje obvestilo imetniku domenskega imena in mu omogoči, da sprejme ustrezne ukrepe.

Preklic domenskega imena in po potrebi njegov poznejši prenos se lahko izvedeta skladno z odločitvijo, ki jo izda organ za zunajsodno reševanje sporov.

Člen 21

Špekulativne in neprimerne registracije

1. Registrirano domensko ime je predmet preklica v okviru ustreznega zunajsodnega ali sodnega postopka, če je identično imenu ali ga je mogoče zamenjati z imenom, za katerega je pravica priznana ali dodeljena po nacionalni zakonodaji in/ali zakonodaji Skupnosti, kot so pravice iz člena 10(1), in če je ime:

(a) registriral imetnik brez pravic ali legitimnega interesa za ime; ali

(b) registrirano ali se uporablja nepošteno.

2. Legitimen interes v smislu točke (a) odstavka 1 se lahko izkaže, če:

(a) pred kakršnim koli uradnim obvestilom o nadomestnem postopku za reševanje spora (ADR) imetnik domenskega imena uporabi domensko ime ali ime, ki ustreza domenskemu imenu, v povezavi s ponujanjem blaga ali storitev, ali se dokazano pripravlja, da bo to storil;

(b) je imetnik domenskega imena, ki je podjetje, organizacija ali fizična oseba, splošno znan po domenskem imenu, četudi mu pravica po notranji zakonodaji oziroma zakonodaji Skupnosti ni bila priznana ali dodeljena;

(c) imetnik domenskega imena zakonito in nekomercialno ali pošteno uporablja domensko ime brez namena, da porabnike zavede ali škodi ugledu imena, kateremu je pravica priznana ali dodeljena po notranji zakonodaji oziroma zakonodaji Skupnosti.

3. Nepoštenost v smislu točke (b) odstavka 1 se lahko izkaže, če:

(a) okoliščine kažejo, da je bilo domensko ime registrirano ali pridobljeno predvsem za prodajo, dajanje v najem ali drugačen prenos domenskega imena na imetnika imena, ki mu je bila pravica priznana ali dodeljena po notranji zakonodaji oziroma zakonodaji Skupnosti, ali na imetnika javnega organa; ali

(b) je bilo domensko ime registrirano zato, da prepreči imetniku takega imena, ki mu je bila taka pravica priznana ali dodeljena po notranji zakonodaji oziroma zakonodaji Skupnosti, ali javnemu organu, da uporabi to ime v drugi ustrezni domeni; pod pogojem da:

(i) se lahko dokaže vzorec takega obnašanja s strani registranta; ali

(ii) se domensko ime ni uporabilo na ustrezen način vsaj dve leti od datuma registracije; ali

(iii) v okoliščinah ko, v času začetka postopka ADR, imetnik domenskega imena, ki mu je bila po notranji zakonodaji oziroma zakonodaji Skupnosti priznana ali dodeljena pravica, ali imetnik domenskega imena javnega organa, izrazi svoj namen, da bo domensko ime uporabil na ustrezen način, vendar tega v šestih mesecih od dneva začetka postopka ADR ne stori;

(c) je domensko ime registrirano predvsem z namenom, da moti opravljanje dejavnosti konkurenta; ali

(d) se je domensko ime za komercialno korist namenoma uporabilo, da za imetnika domenskega imena na spletni strani ali drugi spletni lokaciji privabi uporabnike Interneta tako, da ga je bilo možno zamenjati z imenom, kateremu je po notranji zakonodaji oziroma zakonodaji Skupnosti priznana ali dodeljena pravica, ali z imenom javnega organa, in ta podobnost izhaja iz vira, sponzorstva, povezave ali overitve spletne strani ali lokacije ali izdelka ali storitve na spletni strani ali lokaciji imetnika domenskega imena; ali

(e) je registrirano domensko ime osebno ime, za katerega ni dokazane povezave med domenskim imenom imetnika in registriranim domenskim imenom.

4. Na določbe odstavkov 1, 2 in 3 se ne sme sklicevati tako, da ovirajo zahtevke po notranji zakonodaji.

Člen 22

Nadomestni postopek za reševanje sporov (postopek ADR)

1. Postopek ADR lahko začne katera koli stranka, če:

(a) je registracija špekulativna ali neprimerna v smislu člena 21; ali

(b) je odločitev, ki jo sprejme Register, v nasprotju s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 733/2002.

2. Sodelovanje pri postopku ADR je obvezno za imetnika domenskega imena in Register.

3. Pristojbino za ADR plača pritožnik.

4. Če se stranki ne dogovorita drugače ali določita drugače v pogodbi o registraciji med registratorjem in imetnikom domenskega imena, je jezik upravnega postopka tisti jezik, v katerem je navedena pogodba napisana. To pravilo je predmet pristojnosti sosveta, da ob upoštevanju okoliščin primera določi drugače.

5. Pritožbe in odgovori na te pritožbe se morajo predložiti izvajalcu ADR, ki ga je izbral pritožnik iz seznama, navedenega v prvem odstavku člena 23. Navedena predložitev se opravi v skladu s to uredbo in objavljenimi dodatnimi postopki izvajalca ADR.

6. Takoj, ko je zahtevek za ADR pravilno vložen pri izvajalcu ADR in ko je plačana ustrezna pristojbina, izvajalec ADR obvesti Register o identiteti pritožnika in zadevnemu domenskemu imenu. Register do zaključka postopkov za reševanje sporov ali poznejših zakonskih postopkov in do prejema uradnega obvestila o odločitvi začasno ustavi razveljavitev ali prenos zadevnega domenskega imena.

7. Izvajalec ADR prouči, ali je pritožba skladna z njegovim poslovnikom, določbami te uredbe in Uredbe (ES) št. 733/2002, in, razen če ugotovi neskladnost, pritožbo v petih delovnih dneh po prejemu pristojbine, ki jo mora plačati pritožnik, pošlje tožencu.

8. Toženec v 30 delovnih dneh od datuma prejema pritožbe izvajalcu predloži odgovor.

9. Kakršna koli pisna sporočila pritožniku ali tožencu se opravi na želeni način, ki sta ga navedla pritožnik oziroma tožnik, ali če take navedbe ni, elektronsko po internetu, pod pogojem, da je na voljo zapis o prenosu.

Vsa sporočila v zvezi s postopkom ADR, naslovljena na imetnika domenskega imena, ki je predmet postopka ADR, se pošiljajo na naslov za informacije, na voljo registratorju, ki ohranja registracijo domenskega imena skladno s pogoji registracije.

10. Če katera koli od teh strank, ki je vključena v postopek ADR, v danem roku ne odgovori ali ne pride na zaslišanje na sosvetu, se to lahko šteje kot razlog za sprejetje zahtevkov sodelujoče stranke.

11. V primeru postopka proti imetniku domenskega imena se sosvet za ADR odloči za preklic domenskega imena, če ugotovi, da je registracija špekulativna ali neprimerna, kakor opredeljuje člen 21. Domensko ime se prenese na pritožnika, če se pritožnik prijavi za to domensko ime in zadovolji splošnim merilom o izpolnjevanju pogojev iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 733/2002.

V primeru postopka proti Registru sosvet za ADR sklene, ali je odločitev, ki jo je sprejel Register, v nasprotju s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 733/2002. Sosvet za ADR sklene, da se odločitev razveljavi in lahko zadevno domensko ime v določenih primerih prenese, prekliče ali pripiše, pod pogojem, da so izpolnjena, če je treba, splošna merila o izpolnjevanju pogojev iz člena 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 733/2002.

V odločitvi sosveta za ADR se določi datum za izvedbo te odločitve.

Odločitve sosveta se sprejemajo z navadno večino. Nadomestni sosvet za reševanje sporov izda svojo odločbo v enem mesecu od datuma, ko prejme odgovor izvajalca ADR. Odločitev mora biti ustrezno utemeljena. Odločitve sosveta se objavijo.

12. Izvajalec v treh delovnih dneh po prejemu odločitve sosveta uradno obvesti vsako stranko, zadevne(-ga) registratorja(-e) in Register o celotnem besedilu odločitve. O odločitvi se s priporočeno pošto ali drugim enakovrednim elektronskim sredstvom uradno obvesti Register in pritožnik.

13. Rezultati ADR so za stranke in Register zavezujoči, razen če se sodni postopek začne v 30 koledarskih dneh po uradnem obvestilu strankam o rezultatih postopka ADR.

Člen 23

Izbira izvajalcev in članov sosveta za nadomestno reševanje sporov

1. Register na objektiven, pregleden in nediskriminacijski način lahko izbere izvajalce ADR, ki morajo biti ugledne organizacije z ustreznim znanjem in izkušnjami. Seznam izvajalcev ADR se objavi na spletni strani Registra.

2. Spor, ki je predložen v postopek ADR, proučijo razsodniki, ki so imenovani v sosvet z enim ali tremi člani.

Člani sosveta se izberejo skladno z notranjimi postopki izbranih izvajalcev ADR. Imeti morajo ustrezno znanje in izkušnje, izbira pa objektivna, pregledna in nediskriminacijska. Vsak izvajalec hrani javno dostopen seznam članov sosveta in njihove usposobljenosti.

Član sosveta mora biti nepristranski in mora pred sprejetjem imenovanja izvajalcu razkriti vsakršne okoliščine, ki bi vzbudile upravičen dvom v njegovo nepristranskost in neodvisnost. Če pride v kateri koli fazi upravnega postopka do novih okoliščin, ki bi lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost in neodvisnost člana sosveta, omenjeni član sosveta nemudoma razkrije te okoliščine izvajalcu.

V takem primeru izvajalec imenuje nadomestnega člana sosveta.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. aprila 2004

Za Komisijo

Erkki Liikanen

Član Komisije

[1] UL L 113, 30.4.2002, str. 1.

[2] UL L 128, 24.5.2003, str. 29.

[3] UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

--------------------------------------------------