23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/12

(1)

Za postopno vzpostavitev področja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju azila, priseljevanja in varstva pravic državljanov tretjih držav.

(2)

Pogodba predvideva, da mora Svet sprejeti ukrepe o politiki priseljevanja v zvezi s pogoji vstopa in bivanja in ustaljenimi postopki za izdajo vizumov za bivanje za daljši čas in dovoljenj za bivanje.

(3)

Na posebnem sestanku v Tamperi 15. in 16. oktobra 1999 je Evropski svet priznal potrebo po uskladitvi nacionalnih zakonodaj na področju pogojev za dovolitev vstopa in bivanja državljanom tretjih držav in je prosil Svet, da po hitrem postopku sprejme odločitve na osnovi predlogov Komisije.

(4)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so bila sprejeta z Listino Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(5)

Države članice morajo uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(6)

Eden ciljev dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja je, da se Evropa kot celota uveljavi kot svetovno središče odličnosti za študij in poklicno usposabljanje. Pospeševanje pretoka državljanov tretjih držav v Skupnost za namene študija je ključni dejavnik te strategije. Usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic na področju pogojev za vstop in bivanje pa je del tega.

(7)

Za namene te direktive je priseljevanje po definiciji začasno in ne zavisi od pogojev na trgu delovne sile v državi gostiteljici. Predstavlja pa obliko vzajemnega bogatenja za zadevne migrante, njihovo državo izvora in državo članico gostiteljico ter spodbuja boljše razumevanje med kulturami.

(8)

Izraz sprejem pokriva vstop in bivanje državljanov tretjih držav za namene, določene v tej direktivi.

(9)

Nova pravila Skupnosti so osnovana na definicijah študenta, pripravnika, izobraževalne ustanove in prostovoljca, ki so že v rabi v pravu Skupnosti zlasti v raznih programih Skupnosti za pospeševanje pretoka zadevnih oseb (Socrates, Evropska prostovoljna služba, itd.).

(10)

Trajanje in druge pogoje pripravljalnih tečajev za študente, ki jih pokriva ta direktiva morajo določiti države članice v skladu s svojimi nacionalnimi zakonodajami.

(11)

Ta direktiva ne velja za državljane tretjih držav, ki sicer spadajo v razred neplačanih pripravnikov in prostovoljcev, po nacionalni zakonodaji pa so glede na njihove dejavnosti ali vrsto prejetega povračila ali plačila uvrščeni med delavce. Sprejem državljanov tretjih držav, ki nameravajo opravljati študij specializacije na področju medicine, morajo opredeliti države članice.

(12)

Dokazilo, da je bil študent sprejet na visokošolsko ustanovo, je lahko, med drugim, tudi v obliki pisma ali potrdila, ki potrjuje njegov/njen vpis.

(13)

Pri ugotavljanju zadostnih razpoložljivih sredstev se lahko upošteva tudi štipendije.

(14)

Za namene te direktive se sprejem lahko zavrne na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov. Sprejem je lahko zavrnjen predvsem, če država članica na osnovi ugotovljenih dejstev meni, da zadevni državljan tretje države predstavlja potencialno nevarnost za javni red ali javno varnost. Pojem javnega reda lahko vključuje tudi obsodbo za storitev hudega kaznivega dejanja. V tem smislu je treba omeniti, da pojem javnega reda in javne varnosti vključuje tudi primere, ko državljan tretje države pripada ali je pripadal organizaciji, ki podpira terorizem, podpira ali je podpiral tako organizacijo ali pa je ali je bil usmerjen v ekstremizem.

(15)

Če obstaja dvom glede utemeljitve prošnje za sprejem, lahko države članice zahtevajo vse potrebne dokaze za ugotovitev verodostojnosti, zlasti na osnovi predlaganega študija prosilca, da se tako prepreči zloraba in napačna uporaba postopkov, določenih s to direktivo.

(16)

Pretok študentov, državljanov tretjih držav, ki študirajo v več državah članicah, tako kot tudi sprejem državljanov tretjih držav, ki sodelujejo v programih Skupnosti, se morata olajšati, da se tako pospeši pretok znotraj Skupnosti in v njej, kot je določeno v tej direktivi.

(17)

Za začetni vstop na svoje ozemlje, lahko države članice pravočasno izdajo dovoljenje za bivanje ali pa vizum, če izdajajo dovoljenja za bivanje samo na svojem ozemlju.

