Uredba Komisije (ES) št. 1234/2003

z dne 10. julija 2003

o spremembi prilog I, IV in XI k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbi (ES) št. 1326/2001 glede transmisivne spongiformne encefalopatije in krmljenja živali

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi podrobnih pravil za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1139/2003 [2], in zlasti člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 7 Uredbe (ES) št. 999/2001 določa nekatere prepovedi v zvezi s krmljenjem živali. S prehodnim ukrepom, Uredba Komisije (ES) št. 1326/2001 [3], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 270/2002 [4], določa, da se člen 7 Uredbe (ES) št. 999/2001 ne uporablja za državo članico, dokler ne začne veljati odločba o določitvi statusa bovine spongiformne encefalopatije (BSE) zadevne države članice in dokler se v tej državi članici učinkovito ne izvajajo določbe Skupnosti o krmljenju živali, ki ustrezajo glede TSE.

(2) Odločba Sveta 2000/766/ES z dne 4. decembra 2000 o nekaterih preventivnih ukrepih glede transmisivnih spongiformnih encefalopatij in krmljenja z beljakovinami živalskega izvora [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2002/248/ES [6], predvideva prepoved krmljenja farmsko gojenih živali s predelanimi beljakovinami živalskega izvora, katere se gojijo ali redijo za proizvodnjo hrane. Pod določenimi pogoji pa ta prepoved ne velja za številne predelane beljakovine živalskega izvora kakor so ribja moka, hidrolizirane beljakovine in dikalcijev fosfat, katerih uporaba ne predstavlja nevarnosti TSE in ne ovira nadzora beljakovin, ki predstavljajo morebitno nevarnost TSE.

(3) Prav tako Odločba Komisije 2001/9/ES z dne 29. decembra 2000 o ukrepih za nadzor, ki se zahtevajo za izvajanje Odločbe Sveta 2000/766/ES o nekaterih preventivnih ukrepih glede transmisivnih spongiformnih encefalopatij in krmljenja z beljakovinami [7] živalskega izvora, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2002/248/ES, določa pogoje za uporabo predelanih beljakovin živalskega izvora v krmi, ki niso zajeti v prepovedi, ki je predvidena v Odločbi 2000/766/ES.

(4) Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o 2002 o zdravstvenih predpisih v zvezi s stranskimi proizvodi živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 808/2003 [9], določa predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javno zdravstvenim varstvom za zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelavo in uporabo ali odlaganje živalskih stranskih proizvodov vključno s pogoji za njihovo uporabo pri krmljenju živali. Ta uredba se uporablja od 1. maja 2003.

(5) Ob upoštevanju dejstva, da je možno, čeprav težko, razlikovati med ribjo moko in drugimi predelanimi beljakovinami živalskega izvora, ki predstavljajo morebitno nevarnost TSE, in da je Uredba (ES) št. 1774/2002 uvedla nove določbe o nadzoru vseh predelanih beljakovin živalskega izvora, je treba pogoje o uporabi ribje moke, kakor so trenutno predvideni v Odločbi 2001/9/ES, poenostaviti.

(6) V svojem mnenju z dne 17. septembra 1999 o reciklicanju znotraj ene in iste vrste in ponovno v svojem mnenju z dne 17.- 28. novembra 2000 o znanstvenem utemeljevanju prepovedi uporabe živalskih beljakovin v krmi za vse farmsko gojene živali, je Znanstveni pripravljalni odbor (ZPO) navedel, da ni dokaza o naravnem pojavu TSE pri domačih neprežvekovalcih, ki proizvajajo hrano, kakor so prašiči in perutnina.

(7) Beljakovine živalskega izvora iz takih domačih neprežvekovalcev, so trenutno prepovedane ali omejene skladno z Odločbama 2000/766/ES in 2001/9/ES, ker jih od prepovedanih beljakovin prežvekovalcev ni mogoče razlikovati z običajnimi preskusi. Nekatere beljakovine pa ne ogrožajo nadzora morebitnih infektivnih predelanih beljakovin živalskega proizvoda v krmilih, tako da je treba znova dovoliti njihovo uporabo pri krmljenju živali.

