Sklep 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 21. aprila 2004

o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Da bi Skupnost pripomogla k doseganju ciljev iz členov 14 in 158 in da bi državljanom Unije, gospodarskim subjektom ter regionalnim in lokalnim skupnostim omogočila v celoti izkoristiti ugodnosti vzpostavitve območja brez notranjih meja, v skladu s členom 154 Pogodbe prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij.

(2) Omogočanje mobilnosti podjetij in državljanov prek evropskih meja neposredno prispeva k odstranjevanju ovir za prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala ter k prosti naselitvi državljanov posamezne države članice na ozemlju druge države članice.

(3) Skupnost in države članice v skladu s členom 157 Pogodbe zagotovijo pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Skupnosti.

(4) Z Odločbo št. 1719/1999/ES [4] in Sklepom št. 1720/1999/ES [5] sta Evropski parlament in Svet sprejela niz dejavnosti, horizontalnih ukrepov in smernic, vključno z določitvijo projektov skupnega interesa, ki se nanašajo na vseevropska omrežja za elektronsko medupravno izmenjavo podatkov (IDA). Ker bosta odločba in sklep prenehala veljati 31. decembra 2004, je treba zagotoviti okvir za spremljanje izvajanja programa IDA, kakor je bil vzpostavljen z odločbo in sklepom.

(5) Program IDABC bo gradil na uspehih prejšnjih programov IDA, ki so izboljšali učinkovitost čezmejnega sodelovanja med javnimi upravami.

(6) Pri vzpostavljanju in izvajanju programa IDABC, ki je nadaljevanje prejšnjih programov IDA, je treba primerno upoštevati dosežke teh programov.

(7) Delo, dokončano v okviru programa IDABC, bo po vsej verjetnosti pomenilo podlago za nadaljnje delo. To bo, skupaj s hitrim tempom tehnoloških sprememb, narekovalo prilagodljivost programa prihodnjemu razvoju.

(8) Evropski Svet je na zasedanju v Lizboni marca 2000 sprejel sklepe, katerih cilj je priprava preoblikovanja Evropske unije v najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu do leta 2010, ki bo sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti in večjo stopnjo socialne kohezije.

(9) Evropski Svet je na svojem zasedanju v Bruslju marca 2003 opozoril na pomen povezovanja Evrope in krepitve notranjega trga ter poudaril, da so elektronske komunikacije močno gonilo rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja v Evropski uniji in da je treba sprejeti ukrepe za utrditev te prednosti in prispevanje k doseganju lizbonskih ciljev. V ta namen je treba podpirati in pospeševati razvoj in vzpostavljanje vseevropskih storitev e-vlade.

(10) Odstranjevanje ovir za elektronsko komuniciranje med javnimi upravami na vseh ravneh in s podjetji ter državljani prispeva k izboljšanju evropskega poslovnega okolja z zmanjševanjem administrativne obremenitve in birokracije. Lahko tudi spodbuja podjetja in državljane Evropske unije k izkoriščanju ugodnosti, ki jih ponuja informacijska družba, in k elektronskemu sodelovanju med javnimi upravami.

(11) Večji obseg zagotavljanja e-vladnih storitev omogoča podjetjem in državljanom medsebojno delovanje z javnimi upravami brez posebnih znanj informacijske tehnologije (IT) ali predhodnega poznavanja notranje funkcijske organizacije javne uprave.

(12) Postavitev vseevropskih telematskih omrežij za izmenjavo informacij med javnimi upravami, institucijami Skupnosti in drugimi subjekti kot so evropske agencije, službe in organizacije, ki se ukvarjajo s pospeševanjem interesov Skupnosti, se ne sme šteti kot končni cilj temveč kot sredstvo za doseganje medobratovalnih informacij in interaktivnih e-vladnih storitev na vseevropski ravni, ki gradi na koristih, ki izhajajo iz sodelovanja med javnimi upravami po vsej Evropi in jih zagotavlja podjetjem in državljanom.

(13) Komisija se zavezuje in bo obnovila, kjer je primerno, obsežna posvetovanja z vsemi zainteresiranimi zaradi izvedbe analize, ki vključuje vse ustrezne sektorje in katere osrednji predmet so potrebe in koristi državljanom in podjetjem, z namenom izdelave seznama potrebnih in koristnih vseevropskih e-vladnih storitev, ki bi jih bilo mogoče izvajati med celotnim trajanjem te odločbe.

(14) Vseevropske e-vladne storitve omogočajo javnim upravam, podjetjem in državljanom boljše vzajemno delovanje z javnimi upravami prek meja. Za zagotavljanje teh storitev je potrebna razpoložljivost učinkovitih in interoperabilnih informacijskih in komunikacijskih sistemov med javnimi upravami kakor tudi interoperabilnih upravnih in operativnih postopkov zaradi varne izmenjave, razumevanja in obdelave javnosektorskih informacij po vsej Evropi.

(15) Za zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev je treba upoštevati zlasti določbe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o zaščiti posameznikov glede obdelave osebnih podatkov in prostem gibanju takih podatkov [6] in Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 glede obdelave osebnih podatkov in varovanju zasebnosti v sektorju elektronskih komunikacij [7].

(16) Pomembno je, da se, v okviru nacionalnih prizadevanj v podporo e-vladi, primerno upoštevajo prednostne naloge Evropske unije.

