Uradni list L 270 , 21/10/2003 str. 0096 - 0113
Uredba Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2] ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3], ob upoštevanju naslednjega: (1) Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode mora spremljati oblikovanje skupne kmetijske politike, ki mora vključevati zlasti skupno ureditev kmetijskih trgov, ki ima glede na proizvode lahko različne oblike. (2) Uredba Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž [4] je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker je treba sprejeti nadaljnje spremembe, je treba uredbo zaradi jasnosti nadomestiti. Uredbo (ES) št. 3072/95 je zato treba razveljaviti. (3) Evropski trg za riž je v resnem neravnotežju. Količine zalog riža v javnih intervencijah so zelo velike in ustrezajo približno četrtini proizvodnje Skupnosti, sčasoma pa se bodo verjetno še povečale. Neuravnoteženost je povzročil skupni učinek povečanja domače proizvodnje, ki se je v zadnjih tržnih letih stabilizirala, in nenehnega naraščanja uvoza ter omejitev izvoza na podlagi nadomestil v skladu s Sporazumom o kmetijstvu. Trenutna neuravnoteženost se bo še povečala in verjetno v prihodnjih letih dosegla nevzdržno raven zaradi naraščajočega uvoza iz tretjih držav na podlagi izvajanja Sporazuma EBA. (4) To težavo je treba rešiti s takšno spremembo skupne ureditve trga za riž, da se prevzame nadzor nad proizvodnjo, izboljša uravnoteženost in pretočnost trga ter poveča konkurenčnost kmetijstva Skupnosti, ob zasledovanju drugih ciljev iz člena 33 Pogodbe, vključno z ohranitvijo ustreznega življenjskega standarda proizvajalcev. (5) Zdi se, da je najustreznejša rešitev znatno znižati intervencijsko ceno in kot nadomestilo oblikovati plačilo prihodka po kmetiji in pomoč glede na proizvod, ki bosta odražala pomen proizvodnje riža na tradicionalnih proizvodnih območjih. Zadnja dva instrumenta sta vključena v Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpore za kmete [5]. (6) Da se prepreči, da bi sistem intervencij postal sam po sebi prodajno mesto, je treba količine, ki jih odkupijo intervencijske agencije, omejiti na 75000 ton letno, intervencijsko obdobje pa je treba omejiti na štiri mesece. (7) Oblikovanje enotnega trga Skupnosti za riž vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Trgovinski sistem, ki dopolnjuje intervencijski sistem in vključuje uvozne dajatve, za katere se uporabljajo stopnje iz Skupne carinske tarife, in izvozna nadomestila, bi načeloma moral stabilizirati trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na obveznostih, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj. (8) Za spremljanje obsega trgovine z rižem s tretjimi državami je treba predvideti sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki vključuje polog varščine, da se zagotovi, da se bodo posli, za katere se je zaprosilo za takšna dovoljenja, dejansko izvedli. (9) V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Za nekatere riževe proizvode pa je treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov sprejeti odstopanja. (10) De se prepreči ali odpravi škodljive učinke na trg Skupnosti, ki bi se lahko pojavili zaradi uvoza določenih kmetijskih proizvodov, je treba za uvoz enega ali več takšnih proizvodov zaračunati dodatno uvozno dajatev, če so izpolnjeni določeni pogoji. (11) Pod določenimi pogoji je ustrezno Komisiji dati pooblastilo za odprtje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo ali drugimi akti Sveta. (12) Določbe o odobritvi nadomestila za izvoz v tretje države na podlagi razlike med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu, ki spada v okvir omejitev iz Sporazuma o kmetijstvu STO [6], morajo zaščititi udeležbo Skupnosti v mednarodni trgovini z rižem. Za takšen uvoz morajo veljati omejitve glede količine in vrednosti. (13) Upoštevanje omejitev glede vrednosti je treba zagotoviti pri določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi predpisov, ki se nanašajo na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil ob tem, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti možnost spremembe določenega namembnega kraja v okviru geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določeni namembni kraj. (14) Da se zagotovi upoštevanje količinskih omejitev, je treba uvesti zanesljiv in učinkovit sistem spremljanja. V ta namen je treba za odobritev izvoznih nadomestil predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila se odobrijo v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posebnega položaja posameznih zadevnih proizvodov. Izjeme od tega pravila se lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za katere se ne uporabljajo količinske omejitve, in za dejavnosti pomoči v hrani, ki so izvzete od vseh omejitev. Treba je predvideti odstopanje od strogega upoštevanja upravljavskih