(8) Dne 6. in 7. marca 2003 je ZPO sprejel mnenje in poročilo o varnosti dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata iz govejih kosti, ki se uporablja kakor krma za živali ali kakor gnojilo. Ker se šteje, da trikalcijev fosfat ne predstavlja nevarnosti TSE, če so izpolnjeni določeni pogoji predelave, in ker ne ogroža nadzora morebitnih infektivnih beljakovin živalskega izvora, je treba dovoliti uporabo trikalcijevega fosfata.

(9) Ker še ni bila sprejeta odločba o določitve statusa BSE držav članic, pa tudi v smislu večje jasnosti, se morajo pri vseh državah članicah ne glede na njihov prihodnji status BSE, uporabiti določbe skladno z Odločbo 2000/766/ES. Prav tako je treba posodobiti te določbe, da se lahko upošteva Uredba (ES) št. 1774/2002.

(10) Da bi zagotovili, da se BSE ne prenaša v tretje države preko potencialno kontaminiranih predelanih beljakovin živalskega izvora in da bi preprečili nevarnost njihovega goljufivega ponovnega vnosa v Skupnost, je treba prepovedati izvoz predelanih beljakovin živalskega izvora, pridobljenih iz prežvekovalcev, razen v primeru hrane za hišne živali.

(11) Kakor hitro so na voljo potrebni nadzorni instrumenti in ustrezni dokazi, da je izvajanje tekočih določb v vseh državah članicah zadovoljivo, se prouči prepoved uporabe ribje moke za prežvekovalce, uporaba beljakovin perutnine za farmsko gojene živali razen prežvekovalcev in uporaba beljakovin prašičev za gojene živali razen prežvekovalcev.

(12) Uredba (ES) št. 999/2001 se mora zato ustrezno spremeniti. Prav tako je treba razveljaviti Odločbi 2000/766/ES in 2001/9/ES.

(13) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge I, IV in XI k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

V členu 1 Uredbe (ES) št. 1326/2001 se črta točka 2.

Člen 3

Odločbi 2000/766/ES in 2001/9/ES se razveljavita. Sklicevanja na razveljavljene odločbe veljajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati 1. septembra 2003.

Določbe te uredbe se proučijo v luči novih znanstvenih spoznanj in novih kontrolnih postopkov v prihodnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2003

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

[2] UL L 160, 28.6.2003, str. 22.

[3] UL L 177, 30.6.2001, str. 60.

[4] UL L 45, 15.2.2001, str. 4.

[5] UL L 306, 7.12.2000, str. 32.

[6] UL L 84, 28.3.2002, str. 71.

[7] UL L 2, 5.1.2001, str. 32.

[8] UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

[9] UL L 177, 13.5.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Priloge I, IV in XI k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenijo kot sledi:

1. Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

POSEBNE OPREDELITVE

1. Za namen te uredbe, se uporabljajo naslednje opredelitve skladno z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta [1], Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta [2] in Direktivo Sveta 79/373/EGS [3]:

(a) Uredba (ES) št. 1774/2002:

(i) "farmsko gojena žival" v členu 2(1)(f);

(ii) "hrana za hišne živali" v točki 41 Priloge I;

(iii) "hrana za hišne živali" v točki 42 Priloge I;

(iv) "želatina" v točki 26 Priloge I;

(v) "krvni proizvodi" v točki 4 Priloge I;

(vi) "krvna moka" v točki 6 Priloge I; in

(vii) "ribja moka" v točki 24 Priloge I;

(b) opredelitev "krmila" v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002;

2. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) "indigeni primer BSE": pomeni primer bovine spongiformne encefalopatije, za katerega se ne da jasno dokazati, da je nastal zaradi infekcije pred uvozom kot živa žival;

(b) "maščobno tkivo": pomeni notranja in zunanja telesna maščoba, odstranjena med procesom zakola in razkosanja, zlasti sveža maščoba iz srca, peče in ledvic govejih živali in maščoba iz razsekovalnic;

(i) rojene v isti čredi kakor inficirana goveja žival in v 12 mesecih pred ali po rojstvu inficirane živali; ali

(ii) gojene skupaj z inficirano govejo živaljo kadarkoli v prvem letu njihovega življenja in ki so po možnosti zaužile isto krmo, kakor jo je zaužila inficirana goveja žival v prvem letu svojega življenja.“

2. Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IV

KRMLJENJE ŽIVALI

Razširitev prepovedi skladno s členom 7(1)

1. Prepoved, predvidena v členu 7(1), se razširi na dajanje:

(a) naslednjih snovi farmsko gojenim živalim, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh,

(a) predelane živalske beljakovine;

(b) želatine, pridobljene iz prežvekovalcev;

(d) hidrolizirane beljakovine;

(e) dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora;

(f) krmila, ki vsebujejo beljakovine, naštete v točkah (a) do (e);

(b) živalskih beljakovin in krmil, ki vsebujejo takšne beljakovine, prežvekovalcem.

2. I. Odstopanja od prepovedi skladno s členom 7(1) in (2) in posebni pogoji za uporabo takšnih odstopanj.

A. Prepovedi, predvidene v členu 7(1) in (2), se ne uporabljajo za:

(a) krmljenje neprežvekovalcev s proteini iz (i), (ii) in (iii) in s krmili, pridobljenimi iz takšnih beljakovin, pod pogojem, da so bile te beljakovine predelane, kjer je primerno, skladno s členom 19 Uredbe (ES) št. 1774/2002:

(i) ribja moka, skladno s pogoji, predpisanimi v točki B;

(ii) hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev ali kož prežvekovalcev, v skladu s pogoji iz točke C;

(iii) dikalcijev fosfat in trikalcijev fosfat, v skladu s pogoji, določenimi v točki D;

(b) krmljenje prežvekovalcev s proteini iz (i), (ii) in (iii) in s proizvodi, pridobljenimi iz takšnih beljakovin, pod pogojem, da so bile te beljakovine predelane, kjer je primerno, skladno z določbami v členu 19 Uredbe (ES) št. 1774/2002:

(i) mleko, proizvodi na osnovi mleka in kolostrum;

(ii) jajca in proizvodi iz jajc;

(iii) želatina, pridobljena iz neprežvekovalcev;

(c) krmljenje rib s krvnimi proizvodi in krvno moko, pridobljeno iz neprežvekovalcev, pod pogojem, da so bile te beljakovine predelane, kjer je primerno, skladno s členom 19 Uredbe (ES) št. 1774/2002 in s krmili, pridobljenimi iz takšnih beljakovin v skladu s pogoji, določenimi v točki E.

B. Pogoji za uporabo ribje moke in krmil, ki vsebujejo ribjo moke pri krmljenju domačih neprežvekovalcev, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh.

(a) Ribja moka se proizvaja v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno za proizvodnjo proizvodov, pridobljenih iz rib, ki jih za ta namen odobri pristojni organ v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(b) Pred sprostitvijo v prosti promet v Skupnosti, se vsaka pošiljka uvožene ribje moke analizira v skladu z Direktivo Komisije 98/88/ES [*] UL L 318, 27.11.1998, str. 45..

(c) Krmila, ki vsebujejo ribjo moko, se proizvajajo v obratih, ki ne proizvajajo krmil za prežvekovalce in ki jih za ta namen pooblasti pristojni organ.

Z odstopanjem od tega pogoja pa:

(i) se posebno dovoljenje za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmil, ki vsebujejo ribjo moko, ne zahteva za zasebnike, ki pripravljajo popolne krmne mešanice:

- ki jih registrira pristojni organ,

- ki gojijo samo neprežvekovalce,

- ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ki so namenjena samo za uporabo v istem gospodarstvu in

- pod pogojem, da krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko, uporabljeno pri proizvodnji, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin;

(ii) lahko proizvodnjo krmnih mešanic za prežvekovalce v obratih, ki tudi proizvajajo krmila, ki vsebujejo ribjo moko, za druge živalske vrste, dovoli pristojni organ pod naslednjimi pogoji:

- da se izdelujejo krmila v razsutem stanju in pakirana krmila, namenjena za prežvekovalce v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se izdelujejo krmila, ki vsebujejo ribjo moko,

- da se shranjujejo krmila v razsutem stanju, namenjena za prežvekovalce, v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem shranjuje ribja moka v razsutem stanju in krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko,

- je evidenca s podrobnimi podatki o nakupu in uporabi ribje moke in prodaji krmil, ki vsebujejo ribjo moko, na voljo pristojnemu organu za najmanj pet let in

- se rutinski preskusi izvedejo na krmilih, ki so namenjena za prežvekovalce, da se zagotovi, da niso prisotne beljakovine in pa tudi ne ribja moka.

(d) Krmila, ki vsebujejo ribjo moko, je treba jasno označiti z naslednjimi podatki, ki pa se morajo pojaviti tudi na spremnem dokumentu: "vsebujejo ribjo moko - se ne smejo uporabljati za krmljenje prežvekovalcev".

(e) Krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko, se prevažajo z vozili, ki istočasno ne prevažajo krmil za prežvekovalce. Če se vozilo kasneje uporabi za prevoz krmil, namenjenih za prežvekovalce, se temeljito očisti v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

(f) Uporaba in skladiščenje krmil, ki vsebujejo ribjo moko, se prepove na kmetijah, kjer se gojijo prežvekovalci.

Z odstopanjem od pogoja, lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmil, ki vsebujejo ribjo moko na kmetijah, kjer se gojijo prežvekovalci, če se zadovoljivo dokaže, da se na kmetiji izvajajo ukrepi, ki preprečujejo krmljenje prežvekovalcev s krmili, ki vsebujejo ribjo moko.

C. Pogoji za uporabo hidroliziranih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovacev ali iz kož prežvekovalcev in krmil, ki vsebujejo takšne beljakovine, pri krmljenju domačih neprežvekovacev, z izjemo krmljenja mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh.

(a) Hidrolizirane beljakovine se proizvajajo v predelovalnem obratu, ki ga odobri pristojni organ v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(b) Krmila, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, se proizvajajo v obratih, ki ne pripravljajo krmil za prežvekovalce, in ki jih za ta namen pooblasti pristojni organ.

Z odstopanjem od tega pogoja pa:

(i) se posebno dovoljenje za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmil, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, ne zahteva za zasebnike, ki pripravljajo popolne krmne mešanice:

- ki jih registrira pristojni organ,

- ki gojijo samo neprežvekovalce,

- ki izdeljujejo popolne krmne mešanice samo za uporabo v istem gospodarstvu in

- pod pogojem, da krmila, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, uporabljene pri proizvodnji, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin;

(ii) lahko proizvodnjo krmil za prežvekovalce v obratih, ki tudi proizvajajo krmila, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine za druge živalske vrste, dovoli pristojni organ pod naslednjimi pogoji:

- da se izdelujejo krmila v razsutem stanju in pakirana krmila, namenjena za prežvekovalce, v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se izdelujejo krmila, ki vsebujejo hidrolizhirane beljakovine,

- da se shranjujejo krmila v razsutem stanju, namenjena za prežvekovalce, v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem shranjujejo hidrolizirane beljakovine v razsutem stanju in krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine,

- je evidenca s podrobnimi podatki o nakupu in uporabi hidroliziranih beljakovin in prodaji krmil, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, na voljo pristojnemu organu za najmanj pet let.

(c) Krmila, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, je treba jasno označiti z naslednjimi podatki, ki pa se morajo pojaviti tudi na spremnem dokumentu: "vsebujejo hidrolizirane beljakovine - se ne smejo uporabljati za krmljenje prežvekovalcev".

(d) Krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, se prevažajo z vozili, ki istočasno ne prevažajo krmil za prežvekovalce. Če se vozilo kasneje uporabi za prevoz krmil, namenjenih za prežvekovalce, se temeljito očisti v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

(e) Uporaba in skladiščenje krmil, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, se prepove na kmetijah, kjer se gojijo prežvekovalci.

Z odstopanjem od pogoja, lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmil, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, na kmetijah, kjer se gojijo prežvekovalci, če se zadovoljivo dokaže, da se na kmetiji izvajajo ukrepi, ki preprečujejo krmljenje prežvekovalcev s krmili, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine.

D. Pogoji za uporabo dikalcijevega fosfata, trikalcijevega fosfata in krmil, ki vsebujejo takšne beljakovine pri krmljenju domačih neprežvekovalcev, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh.

(a) Dikalcijev fosfat in trikalcijev fosfat se proizvajata v predelovalnem obratu, ki ga odobri pristojni organ v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(b) Krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, se proizvajajo v obratih, ki ne pripravljajo krmil za prežvekovalce, in ki jih za ta namen pooblasti pristojni organ.

Z odstopanjem od tega pogoja pa:

(i) se posebno dovoljenje za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, ne zahteva za zasebnike, ki pripravljajo popolne krmne mešanice:

- ki jih registrira pristojni organ,

- ki gojijo samo neprežvekovalce,

- ki izdeljujejo popolne krmne mešanice samo za uporabo v istem gospodarstvu in

- pod pogojem, da krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, uporabljena pri proizvodnji, vsebujejo manj kot 10 % celotnega fosforja;

(ii) lahko proizvodnjo krmil za prežvekovalce v obratih, ki tudi proizvajajo krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfata za druge živalske vrste, dovoli pristojni organ pod naslednjimi pogoji:

- da se shranjujejo krmila v razsutem stanju, namenjena za prežvekovalce, v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem shranjuje dikalcijev fosfat v razsutem stanju in trikalcijev fosfat v razsutem stanju in krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo dikalcijev fosfat in trikalcijev fosfat,

- je evidenca s podrobnimi podatki o nakupu in uporabi dikalcijevega fosfata ali trikalcijevega fosfata in prodaji krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, na voljo pristojnemu organu za najmanj pet let.

(c) Krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, je treba jasno označiti z naslednjimi podatki, ki pa se morajo pojaviti tudi na spremnem dokumentu: "vsebujejo dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora - se ne smejo uporabljati za krmljenje prežvekovalcev".

(d) Krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, se prevažajo z vozili, ki istočasno ne prevažajo krmila za prežvekovalce. Če se vozilo kasneje uporabi za prevoz krmil, namenjenih za prežvekovalce, se temeljito očisti v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

(e) Uporaba in skladiščenje krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, se prepove na kmetijah, kjer se gojijo prežvekovalci.

Z odstopanjem od pogoja, lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat na kmetijah, kjer se gojijo prežvekovalci, če se zadovoljivo dokaže, da se na kmetiji izvajajo ukrepi, ki preprečujejo krmljenje prežvekovalcev s krmili, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat.

E. Pogoji za uporabo krvnih proizvodov, krvne moke in krmil, ki vsebujejo take beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, pri krmljenju farmsko gojenih rib:

(a) Kri mora izvirati iz klavnic, ki jih je odobrila EU, kjer se ne izvaja zakol prežvekovalcev, in so registrane kot klavnice, kjer se ne izvaja zakol prežvekovalcev, in kri se prevaža neposredno v predelovalni obrat na vozilih, ki so namenjeni izključno za prevoz krvi neprežvekovalcev. Če je bilo vozilo uporabljeno za prevoz krvi prežvekovalcev, ga potem, ko se očisti, pregleda pristojni organ, preden se izvrši prevoz krvi neprežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega pogoja, lahko pristojni organ dovoli zakol prežvekovalcev v klavnicah, ki zbirajo kri neprežvekovalcev, namenjeno za proizvodnjo krvne moke in krvnih proizvodov za hrano za ribe, če imajo te klavnice priznan kontrolni sistem. Kontrolni sistem mora vsebovati vsaj naslednje:

- zakol neprežvekovalcev, fizično ločen od zakola prežvekovalcev,

- zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje krvi, pridobljene iz neprežvekovalcev v objektih, fizično ločenih od objektov, kjer se zbira, skladišči, prevaža in pakira kri, pridobljena iz prežvekovalcev in

- redno vzorčenje in analiza krvi neprežvekovalcev, zaradi možne prisotnosti beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev;

(b) Krvni proizvodi in krvna moka se proizvajajo v obratu, ki predeluje izključno kri neprežvekovalcev in ga odobri pristojni organ v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

Z odstopanjem od tega pogoja, lahko pristojni organ dovoli proizvodnjo krvnih proizvodov za krmljenje rib v obratih, ki predelujejo kri prežvekovalcev, ki imajo priznani kontrolni sistem za preprečevanje navzkrižne kontaminacije. Kontrolni sistem mora vsebovati vsaj naslednje:

- predelava krvi neprežvekovalcev v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od predelave krvi prežvekovalcev,

- prevoz, skladiščenje in pakiranje surovin v razsutem stanju in končnih krvnih proizvodov v razsutem stanju, pridobljenih iz neprežvekovalcev v objektih, fizično ločenih od objektov, kjer se med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem, hranijo surovine v razsutem stanju in končni proizvodi iz prežvekovalcev v razsutem stanju, in

- redno vzorčenje in analiza krvnih proizvodov neprežvekovalcev, zaradi možne prisotnosti beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev;

(c) Krmila, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, se proizvajajo v obratih, ki proizvajajo hrano za ribe in ki ne pripravljajo krmil za druge farmsko gojene živali, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh, in ki jih za ta namen pooblasti pristojni organ.

(d) Krmila, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, je treba jasno označiti z naslednjimi podatki, ki pa se morajo pojaviti tudi na spremnem dokumentu: "vsebujejo krvne proizvode - se uporabljajo samo za krmljenje rib" ali "vsebujejo krvno moko - se uporabljajo samo za krmljenje rib";

(e) Transportna vozila, ki se uporabljajo za prevoz hrane za ribe v razsutem stanju, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, se ne uporabljajo za prevoz krmil za druge farmsko gojene živali, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh, v kolikor transportno vozilo potem, ko se očisti, ne pregleda pristojni organ;

(f) Uporaba in skladiščenje hrane za ribe, ki vsebuje ribje proizvode ali ribjo moko, se prepove na kmetijah, kjer se redijo druge farmsko gojene živali, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh.

3. II. Splošni izvedbeni pogoji

A. Države članice dajo na voljo drugim državam članicam in Komisiji posodobljen seznam klavnic, ki jih je odobrila EU, ki so registrirane kot klavnice, kjer se ne izvaja zakol prežvekovalcev, in odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, ribjo moko, krvne proizvode ali krvno moko in obratov, z izjemo zasebnikov, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ki so pooblaščeni za proizvodnjo krmil, ki vsebujejo te beljakovine, ki delujejo v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo, v roku 60 dni, od datuma, ko začne veljati ta uredba. Kakršne koli spremembe seznama se takoj sporočijo drugim državam članicam in Komisiji.

B. (a) Predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, z izjemo ribje moke, in krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo takšne beljakovine, se skladiščijo in prevažajo v namenskih cisternah. Skladiščni objekti in transportna vozila se lahko uporabijo za druge namene, potem ko se očistijo in jih pregleda pristojni organ.

(b) Ribja moka v razsutem stanju, hidrolizirane beljakovine v razsutem stanju iz točke A(a)(ii) dela I, dikalcijev fosfat v razsutem stanju in trikalcijev fosfat v razsutem stanju iz točke A(a)(iii) dela I in krvna moka in krvni proizvodi iz točke A(c) dela I se skladiščijo v skladiščnih objektih in prevažajo v vozilih, ki so predvideni za ta namen.

(i) se skladiščni objekti in transportna vozila lahko uporabijo za skladiščenje in prevoz krmil, ki vsebujejo iste beljakovine;

(ii) se skladiščni objekti in transportna vozila lahko uporabijo za druge namene, potem ko se očistijo in jih pregleda pristojni organ. in

(iii) se vozila, ki prevažajo ribjo moko, lahko uporabijo za druge namene, če ima podjetje kontrolni sistem, ki ga je priznal pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Kontrolni sistem mora vsebovati vsaj naslednje:

- evidence o prevoženem materialu in čiščenju vozila in

- redno vzorčenje in analizo prevoženih krmil zaradi morebitne prisotnosti ribje moke.

Pristojni organ pogosto izvaja preglede na kraju samem, da preveri pravilno izvajanje načrta za nadzor.

C. Krmila, vključno s hrano za hišne živali, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, razen ribje moke ali krvne moke, pridobljene iz neprežvekovalcev, ali krvne proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, se ne izdelujejo v obratih, ki proizvajajo krmila za farmsko gojene živali, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh.

Hrana za hišne živali in krmila, namenjena za mesojede živali, ki se gojijo za kožuh, in vsebujejo ribjo moko, hidrolizirane beljakovine iz točke A(a)(ii) dela I, dikalcijev fosfat in trikalcijev fosfat iz točke A(a)(iii) dela I ter krvna moka in krvni proizvodi iz točke A(c) dela I se izdelujejo in prevažajo skladno z določbami iz točk B(c) in (e), C(b) in (d), D(b) in (d) ter E(c) in (e) dela I.

D. Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev in proizvodov, ki vsebujejo takšne predelane živalske beljakovine, v tretje države, se prepove.

Izvoz drugih predelanih živalskih beljakovin in krvnih proizvodov in proizvodov, ki vsebujejo takšne beljakovine, se dovoli samo pod naslednjimi pogoji:

- Namenjeni so za uporabo, ki ni prepovedana skladno s členom 7.

- Pred izvozom se z zadevno državo sklene pisni dogovor, v katerem se tretja država zaveže, da bo upoštevala predvideno končno uporabo in da ne bo ponovno izvozila predelanih živalskih beljakovin, krvnih proizvodov in proizvodov, ki vsebujejo takšne beljakovine za uporabo, ki je prepovedana skladno s členom 7.

Države članice, ki dovolijo takšen izvoz, obvestijo Komisijo in druge države članice v smislu učinkovitega izvajanja te uredbe, o vseh pogojih in podrobnostih, kakor je dogovorjeno z zadevno tretjo državo, v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

Ukrepi v tej točki ne veljajo za ribjo moko, če izpolnjuje pogoje, določene v točki B, za proizvode, ki vsebujejo takšno ribjo moko, in za hrano za hišne živali.

E. V vseh fazah proizvodnje in prodajne verige pregleda pristojni organ dokumentacijo in izvede fizični pregled vključno s preskusi krmil skladno z Uredbo Sveta 95/53/ES [**] UL L 265, 5.11.1995, str. 17., da se preveri skladnost z njenimi določbami in določbami te uredbe. Kadar se ugotovi prisotnost prepovedanih živalskih beljakovin, se uporabi Direktiva Sveta 95/53/ES.

F. Določbe o proizvodnji in uporabi predelanih živalskih beljakovin skladno z Uredbo (ES) št. 1774/2002, veljajo za krmila, ki so zajeta s to Prilogo.“

3. V Prilogi XI se del C črta.

[1] UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

[2] UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[3] UL L 86, 6.4.1979, str. 30.

--------------------------------------------------

32003R1234