(17) Pomembno je maksimiranje uporabe standardov ali javno dostopnih specifikacij ali odprtih specifikacij za izmenjavo informacij in združevanje služb zaradi zagotavljanja brezhibne interoperabilnosti in na ta način povečanja koristi vseevropskih e-vladnih storitev in osnovnih vseevropskih telematskih omrežij.

(18) Vzpostavitev vseevropskih e-vladnih storitev in osnovnih telematskih omrežij, katerih uporabnik je Skupnost, je naloga Skupnosti in držav članic.

(19) Bistveno je zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami in Skupnostjo in, kjer je to ustrezno, institucijami Skupnosti in zainteresiranimi stranmi.

(2) Dejanja na ravni Skupnosti naj bi spodbujala uspešen razvoj e-vladnih storitev na vseevropski ravni in z njimi povezanih storitev na vseh ustreznih ravneh, ob primernem upoštevanju jezikovne raznolikosti Skupnosti.

(21) Medtem ko je treba spodbujati sodelovanje držav članic v dejanjih v podporo vseevropskim e-vladnim storitvam, ki jih javne uprave zagotavljajo podjetjem in državljanom, je mogoče začeti z dejanji, v katerih sodeluje več držav članic, nesodelujoče države članice pa bi bilo treba spodbujati, da se pridružijo pozneje.

(22) Zagotoviti je treba navzkrižno oplajanje z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi pobudami in zagotavljanjem e-vladnih storitev v državah članicah.

(23) Akcijski načrt za e-Evropo 2005, ki je bil odobren na zasedanju Evropskega sveta v Sevilli junija 2002, zlasti poglavje o e-upravi, poudarja pomen programa IDA pri spodbujanju vzpostavljanja vseevropskih e-vladnih storitev v podporo čezmejnih dejavnosti in s tem dopolnjevanja in zagotavljanja okvirja za pobude glede e-vlade na vseh ustreznih ravneh.

(24) Zaradi učinkovite uporabe finančnih sredstev Skupnosti je potrebna pravična razdelitev stroškov vseevropskih e-vladnih storitev in osnovnih telematskih omrežij med državami članicami in Skupnosti.

(25) Produktivnost, dovzetnost in prilagodljivost pri vzpostavljanju in upravljanju vseevropskih e-vladnih storitev in osnovnih telematskih omrežij je mogoče najbolje doseči s tržno usmerjenim pristopom in posledično z izbiro dobaviteljev na konkurenčni podlagi v okolju, v katerem nastopa več dobaviteljev, pri čemer se, kadar koli je to primerno, zagotavlja operativna in finančna sprejemljivost ukrepov.

(26) Vseevropske e-vladne storitve bi bilo treba razviti v okviru posebnih projektov, ki so skupnega interesa in posebnih horizontalnih ukrepov. Drugi horizontalni ukrepi bi morali biti sprejeti za podporo interoperabilnemu zagotavljanju teh storitev z vzpostavljanjem ali izboljšanjem infrastrukturnih storitev.

(27) Program IDABC bi zato moral biti tudi odprt za sodelovanje držav iz Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk, spodbujati pa bi bilo treba sodelovanje z drugimi tretjimi državami Mednarodni subjekti lahko sodelujejo pri izvajanju projektov, ki so skupnega interesa, in horizontalnih ukrepov na njihove lastne stroške.

(28) Zaradi zagotavljanja dobrega upravljanja finančnih sredstev Evropske unije in izogibanja nepotrebnemu povečanju količine opreme, ponavljanja preiskav in različnim pristopom, bi bilo treba omogočiti uporabo storitev, razvitih na podlagi programov IDA ali IDABC v okviru skupne zunanje in varnostne politike in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, v skladu z naslovom V in VI Pogodbe o Evropski uniji.

(29) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev vzpostavljanja vseevropskih e-vladnih storitev in se zato, zaradi obsega in učinkov ukrepov, laže dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(30) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega Sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za uveljavljanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji [8].

(31) Ta sklep za celotno trajanje programa določa finančni okvir, ki je v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskih postopkov [9] glavni referenčni okvir za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom –

SKLENILA:

Člen 1

Področje uporabe

S tem sklepom se za obdobje 2005–2009 vzpostavlja Program interoperabilnega zagotavljanja vseevropskih e-vladnih storitev evropskim javnim upravam, institucijam Skupnosti in drugim subjektom ter evropskim podjetjem in državljanom (v nadaljnjem besedilu "program IDABC").

Člen 2

Cilj

1. Cilj programa IDABC je določanje, podpora in pospeševanje razvoja in vzpostavitev vseevropskih e-vladnih storitev ter osnovnih interoperabilnih telematskih omrežij, ki podpirajo države članice in Skupnost pri izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti, vsako na področju njenih pristojnosti, in pri tem dosegajo precejšnje koristi za javne uprave, podjetja in državljane.

2. Cilj programa je tudi:

(a) omogočiti smotrno in učinkovito ter varno izmenjavo podatkov med javnimi upravami na vseh ustreznih ravneh, kakor tudi med takšnimi upravami in institucijami Skupnosti ali drugimi subjekti, če je to primerno;

(b) povečati koristi izmenjave podatkov, kakor je določeno pod (a) za olajševanje zagotavljanja storitev podjetjem in državljanom ob upoštevanju njihovih potreb;

(c) podpirati postopek odločanja Skupnosti in olajšati komuniciranje med institucijami Skupnosti z razvojem z njim povezanega strateškega okvirja na vseevropski ravni;

(d) doseči interoperabilnost tako znotraj kod med različnimi področji politik in, kjer je to primerno, s podjetji in državljani, predvsem na podlagi Evropskega okvira interoperabilnosti;

(e) prispevati k prizadevanjem javnih uprav držav članic in Skupnosti glede racionalnega delovanja, hitrejšega izvajanja, varnosti, učinkovitosti, preglednosti, kulture in dovzetnosti storitev;

(f) pospešiti razširjanje dobre prakse in spodbujati razvoj inovativnih telematskih rešitev v javnih upravah.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) "telematsko omrežje" pomeni obsežen podatkovno komunikacijski sistem, ki ga poleg fizične infrastrukture in zvez sestavljajo tudi pripadajoče storitve in aplikacijske plasti in s tem omogočajo elektronsko izmenjavo informacij znotraj javnih uprav, med javnimi upravami ter tudi med javnimi upravami, podjetji in državljani;

(b) "vseevropske e-vladne storitve" pomenijo čezmejne javnosektorske informacije in interaktivne storitve, sektorske ali horizontalne, t. j. medsektorskega značaja, ki jih evropske javne uprave zagotavljajo evropskim javnim upravam, podjetjem, vključno njihovim združenjem, in državljanom, vključno njihovim združenjem, preko interoperabilnih vseevropskih telematskih omrežij;

(c) "projekt skupnega interesa" pomeni projekt na področjih politike, določenih v Prilogi I, ki se opravi ali nadaljuje v skladu s tem sklepom in ki zadeva vzpostavitev ali krepitev vseevropskih e-vladnih storitev;

(d) "infrastrukturne storitve" pomenijo storitve, namenjene izpolnjevanju generičnih zahtev, ki obsegajo rešitve v tehnologiji in programski opremi, vključno z interoperabilnim okvirom, varnostjo, vmesno opremo in omrežnimi storitvami. Infrastrukturne storitve podpirajo zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev;

(e) "horizontalni ukrep" pomeni dejanje, kakor je določeno v Prilogi II, ki se opravi ali nadaljuje v skladu s tem sklepom in ki zadeva vzpostavljanje ali krepitev horizontalnih vseevropskih e-vladnih storitev, infrastrukturnih storitev ali strateških in podpornih dejavnosti;

(f) "interoperabilnost" pomeni sposobnost sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in poslovnih procesov, ki jih podpirajo, za izmenjavo podatkov in omogočanje souporabe informacij in znanja.

Člen 4

Projekti skupnega interesa

Za dosego ciljev iz člena 2 izvaja Skupnost v sodelovanju z državami članicami projekte skupnega interesa, ki so določeni v tekočem delovnem programu iz člena 8(1), v skladu z načeli, določenimi v členih 6 in 7.

Kadar koli je to mogoče, uporabljajo projekti skupnega pomena horizontalne vseevropske e-vladne in infrastrukturne storitve ter prispevajo k nadaljnjemu razvoju teh storitev.

Člen 5

Horizontalni ukrepi

1. Za dosego ciljev iz člena 2 sprejme Skupnost v sodelovanju z državami članicami v podporo projektom skupnega interesa horizontalne ukrepe, kakor so določeni v Prilogi II in navedeni v tekočem delovnem programu iz člena 8(1), v skladu z načeli, določenimi v členih 6 in 7.

2. Horizontalni ukrepi zagotavljajo, vzdržujejo in pospešujejo infrastrukturne storitve za javne uprave v Skupnosti na podlagi politike vzdrževanja in dostopa, opredeljene v okviru programa IDABC. Zagotavljajo tudi upravljanje horizontalnih vseevropskih e-vladnih storitev in vzpostavljajo strateške in podporne dejavnosti za pospeševanje vseevropskih e-vladnih storitev, opravljajo strateško analizo s tem povezanih dogodkov v Skupnosti in državah članicah ter zagotavljajo vodenje programa in razširjanje dobre prakse.

3. Zaradi določitve horizontalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, Skupnost sprejme opis horizontalnih vseevropskih e-vladnih in infrastrukturnih storitev. Opis vključuje vidike kot so potrebno upravljanje, organizacija, s tem povezane pristojnosti in delitev stroškov ter strategija, ki jo je treba uporabiti pri razvoju in izvajanju horizontalnih vseevropskih e-vladnih in infrastrukturnih storitev. Strategija temelji na presoji projektnih zahtev. Opis se pregleduje vsako leto.

Člen 6

Načela izvajanja

1. Pri izvajanju projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov se uporabljajo načela iz odstavkov 2 do 10.

2. Ta sklep je pravna podlaga za izvajanje horizontalnih ukrepov.

3. Za izvajanje projekta je potrebna sektorska pravna podlaga. V tem sklepu se za projekt šteje, da izpolnjuje to zahtevo, kadar podpira zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem ali državljanom v okviru izvajanja sektorske pravne podlage ali katere koli druge ustrezne pravne podlage.