(18)

Da bi študenti, državljani tretjih držav, lahko krili delež svojih stroškov študija, morajo imeti dostop na trg delovne sile v skladu s pogoji te direktive. Načelo dostopa študentov na trg delovne sile v skladu s pogoji te direktive je splošno pravilo; v izrednih pogojih pa imajo države članice možnost upoštevati razmere na svojih nacionalnih trgih delovne sile.

(19)

Pojem predhodnega dovoljenja vključuje tudi podelitev delovnih dovoljenj študentom, ki želijo opravljati gospodarsko dejavnost.

(20)

Ta direktiva ne vpliva na nacionalno zakonodajo na področju dela s skrajšanim delovnim časom.

(21)

Zagotoviti se mora skrajšane postopke za postopke sprejema za namene študija ali za programe izmenjav učencev, ki jih izvajajo priznane organizacije v državah članicah.

(22)

Vsaka država članica mora zagotoviti, da je splošni javnosti dostopnih kar največ informacij, ki se redno dopolnjujejo, predvsem na svetovnem spletu, in sicer o ustanovah, opredeljenih s to direktivo, o študijskih programih, katere lahko vpišejo državljani tretjih držav in o pogojih in postopkih za vstop in bivanje na njihovem ozemlju za te namene.

(23)

Ta direktiva v nobenem primeru ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav.

(24)

Ker cilja te direktive, in sicer pogojev za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega ali učinkov direktive, lažje doseže na ravni Skupnost, Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnostiiz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(25)

V skladu s členi 1 in 2 Protokola o položaju Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in ne da bi to posegalo v člen 4 omenjenega protokola, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki za njiju ne velja niti nista zavezani k njeni uporabi.

(26)

Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi –

(a)

pogoje za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela;

(b)

pravila postopkov za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za te namene.

(a)

„državljan tretje države“ pomeni katerokoli osebo, ki ni državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;

(b)

„študent“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na visokošolsko ustanovo in ki je sprejet na ozemlje države članice, da lahko opravlja svoj osnovni namen, ki je redni študij v visokošolskem izobraževalnem programu, ki ga priznava država članica, vključno z diplomami, spričevali ali doktorati, pridobljenimi na visokošolski ustanovi, to pa lahko vključuje pripravljalni tečaj pred omenjenim izobraževanjem v skladu z nacionalno zakonodajo;

(c)

„učenec“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice za namen obiskovanja srednješolskega izobraževalnega programa v okviru programa izmenjav, ki ga izvaja pooblaščena organizacija države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(d)

„neplačan pripravnik“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice za obdobje usposabljanja brez plačila v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e)

„ustanova“ pomeni javno ali zasebno ustanovo, ki jo priznava država članica in/ali katere izobraževalni programi se priznajo v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso za namene, določene v tej direktivi;

(f)

„program prostovoljnega dela“ pomeni program dejavnosti praktične solidarnosti, ki je osnovan na programu države članice ali Skupnosti in uresničuje cilje splošnega interesa;

(g)

„dovoljenje za bivanje“ pomeni katerokoli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice, s katerim lahko državljan tretje države zakonito prebiva na njenem ozemlju v skladu s členom 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 1030/2002.

(a)

državljane tretjih držav, ki prebivajo v državi članici kot prosilci za azil ali na podlagi subsidiarne oblike zaščite ali programov začasne zaščite;

(b)

državljane tretjih držav, katerih izgon je bil začasno preklican zaradi dejanskih ali pravnih razlogov;

(c)

državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja v Skupnosti;

(d)

državljane tretjih držav, ki imajo v državi članici status rezidenta za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas in uveljavljajo svojo pravico do bivanja v drugi državi članici za namene študija ali poklicnega usposabljanja;

(e)

državljane tretjih držav, ki so po nacionalni zakonodaji zadevne države članice delavci ali samozaposlene osebe.

(a)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Skupnostjo ali Skupnostjo in njenimi državami članicami in eno ali več tretjimi državami; ali

(b)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več držav članic in eno ali več tretjimi državami.