predpisov, če ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, količinsko presegel določene zgornje meje. (15) V obsegu, ki se zahteva za njegovo pravilno delovanje, je treba predvideti ureditev s predpisi, ali kadar to zahtevajo okoliščine na trgu, prepoved uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja. (16) Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trg in mehanizem carin se v izjemnih okoliščinah lahko izkažeta za nezadostna. Da v takšnih primerih trg Skupnosti ne ostane brez obrambe pred motnjami, ki se lahko zaradi tega pojavijo, mora imeti Skupnost možnost, da nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe. Vsi takšni ukrepi morajo biti v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz sporazumov STO. (17) Ob upoštevanju vpliva cene na svetovnem trgu na notranjo ceno je treba predvideti ustrezne ukrepe, ki se sprejmejo za stabiliziranje notranjega trga. (18) Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, uporabljati za proizvode, zajete v to skupno tržno ureditev. (19) Da se upoštevajo posebne potrebe za dobave iz najbolj oddaljenih regij Skupnosti in razlike v cenah proizvodov, ki lahko izhajajo iz prevoznih stroškov in trženja teh proizvodov, je priporočljivo, da se Skupnosti omogoči, da določi subvencijo za pošiljke iz držav članic, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe, namenjene za porabo v teh regijah, zlasti v francoskem čezmorskem departmaju Réunion. (20) Ker se skupni trg za riž nenehno razvija, si morajo države članice in Komisija nenehno izmenjavati informacije, pomembne za ta razvoj dogodkov. (21) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. [7] (22) Glede na to, da je treba rešiti konkretne in posebne probleme, mora biti Komisija pooblaščena za sprejem potrebnih ukrepov v nujnih razmerah. (23) Izdatke, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [8]. (24) Skupna ureditev trga v sektorju za riž mora hkrati ustrezno upoštevati cilje iz členov 33 in 131 Pogodbe. (25) Sprememba določb iz Uredbe (ES) št. 3072/95 in Uredbe Sveta (ES) št. 3073/95 z dne 22. decembra 1995 o določitvi standardne kakovosti riža [9] v določbe iz te uredbe lahko povzroči težave, ki jih ta uredba ne ureja. Za ureditev takšnih težav je treba Komisiji dati možnost, da sprejme prehodne ukrepe. (26) Da se prepreči resne motnje na trgu neoluščenega riža v zadnjih mesecih tržnega leta 2003/2004, je treba omejiti vnos intervencijskih agencij na vnaprej določeno količino. (27) Treba je določiti uporabo nove skupne tržne ureditve – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I UVODNE DOLOČBE Člen 1 Skupna ureditev trga za riž vključuje sistem za notranji trg in trgovino s tretjimi državami, zajema pa naslednje proizvode: Oznaka KN | Poimenovanje | | | (a) | 1006 10 21 do 1006 10 98 | Riž neoluščen (riž v luski ali surov) | 1006 20 | Oluščen (rjav) riž | 1006 30 | Manj brušen ali dobro brušen riž, poliran ali glaziran ali ne | (b) | 1006 40 00 | Lomljen riž | (c) | 1102 30 00 | Riževa moka | 1103 19 50 | Rižev drobljenec in zdrob | 1103 20 50 | Riževi peleti | 1104 19 91 | Riževi kosmiči | 1104 19 99 | Riž v valjanih zrnih | 1108 19 10 | Rižev škrob | Člen 2 1. Za namene te uredbe so pojmi "neoluščen riž", "oluščen riž", "manj brušen riž", "dobro brušen riž", "okroglozrnati riž", "srednjezrnati riž", "dolgozrnati riž A ali B" in "lomljeni riž" opredeljeni v Prilogi I. V Prilogi II so opredelitve zrn in lomljenih zrn, ki niso neoporečne kakovosti. 2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2): (a) določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov; (b) lahko spremeni opredelitve iz odstavka 1. Člen 3 Tržno leto za proizvode iz člena 1 se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Člen 4 Ta uredba se uporablja brez poseganja v ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o določitvi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in shem podpore za proizvajalce določenih proizvodov [10]. POGLAVJE II NOTRANJI TRG Člen 5 1. Subvencija se lahko določi za pošiljke v francoski čezmorski departma Réunion, namenjene za porabo na tem območju, proizvodov, ki spadajo pod oznako KN 1006 (brez oznake 10061010), ki izhajajo iz držav članic in so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe. Ta subvencija se ob upoštevanju potreb za oskrbo trga Réunion določi na podlagi razlike med kotacijami ali cenami zadevnih proizvodov na svetovnem trgu in kotacijami ali cenami teh proizvodov na trgu Skupnosti in, po potrebi, cene teh proizvodov franko Réunion. 2. Znesek subvencije se določi v rednih časovnih presledkih. Če se pojavi potreba, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo znesek spremeni tudi vmes. Znesek subvencije se lahko določi z razpisom. 3. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom iz člena 26(2). Znesek subvencije se določi v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 6 1. Intervencijska cena za neoluščeni riž znaša 150 EUR/t. Intervencijska cena se določi za standardno kakovost, kot je opredeljena v Prilogi III. 2. Intervencijska cena se nanaša na fazo prodaje na debelo, dostavljeno v skladišče, pred raztovarjanjem. Uporablja se za vse intervencijske centre, ki jih določi Komisija. Seznam intervencijskih centrov se sprejme po posvetovanju z zadevnimi državami članicami in zajema zlasti intervencijske centre na presežnih območjih, ki imajo dovolj poslovnih prostorov in tehnične opreme in so v ugodnem položaju glede prevoznih sredstev. 3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 7 1. Intervencijske agencije od 1. aprila do 31. julija in v okviru omejitev v višini 75000 ton na leto odkupijo količine neoluščenega riža, ki so jim ponujene, če so ponudbe v skladu s pogoji, zlasti glede količine in kakovosti, ki se določijo. 2. Če se kakovost ponujenega neoluščenega riža razlikuje od standardne kakovosti, za katero je bila določena intervencijska cena, se intervencijska cena prilagodi z zvišanji ali znižanji cene. Da se zagotovi usmerjenost proizvodnje k določenim sortam, se lahko določijo zvišanja in znižanja cene, ki se uporabijo za intervencijsko ceno. 3. Pod pogoji, ki se določijo, intervencijske agencije ponudijo v prodajo, bodisi za izvoz v tretje države ali za oskrbo notranjega trga, neoluščen riž, odkupljen v skladu z odstavkom 1. 4. Postopke in pogoje za prevzem in odsvojitev prek intervencijskih agencij in vsa druga pravila v zvezi z intervencijo določi Komisija. 5. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 8 1. Posebni ukrepi se lahko sprejmejo za: - preprečitev množične uporabe člena 7 v določenih regijah Skupnosti; - za nadomestitev pomanjkanja neoluščenega riža po naravnih nesrečah. 2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 9 Države članice Komisiji zagotovijo podrobne podatke, razčlenjene po sortah, o površinah, namenjenih za proizvodnjo riža, o proizvodnji, donosih in o zalogah, ki jih imajo proizvajalci ali predelovalci. Takšni podatki temeljijo na sistemu, ki predvideva obvezno prijavljanje s strani proizvajalcev in predelovalcev, ki ga vzpostavijo, vodijo in spremljajo države članice. Države članice obvestijo Komisijo o cenah riža na glavnih proizvodnih območjih. Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti pa sistem za sporočanje cen, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). POGLAVJE III TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI Člen 10 1. Za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje proizvodov iz člena 1 je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje. Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo členov 13, 14 in 15. Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo za celotno ozemlje Skupnosti. Za izdajo takšnih dovoljenj je treba položiti varščino, ki jamči, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v roku veljavnosti dovoljenja. Razen v primerih višje sile, se varščina zaseže v celoti ali deloma, če se uvoz ali izvoz v tem roku ne izvede ali se izvede samo delno. 2. Rok veljavnosti dovoljenj in druga podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Oddelek I Določbe, ki se uporabljajo za uvoz Člen 11 1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se za proizvode iz člena 1 plača uvozna dajatev iz Skupne carinske tarife. 2. Ne glede na odstavek 1, ustreza uvozna dajatev za: (a) oluščeni riž, ki spada pod oznako 1006 20, intervencijski ceni, povečani za: (i) 80 % pri oluščenem rižu, ki spada pod oznaki KN 10062017 in 10062098; (ii) 88 % pri oluščenem rižu, ki spada pod druge oznake KN, razen pod oznako KN 10062017 ali 10062098; od tega se odšteje uvozna cena, in (b) za brušen riž, ki spada pod oznako KN 100630, intervencijski ceni, kateri se prišteje odstotek, ki se izračuna, in odšteje uvozna cena. Vendar pa uvozna dajatev, izračunana v skladu s tem odstavkom, ne sme presegati stopnje dajatve iz Skupne carinske tarife. Odstotek iz točke (b) se izračuna s prilagoditvijo ustreznega odstotka iz točke (a) glede na pretvorbeni količnik, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov, čemur se prišteje znesek za zaščito industrije. 3. Ne glede na odstavek 1, se carina ne zaračuna za uvoz v francoski čezmorski departma Reunion, namenjen za tamkajšnjo porabo proizvodov, ki spadajo pod oznake KN 100610, 100620 in 10064000; 4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 12 1. Da se prepreči ali odpravi škodljive učinke na trg Skupnosti, ki so lahko posledica uvoza določenih proizvodov iz člena 1, je treba brez poseganja člen 11(2) za uvoz enega ali več takšnih proizvodov plačati dodatno uvozno dajatev po stopnji dajatve iz člena 11, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določi Komisija v skladu z odstavkom 3, razen če ni verjetno, da bi takšen uvoz oviral trg Skupnosti ali če bi bili učinki nesorazmerni glede na želeni cilj. 2. Za uvoz, ki poteka po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Skupnost prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji ("sprožitvena cena"), se lahko zaračuna dodatna uvozna dajatev. Če obseg uvoza v katerem koli letu, ko se škodljivi učinki iz odstavka 1 pojavijo ali je verjetno, da se bodo pojavili, presega raven, določeno na podlagi možnosti za dostop na trg, ki so opredeljene kot uvoz, izražen z odstotkom ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih ("sprožitvena količina"), se lahko uvede dodatna uvozna dajatev. Uvozne cene, ki se upoštevajo pri uvedbi dodatne uvozne dajatve v skladu s prvim pododstavkom, se določijo na podlagi CIF uvoznih cen za zadevno pošiljko. CIF uvozne cene za ta proizvod se v ta namen preverijo glede na reprezentativne cene proizvoda na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti. 3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Takšna podrobna pravila zlasti določijo proizvode, za katere se lahko uporabljajo dodatne uvozne dajatve. Člen 13 1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija na podlagi podrobnih pravil, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 26(2). 2. Tarifne kvote se upravljajo na podlagi ene od naslednjih metod ali njihove kombinacije: (a) metoda prednostne obdelave po vrstnem redu vložitve zahtevkov(načelo "prej pride, prej dobi"), (b) metoda razdelitve sorazmerno glede na količine, zaprošene ob vložitvi zahtevkov ("metoda hkratnega preverjanja"), (c) metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih trgovinskih tokov ("metoda tradicionalni/novi uvozniki"). Lahko se sprejmejo druge ustrezne metode. Pri tem se je treba izogibati vsakemu neupravičenemu razlikovanju med zadevnimi izvajalci. 3. Sprejeta metoda upravljanja, kadar to pride v poštev, ustrezno upošteva zahteve za oskrbo trga Skupnosti in potrebo po ohranjanju uravnoteženosti tega trga. 4. V podrobnih pravilih iz odstavka 1 se predvidijo letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno razdeljene skozi vse leto, določi metoda upravljanja, ki jo je treba uporabljati, in, kjer je ustrezno, vključijo: (a) jamstva, ki pokrivajo vrsto, poreklo in izvor proizvoda, (b) priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke (a), (c) pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja in njihov rok veljavnosti. Oddelek II Določbe, ki se uporabljajo za izvoz Člen 14 1. Če je treba, da se omogoči izvoz naslednjih proizvodov na podlagi kotacij ali cen za te proizvode na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznimi nadomestili: (a) proizvodi iz člena 1, ki se izvozijo brez dodatne predelave; (b) proizvodi iz člena 1, ki se izvozijo v obliki blaga iz Priloge IV. Posamezna izvozna nadomestila za proizvode iz točke (b) ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za takšne proizvode, izvožene brez dodatne predelave. 2. Metoda, ki se sprejme za razdelitev količin, ki se lahko izvozijo na podlagi nadomestila, je metoda, ki: (a) je najprimernejša glede na vrsto proizvoda in zadevne razmere na trgu in dopušča najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov ob upoštevanju učinkovitosti in strukture izvoza Skupnosti, brez ustvarjanja diskriminacije med velikimi in majhnimi izvajalci; (b) ob upoštevanju upravnih zahtev administrativno najmanj obremenjujoča za izvajalce; (c) izključuje diskriminacijo med zadevnimi izvajalci. 3. Izvozna nadomestila so enaka za celotno ozemlje Skupnosti. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, če to zahtevajo razmere na svetovnem trgu ali posebne zahteve določenih trgov. Izvozna nadomestila se določijo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Nadomestila se lahko določijo: (a) v rednih časovnih presledkih; (b) z javnim razpisom za proizvode, za katere je bil že prej predviden ta postopek. Izvozna nadomestila, določena v rednih časovnih presledkih, lahko Komisija po potrebi spremeni tudi vmes na zahtevo države članice ali na lastno pobudo. 4. Pri določitvi nadomestil se upošteva naslednje: (a) trenutne razmere in predvideni razvoj: (i) cen ter razpoložljivosti riža in lomljenega riža na trgu Skupnosti, (ii) cen riža in lomljenega riža na svetovnem trgu; (b) cilji skupne ureditve trga za riž, ki so zagotoviti uravnoteženost in naravni razvoj cen in trgovine na tem trgu; (c) omejitve, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe; (d) pomen preprečevanja motenj na trgu Skupnosti; (e) gospodarski vidiki predvidenega izvoza; (f) najugodnejše cene za uvoz v tretje države, namenjen tretjim državam, za proizvode iz člena 1(1)(a) in (b). Člen 15 1. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1, ki se izvozijo brez dodatne predelave, se odobrijo samo na podlagi vloženega zahtevka in ob predložitvi izvoznega dovoljenja. 2. Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz člena 1, izvožene brez dodatne predelave, ustreza nadomestilu, ki velja na dan vložitve zahtevka za izdajo dovoljenja, v primeru diferenciranega nadomestila pa nadomestilu, ki velja na ta isti dan: (a) za namembni kraj, naveden v dovoljenju ali, kjer je ustrezno, (b) za dejanski namembni kraj, če ni isti, kot je naveden v dovoljenju. V tem primeru uporabljeni znesek ne sme presegati zneska, ki se uporablja za namembni kraj, naveden v dovoljenju. Lahko se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečitev vsakršne zlorabe fleksibilnosti, predvidene v tem odstavku. 3. Področje uporabe odstavkov 1 in 2 se lahko razširi na uporabo za proizvode iz člena 1, ki se izvozijo v obliki blaga iz Priloge IV, v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93 [11]. Podrobna pravila za izvajanje se sprejmejo v skladu z navedenim postopkom. 4. Odstopanja od odstavkov 1 in 2 se lahko odobrijo za proizvode, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani, v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 16 1. Korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 26(2). Po potrebi lahko Komisija korekcijske zneske spremeni. 2. Prvi pododstavek se lahko uporablja za proizvode iz člena 1, ki se izvozijo v obliki blaga iz Priloge IV. Člen 17 1. Nadomestilo za proizvode iz člena 1(a) in (b) se izplača ob predložitvi dokazila, da: (a) so bili proizvodi v celoti pridobljeni na ozemlju Skupnosti v smislu člena 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti [12], razen kjer se uporablja odstavek 6 navedenega člena; (b) so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti; (c) pri diferenciranem nadomestilu, da so prispeli v namembni kraj, naveden v dovoljenju, ali drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, brez poseganja v točko (b) odstavka 2. Vendar se lahko sprejmejo izjeme od tega pravila v skladu s postopkom iz člena 26(2), če se določijo pogoji, ki dajejo enakovredna jamstva. Lahko se sprejmejo dodatne določbe v skladu s postopkom iz člena 26(2). 2. Izvozno nadomestilo se ne odobri za riž, ki se uvozi iz tretjih držav in ponovno izvozi v tretje države, razen če izvoznik predloži dokazilo, da: (a) sta proizvod, namenjen za izvoz, in predhodno uvožen proizvod en in isti proizvod; in (b) da so bile plačane dajatve, ko je bilo blago sproščeno v prost promet. V takšnih primerih nadomestilo za posamezni proizvod ustreza dajatvam, pobranim ob uvozu, če so te dajatve nižje od nadomestila, ki se uporablja. Če so dajatve, pobrane ob uvozu, višje od nadomestila, ki se uporablja, se uporabijo te dajatve. Člen 18 Upoštevanje količinskih omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, ki se izdajo za predvidena referenčna obdobja in se uporabljajo za zadevne proizvode. Kar se tiče upoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o kmetijstvu STO, konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj. Člen 19 Podrobna pravila za uporabo tega oddelka, vključno z določbami o prerazdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali izkoriščene, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Takšna podrobna pravila lahko vključujejo določbe, ki urejajo kakovost proizvodov, upravičenih do izvoznega nadomestila. Priloga IV se spremeni v skladu s postopkom iz člena 26(2). Oddelek III Skupne določbe Člen 20 1. Če to zahteva pravilno delovanje skupne ureditve trga za riž, lahko Svet na predlog Komisije v skladu z glasovalnim postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove izvajanje režima aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode iz člena 1. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 Komisija v skrajno nujnih primerih, če nastopi primer iz odstavka 1 in če je moten trg Skupnosti ali obstaja nevarnost motnje zaradi režima aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih v skladu s postopkom iz člena 26(2). O takšnih ukrepih se obvesti Svet in države članice, veljajo pa največ šest mesecev in se takoj začnejo uporabljati. Če Komisija prejme zahtevek države članice, o njem odloči v enem tednu po prejemu zahtevka. 3. Ukrepe, o katerih odloči Komisija, lahko katera koli država članica predloži Svetu v enem tednu potem, ko je bila o njih obveščena. Svet s kvalificirano večino lahko odločitev Komisije potrdi, spremeni ali razveljavi. Če Svet ne ukrepa v treh mesecih potem, ko mu je bila odločitev posredovana, se šteje, da je bila odločitev Komisije razveljavljena. Člen 21 1. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in podrobna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno uvrstitev proizvodov iz te uredbe. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, vključno z opredelitvami pojmov iz Priloge I, se vključi v Skupno carinsko tarifo. 2. Če ta uredba ali določbe sprejete na njeni podlagi, ne določajo drugače, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano naslednje: (a) obračunavanje katerih koli dajatev, ki imajo enak učinek kot carina; (b) uporaba količinske omejitve ali ukrepov z enakim učinkom. Člen 22 1. Če kotacije ali cene enega ali več proizvodov iz člena 1 na svetovnem trgu dosežejo raven, ki moti ali grozi, da bo motila oskrbo trga Skupnosti, in če bodo takšne razmere verjetno trajale še naprej in se še poslabšale, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi. Takšni ukrepi se lahko sprejmejo kot zaščitni ukrepi v primeru izjemnih razmer. 2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 23 1. Če je zaradi uvoza ali izvoza trg Skupnosti za en ali več proizvodov iz člena 1 prizadet ali ogrožen zaradi resnih motenj, ki lahko ogrozijo uresničevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe, se lahko v trgovini z državami, ki niso članice STO, uporabljajo ustrezni ukrepi, dokler takšna motnja ali grožnja ne preneha. 2. Če nastopi primer iz odstavka 1, Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih. O takšnih ukrepih se obvestijo države članice, uporabljati pa se začnejo takoj. Če Komisija prejme zahtevek države članice, o njem odloči v treh delovnih dneh po prejemu zahtevka. 3. Ukrepe, o katerih odloči Komisija, lahko katera koli država članica predloži Svetu v treh delovnih dneh potem, ko je bila o njih obveščena. Svet zaseda nemudoma. S kvalificirano večino lahko spremeni ali razveljavi zadevni ukrep v enem mesecu po dnevu njegove predložitve Svetu. 4. Določbe, sprejete na podlagi tega člena, se uporabljajo ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe. POGLAVJE IV SPLOŠNE DOLOČBE Člen 24 Če ta uredba ne določa drugače, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo in trgovino proizvodov iz člena 1. Člen 25 1. Države članice in Komisija si izmenjajo vse podatke, potrebne za uporabo te uredbe in za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v zvezi z rižem. 2. Podrobna pravila, na podlagi katerih se določi, kateri podatki so potrebni, kakor tudi obvestilo o njih in njihovo sporočanje, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 26 1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za žita, ustanovljen na podlagi člena 25 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita [13], v nadaljevanju "odbor". 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Rok, predviden v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 27 Odbor lahko obravnava vsako vprašanje, ki mu ga predloži predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice. Člen 28 Ukrepi, ki so potrebni in upravičeni v izrednih razmerah zaradi rešitve konkretnih in posebnih težav, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Takšni ukrepi lahko odstopajo od določenih delov te uredbe, vendar samo v tolikšni meri in toliko časa, kot je to nujno potrebno. Člen 29 Uredba (ES) št. 1258/1999 in določbe, sprejete za njeno izvajanje, se uporabljajo za izdatke, ki jih imajo države članice pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi te uredbe. Člen 30 Ta uredba se uporablja ob ustreznem in hkratnem upoštevanju ciljev iz členov 33 in 131 Pogodbe. POGLAVJE V PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 31 1. Uredbi (ES) št. 3072/95 in (ES) št. 3073/95 se razveljavita. Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se jih bere v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge V. 2. Prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 32 1. Od 1. aprila 2004 do 31. julija 2004 se količine, ki jih odkupijo intervencijske agencije v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 3072795, omejijo na 100000 ton. 2. Komisija lahko na podlagi bilance, ki odraža položaj na trgu, spremeni količino iz odstavka 1. Uporabi se postopek iz člena 26(2). 3. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Člen 33 1. Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. 2. Uporabljati se začne s tržnim letom 2004/2005. Člena 9 in 32 se začneta uporabljati s 1. aprilom 2004. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 29. septembra 2003 Za Svet Predsednik G. Alemanno [1] Mnenje z dne 5. junija 2003 (še neobjavljeno v Uradnem listu). [2] UL C 208, 3.9.2003, str. 72. [3] Mnenje z dne 2. julija 2003 (še neobjavljeno v Uradnem listu). [4] UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27). [5] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. [6] UL L 336, 23.12.1994, str. 22. [7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [8] UL L 160, 26.6.1999, str. 103. [9] UL L 329, 30.12.1995, str. 33. [10] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. [11] UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 15). [12] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2700/2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 17). [13] UL L 270, 21.10.2003, str. 78. -------------------------------------------------- PRILOGA I Opredelitev pojmov iz prvega pododstavka člena 2(1) 1. (a) (a) Neoluščen riž: pomeni riž, ki potem, ko se omlati, ohrani svojo luščino. (b) Oluščen riž: pomeni neoluščen riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina. Primeri riža, ki spada pod to opredelitev, so primeri s trgovskim imenom "rjavi riž", "tovorni riž", "loonzain" in "riso sbramato". (c) Manj brušen riž: pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, del kalčka in v celoti ali delno zunanje plasti semenskega mešička, ne pa tudi notranje plasti. (d) Dobro brušen riž: pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, v celoti zunanje in notranje plasti semenskega mešička, kalček v celoti pri dolgo- in srednjezrnatem rižu ter vsaj deloma pri okroglozrnatem rižu, pri katerem vzdolžne bele proge ne smejo ostati na več kot 10 % zrn. 2. (a) (a) Okroglozrnati riž: pomeni riž, katerega zrno je dolgo največ 5,2 mm, razmerje dolžina/širina pa je manj kot 2. (b) Srednjezrnati riž: pomeni riž, katerega zrno je dolgo več kot 5,2 mm in manj kot 6,0 mm, razmerje dolžina/širina pa ni večje od 3. (c) Dolgozrnati riž: pomeni (i) dolgozrnati riž A, to je riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je večje od 2 in manjše od 3; (ii) dolgozrnati riž B, pomeni riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je 3 ali več. (d) Meritve zrna: pomeni meritve zrna, ki potekajo na dobro brušenemu rižu po naslednji metodi: (i) vzemite reprezentativni vzorec iz proizvodne serije; (ii) presejte vzorec, tako da zadržite samo cela zrnja, vključno z nezrelimi; (iii) opravite dve meritvi, vsakič na 100 zrnih, in izračunajte povprečje; (iv) rezultat izrazite v milimetrih, zaokroženo na eno decimalno mesto. 3. Lomljen riž: pomeni drobce zrn, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celih zrn. -------------------------------------------------- PRILOGA II Opredelitve zrn in lomljenih zrn, ki niso neoporečne kakovosti iz drugega pododstavka člena 2(1) A. Cela zrna Zrna, s katerih je bil odstranjen samo del konice, ne glede na značilnosti, pridobljene v posameznih stopnjah brušenja. B. Okrušena zrna Zrna, s katerih je bil odstranjena cela konica. C. Lomljena zrna ali delci Zrna, s katerih je bil odstranjen delček, ki je večji od konice; med lomljena zrna spadajo: - velika lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot polovica zrna, vendar ne tvorijo celega zrna), - srednja lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot četrtina dolžine zrna, vendar manjši od minimalne dolžine "velikih lomljenih zrn"), - drobna lomljena zrna (delci zrna, ki so krajši od četrtine dolžine zrna, vendar preveliki, da bi šli skozi sito z 1,4 mm mrežo), - drobci (majhni koščki ali delčki zrna, ki gredo lahko skozi sito z 1,4 mm mrežo); razcepljeno zrno (koščki, nastali z vzdolžno delitvijo zrna) spada pod to opredelitev. D. Nezrela zrna Zrna, ki niso popolnoma zrela. E. Zrna, ki so naravno deformirana Naravna deformiranost, dedna ali ne, pomeni deformiranost v primerjavi z morfološkimi lastnostmi, tipičnimi za določeno sorto. F. Kredasta zrna Zrna, katerih najmanj tri četrtine površine zgleda neprosojno in kredasto. G. Zrna z rdečimi progami Zrna, ki zaradi ostankov semenskega mešička kažejo vzdolžne rdeče proge, ki so različno intenzivne in obarvane. H. Pikasta zrna Zrna, na katerih se kaže dobro označen, majhen krogec temne barve bolj ali manj pravilne oblike; med pikasta zrna spadajo tudi zrna, ki imajo neizrazite črne proge samo na površini; proge in pike ne smejo imeti rumenega ali temnega žarnega venca. I. Zrna z madeži Zrna, ki so na manjšem delu svoje površine utrpela očitno spremembo svoje naravne barve, madeži so lahko različnih barv (črnkaste, rdečkaste, rjavkaste); za madeže je treba šteti tudi globoke črne proge. Če je barva madežev tako intenzivna (črna, rožnata, rdečkasto rjava), da je takoj opazna, in če pokriva površino, ki ni manjša od polovice površine zrna, je treba zrna šteti za rumena zrna. J. Rumena zrna Zrna, katerih naravna barva se je v celoti ali delno spremenila, vendar ne z barvanjem, tako da je njihov ton v barvi limone ali oranžno rumen. K. Zrna jantarne barve Zrna, katerih barva se je po vsej površini rahlo in enotno spremenila, vendar ne z barvanjem; zaradi tega se je barva zrn spremenila v svetlo jantarno rumeno barvo. -------------------------------------------------- PRILOGA III Opredelitev standardne kakovosti neoluščenega riža Neoluščen riž standardne kakovosti je: (a) dobre tržne kakovosti, brez vonja; (b) z največ 13 % vsebnostjo vlage; (c) ima 63 % izkoristek dobro brušenega riža v celih zrnih (z dopustnim odstopanjem 3 % okrušenih zrn), od tega znaša odstotek po teži dobro brušenega zrna, ki ni neoporečne kakovosti: –kredasta zrna neoluščenega riža iz oznake KN 10061027 in oznake KN 10061098: | 1,5 % | –kredasta zrna neoluščenega zrna iz vseh drugih oznak KN, razen oznake KN 10061027 in oznake KN 10061098: | 2,0 % | –zrna z rdečimi progami: | 1,0 % | –pikasta zrna: | 0,50 % | –zrna z madeži: | 0,25 % | –rumena zrna: | 0,02 % | –zrna jantarne barve: | 0,05 % | -------------------------------------------------- PRILOGA IV Oznaka KN | Poimenovanje | ex0403 | Pinjenec, kislo mleko in smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, aromatizirana ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom, koncentrirana ali nekoncentrirana ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil: | 040310 | Jogurt: | 04031051–04031099 | – –Aromatiziran ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom | 040390 | –Drugi: | 04039071–04039099 | – –Aromatiziran ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom | 1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: | 17049051–17049099 | – –Drugi | 1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav, razen proizvodov iz tarifnih podštevilk 180610, 18062070, 18069060, 18069070 in 18069090 | 1901 | Sladni ekstrakt; živila iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali vsebujejo manj kot 40 mas. % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali vsebujejo manj kot 5 mas. % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: | 19011000 | Proizvodi za otroško hrano, pripravljeni za prodajo na drobno | 19012000 | Mešanice in testo za pripravo pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905 | 190190 | –Drugo: | 19019011–19019019 | – –Sladni ekstrakt | | – –Drugi: | 19019099 | – – –Drugi | 1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so špageti, makaroni, rezanci, lazanja, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: | 19022091 | – – –Kuhane | 19022099 | – – –Druge | 190230 | Druge testenine | 19024090 | – –Druge | 1904 | Pripravljena živila, pridobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze) v zrnu ali v kosmičih ali drugače obdelana zrna (razen moke in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso določena ali vključena drugje | 1905 | Kruh, pecivo in drugi pekovski izdelki, ki vsebujejo kakav ali ne;hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati, rižev papir in podobni proizvodi: | 19059020 | Hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati rižev papir in podobni proizvodi | 2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: | | Krompir: | | – –Druge: | 20041091 | – – –V obliki moke, zdroba ali kosmičev | 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: | Krompir: | 20052010 | – –V obliki moke, zdroba ali kosmičev | 2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi nadomestki kave ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: | 210112 | – –Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave: | 21011298 | – – –Drugi | 210120 | Ekstrakti, esence in koncentrati čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc in koncentratov ali na osnovi čaja ali mate čaja: | 21012098 | – – –Drugi | 210500 | Sladoledi, s kakavom ali brez | 2106 | Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: | | –Drugi: | 21069010 | – –Sirovi fondueji | | – –Drugi: | 21069092 | – – –ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečne maščobe, 5 mas.% saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba | 21069098 | – – –Drugi | 3505 | Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov, razen škroba iz tarifne številke 35051050 | 3809 | Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi in pripravki (npr. sredstva za apreturo in jedkanje) za uporabo v tekstilni, papirni, usnjarski ali podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: | 380910 | na osnovi škrobnih snovi | -------------------------------------------------- PRILOGA IV Tabela ujemanja Uredba (EGS) št. 3072/95 | Ta uredba | Člen 1 | Člen 1in 2 | Člen 2 | Člen 3 | Člen 3 | Člen 6 | Člen 4 | Člen 7 | Člen 5 | Člen 8 | Člen 6 | – | – | Člen 4 | Člen 7 | – | Člen 8a | Člen 6 | Člen 8b | Člen 7 | Člen 8c | Člen 8 | Člen 8d | Člen 9 | Člen 8e | – | Člen 9 | Člen 10 | Člen 10 | Člen 5 | – | Člen 9 | Člen 11 | Člen 11 | Člen 12 | Člen 12 | Člen 13 | Členi 14, 15, 16, 17, 18 in 19 | Člen 14 | Člen 20 | Člen 15 | Člen 21 | Člen 16 | Člen 22 | Člen 17 | Člen 23 | Člen 18 | – | Člen 19 | Člen 24 | – | – | Člen 21 | Člen 25 | Člen 22 | Člen 26 | Člen 23 | Člen 27 | – | Člen 28 | Člen 24 | Člen 30 | Člen 25 | Člen 31 | Člen 26 | Člen 29 | – | Člen 32 | Člen 27 | Člen 33 | Priloga A | Priloga I | – | – | Priloga B | Priloga IV | Priloga C | Priloga V | Uredba (EGS) št. 3073/95 | Ta uredba | Člen 1 | Priloga III | Priloga | Priloga II | --------------------------------------------------