Ta odstavek se ne uporablja za projekte skupnega interesa, ki podpirajo zagotavljanje e-vladnih storitev med institucijami Skupnosti in evropskimi agencijami.

4. Treba je spodbujati sodelovanje največjega možnega števila držav članic v projektu v podporo vseevropskim e-vladnim storitvam, ki jih zagotavljajo javne administracije podjetjem, vključno njihovim združenjem, ali javne uprave državljanom, vključno njihovim združenjem.

5. Projekti skupnega interesa in horizontalni ukrepi obsegajo vsa dejanja, ki so potrebna za vzpostavitev ali krepitev vseevropskih e-vladnih storitev.

6. Kadar koli je to primerno, vključujejo projekti skupnega interesa in horizontalni ukrepi pripravljalno fazo. Obsegajo fazo izvedljivosti ter razvojno, ocenjevalno in izvedbeno fazo, ki se izvajajo v skladu s členom 7.

Ta odstavek se ne uporablja za strateške in podporne dejavnosti, kakor so določene v delu C Priloge II.

7. Rezultati, ki so jih dosegle druge ustrezne dejavnosti v Skupnosti in državah članicah, zlasti raziskovalni programi in programi tehnološkega razvoja ter drugi programi in politike Skupnosti kot so e-TEN [10], e-Vsebina [11], e-Vključevanje [12], e-Učenje in MODINIS [13] se upoštevajo, kadar koli je to primerno, v opredelitvi projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov zaradi izogibanja podvajanju in pospeševanja razvoja e-vladnih storitev. Projekti v fazi načrtovanja ali razvoja se tudi upoštevajo.

8. Projekti skupnega interesa ali horizontalni ukrepi se tehnično opredelijo glede na evropske standarde ali javno dostopne specifikacije ali odprte specifikacije za izmenjavo informacij in združevanje storitev in se skladajo z infrastrukturnimi storitvami, če je to potrebno, zaradi zagotovitve interoperabilnosti in dostopnosti med nacionalnimi sistemi in sistemi Skupnosti v okviru upravnih sektorjev in med njimi in podjetji ter državljani.

9. Kjer je to primerno, projekti skupnega interesa in horizontalni ukrepi ustrezno upoštevajo okvir evropske interoperabilnosti, ki ga zagotavlja, vzdržuje in pospešuje program IDABC.

10. Po izvedbi se opravi pregled vsakega projekta skupnega interesa v enem letu po končanju izvedbene faze.

Pregled vključuje analizo stroškov in koristi.

Pri projektih skupnega interesa se pregled opravi v koordinaciji z državami članicami v skladu s pravili, ki urejajo sektorsko politiko, in se predloži ustreznemu sektorskemu odboru.

Sklepi in priporočila, sprejeti na podlagi pregleda projektov skupnega interesa, se predložijo v vednost odboru iz člena 11(1).

Pri horizontalnih ukrepih se pregled opravi v okviru odbora iz člena 11(1).

Člen 7

Dodatna načela

1. Razen načel iz člena 6 se uporabljajo načela iz odstavkov 2 do 8.

2. V pripravljalni fazi se izdela pripravljalno poročilo, ki zajema cilje, področje uporabe in utemeljitev projekta skupnega interesa ter zlasti predvidene stroške in koristi kakor tudi doseganje potrebne zavezanosti in strinjanja med udeleženci s pomočjo ustreznih posvetovanj, vključno z navedbo odbora, ki je pristojen za spremljanje izvajanja projekta ali ukrepa.

3. Faza izvedljivosti vodi do vzpostavitve globalnega izvedbenega načrta, ki zajema razvojno in izvedbeno fazo in tudi obsega informacije, vsebovane v pripravljalnem poročilu:

(a) opis načrtovanega organizacijskega razvoja in, kjer je to primerno, reorganizacijo delovnih postopkov;

(b) cilje, smotre, udeležence in tehnični pristop;

(d) ukrepe za zagotavljanje varnosti in varovanja podatkov;

(e) dodelitev vlog Skupnosti in državam članicam;

(f) razčlenitev pričakovanih stroškov in opis pričakovanih koristi, vključno z merili ocenjevanja za merjenje teh koristi po izvedbeni fazi ter podrobno analizo donosnosti naložbe in zastavljene cilje:

(g) shemo, ki opredeljuje pravično delitev obratovalnih in vzdrževalnih stroškov vseevropskih e-vladnih in infrastrukturnih storitev med Skupnostjo in državami članicami ob koncu izvedbene faze.

4. V razvojni in ocenjevalni fazi se lahko, če je to primerno, predlagana rešitev izoblikuje, preskusi, ovrednoti in spremlja v majhnem obsegu, rezultati pa se uporabijo za ustrezno prilagoditev globalnega načrta izvajanja.

5. V izvedbeni fazi se vzpostavijo povsem funkcionalne zadevne storitve v skladu z globalnim načrtom izvajanja.

6. Pripravljalno poročilo in globalni izvedbeni načrt se vzpostavita z uporabo metodologij, izdelanih kot podpornih dejavnosti v okviru programa IDABC.

7. Zagon in izvajanje projekta skupnega interesa, opredelitev njegovih faz in vzpostavitev pripravljalnih poročil ter globalnih izvedbenih načrtov opravi in nadzoruje Komisija v skladu s postopkom ustreznega sektorskega odbora.

Kadar se postopek sektorskega odbora ne uporablja, Skupnost in države članice ustanovijo sektorske skupine strokovnjakov, da preučijo vsa pomembna vprašanja.

Komisija sporoči sklepe sektorskih odborov in, kjer je to primerno, skupin strokovnjakov, odboru iz člena 11(1).

8. Zagon in izvajanje horizontalnega ukrepa, opredelitev njegovih faz in vzpostavitev pripravljalnih poročil ter globalnih izvedbenih načrtov opravi in nadzoruje Komisija v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 8

Izvedbeni postopek

1. Komisija vzpostavi program tekočega dela za izvajanje projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov za celotno trajanje tega sklepa. Komisija potrdi program dela in najmanj enkrat letno vse spremembe tega progama, pri čemer, odvisno od primera, upošteva razčlenitev proračuna na posamezne projekte skupnega interesa in horizontalne ukrepe.

Postopek iz člena 11(2) se uporablja za potrditev programa tekočega dela in kakršne koli njegove spremembe.

2. Kjer je to primerno, program dela iz prvega odstavka za vsak projekt skupnega interesa in za vsak horizontalni ukrep vsebuje:

(a) opis ciljev, področja uporabe, utemeljitev, možne upravičence, smotre in tehnični pristop;

(b) razčlenitev odhodkov v prejšnjih obdobjih in zastavljene cilje, kakor tudi pričakovane stroške in koristi ter zastavljene cilje;

Člen 9

Proračunske postavke

1. Ne glede na člen 8 se, če je potrebno, postopek iz člena 11(2) uporablja za potrditev proračuna za posamezne projekte skupnega interesa ali horizontalni ukrepe s strani Komisije, da bi v skladu z veljavnimi proračunskimi pravili zajemal tekoči program dela in vse njegove spremembe v skladu s členom 8(1).

2. Sredstva se sprostijo na podlagi doseganja posebnih mejnikov v skladu s postopkom, ki se uporablja za ustrezne sektorske odbore za projekte skupnega interesa in za odbor iz člena 11(1) za horizontalne ukrepe. Za zagon pripravljalne faze je ta mejnik vključitev projekta skupnega interesa ali horizontalnega ukrepa, ki ga je treba sprejeti na podlagi tekočega programa dela. Za zagon faze izvedljivosti je mejnik pripravljalno poročilo. Za zagon naslednjih razvojne in potrditvene faze je mejnik globalni izvedbeni načrt. Mejniki, ki jih je treba doseči v razvojni in ocenjevalni ter izvedbeni fazi, se vključijo v tekoči program dela v skladu s členom 8.

3. Postopek iz člena 11(2) se uporablja tudi za predloge za vsako povečanje proračuna, ki presega 100000 EUR za posamezni projekt skupnega interesa ali horizontalni ukrep v posameznem letu.

4. Program se izvaja na podlagi pravil o javnem naročanju. Tehnične specifikacije javnih razpisov se za pogodbene vrednosti nad 500000 EUR določijo v sodelovanju z državami članicami v okviru ustreznega sektorskega odbora ali odbora iz člena 11(1).

Člen 10

Finančni prispevek Skupnosti

1. Pri izvajanju projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov Skupnost nosi stroške, ki so sorazmerni njenim interesom.

2. Finančni prispevek Skupnosti za vsak projekt skupnega interesa ali horizontalni ukrep se določi v skladu z odstavki 3 do 7.

3. Da bi bil projekt skupnega interesa ali horizontalni ukrep deležen finančnega prispevka Skupnosti, so potrebni konkretni načrti za financiranje vzdrževalnih in poslovnih stroškov v poizvedbeni fazi, pri čemer se Skupnosti in državam članicam ali drugim subjektom jasno dodelijo vloge.

4. V pripravljalni fazi in fazi izvedljivosti projekta lahko Skupnost prevzame celotne stroške potrebnih študij.

5. V razvojni in ocenjevalni ter izvedbeni fazi projekta Skupnost prevzame stroške tistih nalog, ki se ji dodelijo v globalnem načrtu izvajanja navedenega projekta.

6. Denarna podpora Skupnosti projektu skupnega interesa ali horizontalnemu ukrepu v zvezi z zagotavljanjem in vzdrževanjem infrastrukturnih storitev načeloma preneha po največ štirih letih od začetka pripravljalne faze.

7. Denarna podpora, zagotovljena na podlagi tega sklepa, se ne dodeli projektom skupnega interesa in horizontalnim ukrepom ali fazam projektov skupnega interesa in horizontalnim ukrepom, ki prejemajo denarno pomoč Skupnosti iz drugih virov.

8. Do 31. decembra 2006 se mehanizmi za zagotavljanje finančne in operativne trajnosti infrastrukturnih storitev, kadar koli je to primerno, opredelijo in dogovorijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 11

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za vseevropske e-vladne storitve (PEGSCO – Pan-European eGovernment Services Committee).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, so trije meseci.

3. PEGSCO sprejme svoj poslovnik.

Člen 12

Letno poročilo

Komisija letno poroča odboru PEGSCO o izvajanju te odločbe.

Člen 13

Ovrednotenje

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvede sklepno vrednotenje izvajanja tega sklepa ob koncu programa.

2. Poleg tega Komisija v sodelovanju z državami članicami ovrednoti izvajanja tega sklepa najpozneje do sredine leta 2006. To vrednotenje med drugim oceni tudi uspešnost in učinkovitost dejavnosti ID ABC in vključi kvalitativno in kvantitativno oceno izvajanja glede na delovni program. V okviru te ocene Komisija poroča o usklajenosti zneska za obdobje 2007–2009 s finančno perspektivo. Če je primerno, Komisija sprejme ukrepe, ki so potrebni v okviru proračunskih postopkov za obdobje 2007-2009 zaradi zagotavljanja usklajenosti letno odobrenih proračunskih sredstev s finančno perspektivo.

3. Na podlagi ocen se ugotavlja napredek in trenutno stanje projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov, določenih v prilogah I in II, ter zlasti kako se razvijajo, izvajajo in uporabljajo načrtovane vseevropske e-vladne storitve.

Ocene ob upoštevanju odhodkov Skupnosti prav tako presodijo koristi Skupnosti od vseevropskih e-vladnih in infrastrukturnih storitev za pospeševanje skupnih politik in institucionalnega sodelovanja, ki zadeva javne uprave, podjetja in državljane, in določijo področja za morebitno izboljšanje in preveritev sinergij z drugimi dejavnostmi Skupnosti na področju vseevropskih e-vladnih in infrastrukturnih storitev.

4. Komisija pošlje rezultate svojih kvantitativnih in kvalitativnih ocen Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s vsemi morebitnimi predlogi za spremembo tega sklepa. Rezultati se pošljejo pred predstavitvijo predloga splošnega proračuna Evropske unije za leti 2007 in 2010.

Člen 14

Mednarodno sodelovanje

1. Program IDABC se lahko v okviru ustreznih sporazumov s Skupnostjo odpre za sodelovanje državam Evropskega gospodarskega prostora in državam kandidatkam.

2. Sodelovanje z drugimi tretjimi državami pri izvajanju projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov se spodbuja predvsem z javnimi upravami v sredozemskih državah, na Balkanu in v vzhodnoevropskih državah. Posebna pozornost se posveti tudi mednarodnemu sodelovanju v podporo razvoju in gospodarskemu sodelovanju. S tem povezane stroške krije program IDABC.

3. Mednarodne organizacije ali drugi mednarodni subjekti lahko na svoje lastne stroške sodelujejo pri izvajanju projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov.

Člen 15

Druga omrežja

1. Glede vzpostavitve ali izboljšave vseh drugih sektorskih omrežij, ki niso projekti skupnega interesa (v nadaljevanju "druga sektorska omrežja"), države članice in Skupnost v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti, ki urejajo izvajanje navedenih sektorskih omrežij, zagotavljajo skladnost z odstavki 2 do 5.

2. Ob upoštevanju odstavka 3 lahko horizontalne vseevropske e-vladne in infrastrukturne storitve, ki jih zagotavlja Skupnost v okviru tega sklepa, uporabljajo druga omrežja.

3. Tehnične specifikacije vsakega drugega omrežja morajo upoštevati evropske standarde ali javno dostopne specifikacije ali odprte specifikacije za izmenjavo informacij in združevanje storitev, da tako zagotovijo interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in sistemi Skupnosti v okviru in med upravnimi sektorji in podjetji ter državljani.

4. Do 31. oktobra 2005 in vsako leto po tem datumu Komisija predloži odboru PEGSCO poročilo o izvajanju odstavkov 1 do 5. V tem poročilu Komisija natančno določi vse ustrezne zahteve uporabnikov ali vsak drug razlog, ki drugim omrežjem onemogočajo uporabo storitev iz odstavka 2, ter preuči možnost nadgradnje teh storitev zaradi razširjanja njihove uporabe.

5. Svet lahko uporablja horizontalne vseevropske in e-vladne in infrastrukturne storitve, razvite v okviru Skupnosti na podlagi programa IDA ali IDABC, glede na vzpostavitev ali krepitev dejavnosti v okviru skupne zunanje in varnostne politike in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v skladu z naslovoma V in VI Pogodbe o Evropski uniji.

Uporaba takšnih storitev se določi in financira v skladu z naslovoma V in VI Pogodbe.

Člen 16

Finančni okvir

1. Finančni okvir za izvajanje dejavnosti Skupnosti v skladu s tem sklepom v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2009 se s tem določi v višini 148,7 milijona EUR, od tega 59,1 milijona EUR za obdobje do 31. decembra 2006.

Za obdobje po 31. decembru 2006 se znesek šteje za potrjen, če je v tej fazi skladen s finančno perspektivo za obdobje, ki se začne z letom 2007.

2. Letna proračunska sredstva za obdobje od 2005 do 2009 odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančne perspektive.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2009.

V Strasbourgu, 21. aprila 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

D. Roche

[1] UL C 80, 30.3.2004, str. 83.

[2] UL C 73, 23.3.2004, str. 72.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18.11.2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Skupno stališče Sveta z dne 18. decembra 2003 (UL C 66 E, 16.3.2004, str. 22) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 30. marca 2004.

[4] UL L 203, 3.8.1999, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2046/2002/ES (UL L 316, 20.11.2002, str. 4).

[5] UL L 203, 3.8.1999, str. 9. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2045/2002/ES (UL L 316, 20.11.2002, str. 1).

[6] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[7] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[9] UL L 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2003/429/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).

[10] UL L 183, 11.7.1997, str. 12.

[11] UL L 14, 18.1.2001, str. 32.

[12] UL L 345, 31.12.2003, str. 9.

[13] UL L 336, 23.12.2003, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PODROČJA POLITIKE ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA

Projekti skupnega interesa programa ID ABC so tisti, ki so vzpostavljeni predvsem na naslednjih področjih:

A. SPLOŠNO

1. Politike in dejavnosti Skupnosti (v skladu z oddelkom B), medinstitucionalna izmenjava informacij (v skladu z oddelkom C), mednarodno sodelovanje (v skladu z oddelkom D) in druga omrežja (v skladu z oddelkom E).

2. Delovanje evropskih agencij in organov ter podpora pravnemu okviru kot posledica ustanavljanja evropskih agencij.

3. Politike, ki se nanašajo na prosto gibanje oseb, zlasti v podporo zagotavljanju enakovrednih storitev državljanom in podjetjem v različnih državah članicah.

4. Dejanja, ki so, v okviru politik in dejavnosti Skupnosti ter v nepredvidenih okoliščinah, nujno potrebna v podporo Skupnosti in državam članicam.

B. POLITIKE IN DEJAVNOSTI SKUPNOSTI

1. Ekonomska in monetarna politika.

2. Konsolidacija pravnega reda Evropskih skupnosti po razširitvi Evropske unije.

3. Regionalne in kohezijske politike, predvsem za lažje zbiranje, upravljanje in razširjanje informacij o izvajanju regionalnih in kohezijskih politik na ravni centralne in regionalne javne uprave.

4. Financiranje Skupnosti, predvsem za vzpostavitev vmesnika do obstoječe podatkovne zbirke Komisije, da se omogoči dostop evropskih organizacij in zlasti majhnih in srednje velikih podjetij do finančnih sredstev Skupnosti.

5. Statistika predvsem glede zbiranja in razširjanja statističnih podatkov in statistika v podporo e-vladi zaradi ovrednotenja interoperabilnosti med sistemi in njihove učinkovitosti kot merila uspeha.

6. Objava uradnih dokumentov in upravljanje uradnih informacijskih storitev.

7. Kmetijski in ribiški sektor, predvsem za podporo upravljanju kmetijskih trgov in struktur, učinkovitejše finančno upravljanje, izmenjavo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev med državnimi organi in Komisijo ter za boj proti goljufijam.

8. Industrijski in storitveni sektor, zlasti glede izmenjave informacij med javnimi upravami, zadolženimi za vprašanja poslovne konkurenčnosti, in med takimi javnimi upravami in industrijskimi združenji.

9. Konkurenčna politika, predvsem z uporabo izboljšane elektronske izmenjave podatkov med državnimi upravami, da se olajšajo postopki informiranja in posvetovanja.

10. Izobraževalni, kulturni in avdiovizualni sektor, zlasti za izmenjavo informacij glede vsebinskih vprašanj o odprtosti omrežij in za pospeševanje razvoja in prostega obtoka novih avdiovizualnih in informacijskih storitev.

11. Transportni sektor, predvsem za podporo izmenjavi podatkov o voznikih, vozilih in prevoznikih.

12. Turizem, okolje, varstvo potrošnikov in javno zdravstveno varstvo ter javno naročanje.

13. Raziskovalna politika, predvsem za olajšanje zbiranja, upravljanja in razširjanja informacij o izvajanju usklajenih raziskovalnih politik na ravni nacionalnih javnih uprav.

14. Prispevki k ciljem e-evropske pobude in z njo povezanega akcijskega načrta, zlasti poglavja o e-vladi in varnosti, katerih namen je koristiti državljanom in podjetjem.

15. Politika priseljevanja, predvsem z uporabo izboljšane elektronske izmenjave podatkov med državnimi upravami, da se olajšajo postopki informiranja in posvetovanja.

16. Sodelovanje med pravosodnimi organi

17. Informacijski sistemi, ki omogočajo sodelovanje nacionalnih parlamentov in civilne družbe v zakonodajnem postopku.

18. Spremljanje izvajanja zakonodaje Skupnosti v državah članicah in izmenjava informacij med državami članicami in institucijami Skupnosti.

C. MEDINSTITUCIONALNA IZMENJAVA INFORMACIJ

Medinstitucionalna izmenjava informacij, predvsem:

1. s podporo postopkom odločanja Skupnosti in parlamentarnim vprašanjem;

2. za vzpostavitev potrebnih telematskih povezav med Komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom (vključno s krajem trenutnega predsedstva Evropske unije, stalnega predstavništva držav članic in sodelujočih državnih ministrstev) in drugimi institucijami Skupnosti;

3. za olajševanje večjezičnosti pri izmenjavi informacij med institucijami, sredstvih za upravljanje prevajalskega dela in podpornih prevajalskih orodij, razvoju in souporabi večjezičnih virov in ureditvi skupnega dostopa do takšnih virov;

4. za souporabo dokumentov med evropskimi agencijami in organi ter institucijami Skupnosti.

D. MEDNARODNO SODELOVANJE

Razširitev projektov skupnega interesa na tretje države, vključno države kandidatke in mednarodne organizacije, s posebnim poudarkom na pobudah za razvoj in gospodarsko sodelovanje.

E. DRUGA OMREŽJA

Projekti skupnega interesa, ki so se predhodno financirali iz programa IDA in se zdaj financirajo iz lastnega sklada Skupnosti, kljub temu sodijo v skupino "drugih omrežij" iz člena 14 tega sklepa.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

HORIZONTALNI UKREPI

Horizontalni ukrepi v skladu s programom IDABC so predvsem:

A. HORIZONTALNE VSEEVROPSKE E-VLADNE STORITVE

Horizontalni ukrepi, sprejeti za zagon, omogočanje in upravljanje zagotavljanja horizontalnih vseevropskih e-vladnih storitev, vključno organizacijskih in koordinacijskih vidikov, kot so:

(a) portal za zagotavljanje dostopa do vseevropskih, večjezičnih sprotnih informacij in interaktivnih storitev podjetjem in državljanom;

(b) enotna dostopna točka do npr. sprotnih pravnih informacijskih storitev v državah članicah;

(c) interaktivna aplikacija za zbiranje mnenj interesnih skupin in izkušenj glede vprašanj v javnem interesu in o delovanju politik Skupnosti.

B. INFRASTRUKTURNE STORITVE

Horizontalni ukrepi, sprejeti zaradi zagotavljanja in vzdrževanja tehnoloških rešitev in rešitev programske opreme kot storitev, ki zagotavljajo posebne rešitve za ICT, od komunikacij do določenih standardov. Tehnološke rešitve in rešitve programske opreme obsegajo omrežne storitve, vmesno opremo, varnost in smernice kot so:

(a) varna in zanesljiva komunikacijska platforma za izmenjavo podatkov med javnimi upravami;

(b) varen in zanesljiv sistem za upravljanje podatkovnih tokov, povezanih z različnimi poteki dela;

(d) akreditacija platforme zaradi ravnanja z zaupnimi informacijami;

(e) vzpostavitev in izvajanje politike avtentifikacije za omrežja in projekte skupnega interesa;

(f) varnostne študije in analiza tveganj za podporo omrežjem ali drugim infrastrukturnim storitvam;

(g) mehanizmi za vzpostavitev zaupanja med certifikacijskimi organi zaradi omogočanja uporabe elektronskih certifikatov pri vseevropskih e-vladnih storitvah;

(h) ugotavljanje, avtorizacija, avtentifikacija in nezatajljivost storitev za projekte skupnega interesa;

(i) skupni okvir za souporabo in izmenjavo informacij in znanj med evropskimi javnimi upravami in podjetji ter državljani, vključno arhitekturnih smernic;

(j) določitev besednjakov XML, shem in z njimi povezanih končnih izidov za podporo izmenjavi podatkov in omrežjem;

(k) funkcionalne in nefunkcionalne vzorčne zahteve za vodenje elektronskih evidenc v javnih administracijah;

(l) metapodatkovni okvir za informacije javnega sektorja v vseevropskih aplikacijah;

(m) primerjava standardov odprte izmenjave zaradi vzpostavljanja politike odprtih formatov;

(n) skupne specifikacije in infrastrukturne storitve, ki omogočajo elektronsko nabavljanje po vsej Evropi;

(o) sistemi za strojno prevajanje in druga večjezična orodja, vključno slovarji, tezavri in klasifikacijski sistemi v podporo večjezičnosti;

(p) aplikacije za podporo sodelovanju med javnimi upravami;

(q) aplikacije za podporo večkanalnega dostopa do storitev;

(r) orodja na osnovi odprtokodne programske opreme in ukrepi za pospeševanje izmenjave izkušenj med javnimi administracijami in sprejemanje rešitev s strani javnih administracij.

C. STRATEŠKE IN PODPORNE DEJAVNOSTI

1. Strateške dejavnosti za podporo ocenjevanju in pospeševanju vseevropskih e-vladnih storitev kot so:

(a) analiza strategij e-vlade in upravljanja informacij (IM) po vsej Evropi;

(b) organizacija dogodkov za osveščanje, ki vključujejo zadevne zainteresirane stranke;

(c) pospeševanje vzpostavljanja vseevropskih e-vladnih storitev s posebnim poudarkom na storitvah podjetjem in državljanom.

2. Podporne dejavnosti, začete v podporo programskemu upravljanju z namenom spremljanja in izboljšanja uspešnosti in učinkovitosti programa, kot so:

(a) zagotavljanje in obvladovanje kakovosti zaradi izboljšanja specifikacije projektnih ciljev in izvedbe projekta ter rezultatov;

(b) vrednotenje programa in analiza stroškov in koristi specifičnih projektov skupnega interesa in horizontalnih ukrepov.

3. Podporne dejavnosti, začete za pospeševanje razširjanja dobre prakse pri uporabi informacijskih tehnologij v javnih upravah, kot so:

(a) poročila, spletne strani, konference in, na splošno, pobude, naslovljene na javnost;

(b) spremljanje, analiza in preko spletne strani razširjanje pobud in najboljše prakse v zvezi z e-vladnimi ukrepi na ravni držav članic, Skupnosti in na mednarodni ravni;

--------------------------------------------------

32004D0387