(a)

predložiti veljavno potno listino v skladu z nacionalno zakonodajo. Države članice lahko zahtevajo, da veljavnost potne listine pokriva najmanj obdobje načrtovanega bivanja;

(b)

za načrtovano bivanje predložiti dovoljenje staršev, če je po nacionalni zakonodaji države članice gostiteljice prosilec mladoleten;

(c)

imeti zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, za katera so običajno zavarovani državljani zadevne države članice;

(d)

veljati za nenevarnega za javni red, javno varnost ali javno zdravje;

(e)

predložiti dokazilo, če to zahteva država članica, da je prosilec poravnal pristojbino za obdelavo prošnje po členu 20.

(a)

je s strani visokošolske ustanove sprejet na študij v okviru izobraževalnega programa;

(b)

predloži dokazila na zahtevo države članice o zadostnih sredstvih za kritje svojih življenjskih stroškov med bivanjem in za stroške študija in povratka. Države članice objavijo zahtevana najmanjša mesečna sredstva za namene te določbe, kar ne vpliva na posamezno proučitev vsakega primera posebej;

(c)

predloži dokazila, če to zahteva država članica, o zadostnem znanju jezika izobraževalnega programa, ki ga je študent vpisal;

(d)

predloži dokazila, če to zahteva država članica, da je študent poravnal pristojbine, ki jih zaračunava ustanova.

(a)

izpolnjuje pogoje iz členov 6 in 7 v zvezi s to državo članico; in

(b)

je priložil svoji prošnji za sprejem vsa pisna dokazila o svoji akademski izobrazbi in dokazilo, da izobraževalni program, ki ga želi opravljati, resnično dopolnjuje tistega, ki ga je že zaključil; in

(c)

sodeluje v dvostranskem programu izmenjave ali programu izmenjave Skupnosti ali je sprejet v državi članici kot študent za najmanj dve leti.

(a)

star je najmanj toliko ali največ toliko, kot določa zadevna država članica;

(b)

predloži dokazila o sprejemu na srednješolsko izobraževalno ustanovo;

(c)

predloži dokazila o sodelovanju v priznanem programu izmenjave učencev, ki ga izvaja priznana organizacija v državi članici v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(d)

predloži dokazila o tem, da organizacija programa izmenjave učencev za njega prevzame odgovornost za ves čas njegovega bivanja na ozemlju zadevne države članice zlasti glede stroškov bivanja, izobraževanja, zdravstva in povratka;

(e)

ves čas izobraževanja je nastanjen pri družini, ki izpolnjuje pogoje, katere določi zadevna država članica, in je izbrana na podlagi pravil programa izmenjave učencev, v katerem učenec sodeluje.

(a)

je podpisal pogodbo o usposabljanju, ki jo po potrebi potrdi ustrezni organ zadevne države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso, za neplačano praktično usposabljanje v javnem ali zasebnem podjetju ali v poklicni izobraževalni ustanovi, ki jih priznava država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(b)

predloži dokazila na zahtevo države članice o zadostnih sredstvih za kritje svojih življenjskih stroškov med bivanjem in za stroške usposabljanja in povratka. Države članice objavijo zahtevana najmanjša mesečna sredstva za namene te določbe, kar ne vpliva na posamezno preučitev vsakega primera posebej;

(c)

če država članica to zahteva, se mora jezikovno usposabljati, da pridobi potrebno znanje za namene praktičnega usposabljanja.

(a)

star je najmanj toliko ali največ toliko, kot določa zadevna država članica;

(b)

predloži pogodbo, sklenjeno z organizacijo v zadevni državi članici, ki je odgovorna za program prostovoljnega dela v katerem sodeluje, s tem da navede opis nalog, pogoje nadzora izvedbe teh nalog, delovne ure, razpoložljiva sredstva za kritje potnih stroškov in stroškov nastanitve ter žepnino v obdobju njegovega bivanja in, če je to primerno, usposabljanje, ki ga bo opravil za potrebe prostovoljnega dela;

(c)

predloži dokazila, da je organizacija, odgovorna za program prostovoljnega dela, v katerem sodeluje, pridobila polico obveznega zavarovanja in prevzema polno odgovornost za njega v obdobju bivanja, zlasti v zvezi s kritjem njegovih stroškov bivanja, zdravstva in povratka;

(d)

in, če država članica to posebej zahteva, prejme osnovno znanje jezika, zgodovine in političnih in družbenih struktur države članice.

(a)

ne upošteva omejitev dostopa do gospodarskih dejavnosti po členu 17;

(b)

ne doseže zadovoljivega napredka pri študiju v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso.