Uredba Sveta (ES) št. 1/2003

z dne 16. decembra 2002

o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 83 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Zato da se vzpostavi sistem, ki zagotavlja, da konkurenca na skupnem trgu ni izkrivljena, je treba člena 81 in 82 Pogodbe v Skupnosti uporabljati učinkovito in enotno. Uredba Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prva Uredba o izvajanju členov 81 in 82 [4] Pogodbe [5], je dovoljevala razvoj konkurenčne politike v Skupnosti, ki je pomagala razširiti kulturo konkurence znotraj Skupnosti. Zaradi pridobljenih izkušenj je zdaj treba to uredbo nadomestiti z zakonodajo, ki bo ustrezala izzivom notranjega trga in prihodnji širitvi Skupnosti.

(2) Zlasti je treba ponovno presoditi ureditev o uporabi izjeme prepovedi sporazumov, ki omejujejo konkurenco iz člena 81(3) Pogodbe. Na podlagi člena 83(2)(b) Pogodbe je treba glede tega po eni strani upoštevati potrebo po zagotovitvi učinkovitega nadzora in po drugi strani kar najbolj poenostaviti upravljanje.

(3) Centralizirani sistem, ki ga vzpostavlja Uredba št. 17, ne zagotavlja več ravnovesja med tema ciljema. Ta sistem sodišča in organe, pristojne za konkurenco v državah članicah, ovira pri uporabi pravil konkurence Skupnosti, sistem priglasitve, ki ga vsebuje, pa Komisiji preprečuje, da bi se osredotočila na obvladovanje najresnejših kršitev. Poleg tega podjetjem nalaga precejšnje stroške.

(4) Obstoječi sistem je zato treba nadomestiti s sistemom izjem, ki se uporablja neposredno in znotraj katerega so organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah članicah pooblaščeni za uporabo ne samo členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se neposredno uporabljata na podlagi sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, ampak tudi člena 81(3) Pogodbe.

(5) Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravil konkurence Skupnosti in hkrati spoštovanja temeljnih pravic do obrambe, naj bi ta uredba urejala dokazno breme iz členov 81 in 82 Pogodbe. Stranka ali organ, ki domneva kršitev člena 81(2) in člena 82 Pogodbe, dokazuje obstoj tega po zahtevanem pravnem standardu. Podjetje ali podjetniško združenje, ki se sklicuje na ugodnost obrambe pred ugotovitvijo kršitve, naj bi po zahtevanem pravnem standardu dokazalo, da je zadoščeno pogojem za uporabo take obrambe. Ta uredba ne vpliva niti na nacionalna pravila o dokaznem standardu niti na obveznosti organov, pristojnih za konkurenco, in sodišč v državah članicah, da preverjajo pomembna dejstva o posameznem primeru, pod pogojem, da so taka pravila in obveznosti skladni s splošnimi načeli prava Skupnosti.

(6) Za zagotavljanje učinkovite uporabe pravil konkurence Skupnosti morajo biti organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, tesneje povezani z njihovo uporabo. V ta namen morajo biti pooblaščeni za uporabo prava Skupnosti.

(7) Nacionalna sodišča imajo pri uporabi pravil konkurence Skupnosti bistveno vlogo. V pravnih sporih med posamezniki ščitijo osebne pravice v skladu s pravom Skupnosti, na primer z določanjem odškodnin oškodovancem. Nacionalna sodišča dopolnjujejo naloge nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Zato jim mora biti v celoti dovoljena uporaba členov 81 in 82 Pogodbe.

(8) Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravil konkurence Skupnosti in pravilnega sodelovanja po tej uredbi morajo organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah članicah uporabljati člena 81 in 82 Pogodbe, kadar uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci v sporazumih in ravnanjih, ki lahko vplivajo na trgovino med državami članicami. Za zagotavljanje enakovrednih pogojev za sporazume, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja na notranjem trgu je prav tako treba v skladu s členom 83(2)(e) Pogodbe določiti razmerje med nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti o konkurenci. Zato je treba zagotoviti, da uporaba nacionalne zakonodaje o konkurenci pri sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih v smislu člena 81(1) Pogodbe ne more povzročiti prepovedi takih sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, če ti niso prepovedani tudi na podlagi zakonodaje Skupnosti o konkurenci. Pojmi sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj so avtonomni koncepti zakonodaje Skupnosti o konkurenci, ki pokriva usklajevanje delovanja podjetij na trgu, kakor ga razlagajo sodišča Skupnosti. Državam članicam se na podlagi te uredbe ne sme preprečevati, da na svojem ozemlju sprejemajo in uporabljajo strožjo nacionalno zakonodajo o konkurenci, ki prepoveduje ali nalaga sankcije za enostransko ravnanje, v katero so vpletena podjetja. Strožja nacionalna zakonodaja lahko vključuje določbe, ki prepovedujejo ali nalagajo kazni za neprimerno obnašanje do gospodarsko odvisnih podjetij. Ta uredba se ne uporablja za nacionalno zakonodajo, ki nalaga kazenske sankcije fizičnim osebam, razen kadar so take sankcije sredstvo, s katerim se izvajajo pravila konkurence, ki veljajo za podjetja.

(9) Cilj členov 81 in 82 Pogodbe je varstvo konkurence na trgu. Ta uredba, ki je sprejeta za izvajanje teh določb Pogodbe, ne preprečuje državam članicam, da na svojem ozemlju izvajajo nacionalno zakonodajo, ki varuje druge pravne interese, pod pogojem, da je ta zakonodaja združljiva s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti. Če taka nacionalna zakonodaja pretežno uresničuje cilj, ki je drugačen od tistega za varstvo konkurence na trgu, lahko organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah članicah uporabljajo tako zakonodajo na svojem ozemlju. Države članice na podlagi te uredbe na svojem ozemlju izvajajo nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje ali nalaga sankcije za dejanja nepoštenega poslovnega ravnanja, enostranskega ali pogodbenega. Taka zakonodaja uresničuje poseben cilj, ne glede na dejanske ali domnevne učinke takih dejanj na konkurenco na trgu. To zlasti velja za zakonodajo, ki podjetjem prepoveduje, da bi svojim trgovskim partnerjem postavljala, od njih pridobivala ali poskušala pridobiti pogoje in določila, ki so neopravičljivi, nesorazmerni ali nepremišljeni.

(10) Uredbe 19/65/EGS [6], (EGS) št. 2821/71 [7], (EGS) št. 3976/87 [8], (EGS) št. 1534/91 [9] ali (EGS) št. 479/92 [10] pooblaščajo Komisijo, da uporabi člen 81(3) Pogodbe z uredbo za nekatere vrste sporazumov, sklepov združenj in podjetij ter za usklajena ravnanja. Na področjih, ki jih take uredbe opredelijo, je Komisija sprejela in lahko še naprej sprejema tako imenovane uredbe o "skupinski" izjemi, s katerimi razglasi, da se člen 81(1) Pogodbe ne uporablja za vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj. Kadar imajo sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, za katere se take uredbe uporabljajo, kljub temu učinke, ki niso združljivi s členom 81(3) Pogodbe, morajo biti Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, pooblaščeni, da v tem primeru odpravijo ugodnosti uredbe o skupinski izjemi.

(11) Za zagotovitev uporabe določb Pogodbe mora imeti Komisija možnost, da podjetjem ali podjetniškim združenjem izda odločbe, katerih cilj je odprava kršitve členov 81 in 82 Pogodbe. Pod pogojem, da za to obstaja pravni interes, mora Komisija imeti možnost sprejemanja odločb za ugotavljanje, da je bila kršitev v preteklosti storjena, čeprav ne odredi globe. Ta uredba mora tudi izrecno predvidevati, da je Komisija pooblaščena za sprejemanje odločb, ki nalagajo začasne ukrepe, potrjene na Sodišču.

(12) Ta uredba mora izrecno predvidevati pooblastilo Komisije, da odredi vse ravnalne ali strukturne ukrepe, ki so potrebni za učinkovito odpravo kršitve, ob upoštevanju načela sorazmernosti. Strukturni ukrepi se odredijo le, kadar ni enako učinkovitega ravnalnega ukrepa ali kadar bi bil vsak enako učinkovit ravnalni ukrep za podjetje bolj obremenilen od strukturnega. Spremembe v strukturi podjetja, kakršna je bila pred storjeno kršitvijo, bi bile sorazmerne le, ko gre za utemeljeno tveganje za trajno ali ponavljajoče se kršenje, ki je posledica same strukture podjetja.

(13) Kadar v poteku postopka, ki lahko pripelje do prepovedi sporazuma ali ravnanja, podjetja ponudijo Komisiji zavezo za izpolnitev njenih zahtev, mora imeti Komisija možnost izdati odločbe, zavezujoče za ta podjetja. Zavezujoče odločbe naj bi zagotovile, da ni več nobenih vzrokov za ukrepanje Komisije, brez ugotavljanja, ali je šlo ali še vedno gre za kršitev. Zavezujoče odločbe ne posegajo v pristojnosti organov, pooblaščenih za konkurenco, in sodišč v državah članicah, da izvedejo postopek in odločijo o primeru. Zavezujoče odločbe niso ustrezne v primerih, v katerih ima Komisija namen odrediti globo.

(14) V izjemnih primerih, kadar to zahteva javni interes Skupnosti, je lahko primerno tudi, da Komisija sprejme odločbo ugotovitvene narave, da se prepoved iz členov 81 in 82 Pogodbe ne uporablja, v luči pojasnjevanja prava in zagotavljanja njegove dosledne uporabe v vsej Skupnosti, zlasti glede na nove oblike sporazumov ali ravnanj, ki še niso umeščeni v obstoječo sodno in upravno prakso.

(15) Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, morajo skupaj oblikovati omrežje javnih organov, ki ob tesnem medsebojnem sodelovanju uporabljajo pravila konkurence Skupnosti. Za ta namen je treba vzpostaviti postopke za informiranje in posvetovanje. Podrobnosti o sodelovanju znotraj omrežja bo določila in pregledala Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami.

(16) Ne glede na drugačne nacionalne določbe mora biti izmenjava informacij in uporaba takih informacij med članicami omrežja dovoljena tudi v primeru, pri katerem gre za zaupne informacije. Te informacije se smejo uporabljati za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe, pa tudi za vzporedno uporabo nacionalne zakonodaje o konkurenci, pod pogojem, da se taka uporaba nanaša na isti primer in ne vodi k drugačnemu izidu. Kadar informacije, ki se izmenjujejo, uporablja sprejemni organ za nalaganje sankcij podjetjem, za uporabo teh informacij ne sme biti nobene druge omejitve, kakor je obveznost, da se uporabljajo za namen, za katerega so bile pridobljene, ob dejstvu, da so v vseh sistemih sankcije, naložene podjetjem, istega tipa. Pravice do obrambe, ki jih imajo podjetja v različnih sistemih, se lahko štejejo kot dovolj enakovredne. Glede fizičnih oseb pa velja, da lahko v različnih sistemih veljajo zanje bistveno različni tipi sankcij. V takem primeru je treba zagotoviti, da se informacije lahko uporabijo le, če so bile pridobljene na način, ki fizičnim osebam zagotavlja enako raven varstva pravic do obrambe, kakršno zagotavljajo nacionalna pravila sprejemnega organa.

(17) Za dosledno uporabo pravil konkurence in hkrati najboljše mogoče upravljanje omrežja je bistvenega pomena ohraniti pravilo, ki organe, pristojne za konkurenco v državah članicah, samodejno razreši njihove pristojnosti v primeru, pri katerem Komisija začne svoje postopke. Kadar organ, pristojen za konkurenco v državi članici, že dela s primerom in Komisija namerava začeti postopke, si mora prizadevati, da to naredi čim prej. Pred začetkom postopkov se mora Komisija posvetovati z zadevnim nacionalnim organom.

(18) Da se zagotovi optimalna obravnava primerov pri najustreznejših organih znotraj omrežja, je treba predpisati splošno določbo, ki dovoljuje organu, pristojnemu za konkurenco, da primer prekine ali zaključi, kadar ga obravnava ali ga je obravnaval drug organ, zato da vsak posamezen primer obravnava le en organ. Ta določba ne sme onemogočiti Komisiji, da zavrne pritožbo zaradi premajhnega interesa Skupnosti, ker ji je to priznala sodna praksa Sodišča tudi, če noben drug organ, pristojen za konkurenco, ne kaže zanimanja za obravnavo tega primera.

(19) Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje, ustanovljen z Uredbo št. 17, deluje zelo zadovoljivo. Dobro se bo vklopil v novi sistem decentralizirane uporabe. Zato je treba graditi na pravilih, ki jih določa Uredba št. 17, in hkrati izboljševati učinkovitost organizacijskih ureditev. V ta namen bi bilo primerno dovoliti, da se mnenja dostavljajo po pisnem postopku. Svetovalni odbor mora biti sposoben delovati tudi kot forum za razpravljanje o primerih, ki jih obravnavajo organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, da se tako pomaga varovati dosledno uporabo pravil konkurence Skupnosti.

(20) Svetovalni odbor sestavljajo predstavniki organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah. Za zasedanja, na katerih se razpravlja o splošnih temah, lahko države članice imenujejo dodatnega predstavnika. To ne posega v pravico članov Odbora do pomoči drugih izvedencev iz držav članic.

(21) Enotnost pri uporabi pravil konkurence zahteva tudi vzpostavitev oblik sodelovanja med sodišči držav članic in Komisijo. To velja za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člena 81 in 82 Pogodbe, ne glede na to ali uporabljajo ta pravila v pravnih sporih med zasebnimi strankami ali pa delujejo kot organi, pristojni za konkurenco, oziroma kot pritožbena sodišča. Zlasti morajo nacionalna sodišča imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za informacije ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe zakonodaje Skupnosti o konkurenci. Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, morajo imeti tudi možnost, da predložijo pisne ali ustne ugotovitve sodiščem, ki uporabljajo člena 81 in 82 Pogodbe. Te pripombe je treba predložiti v okviru nacionalnih proceduralnih pravil in ravnanj, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank. Zato je treba sprejeti ukrepe, ki zagotavljajo, da so Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, stalno dobro obveščeni o postopkih, ki tečejo pred nacionalnimi sodišči.

(22) Za zagotavljanje skladnosti z načeli pravne varnosti in enotne uporabe pravil konkurence Skupnosti v sistemu vzporednih pristojnosti se je treba izogibati sprejemanju nasprotujočih si odločb. Zato je treba v skladu s sodno prakso Sodišča pojasniti učinke odločb Komisije in postopkov na sodiščih in organih, pristojnih za konkurenco v državah članicah. Zavezujoče odločbe, ki jih sprejme Komisija, ne vplivajo na pooblastilo sodišč in organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe.

(23) Komisija mora biti v vsej Skupnosti pooblaščena, da zahteva preskrbo takih informacij, ki so potrebne za odkrivanje vsakega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, ki jih prepoveduje člen 81 Pogodbe, ali vsake zlorabe prevladujočega položaja, ki jo prepoveduje člen 82 Pogodbe. Kadar podjetja upoštevajo odločbo Komisije, ne smejo biti prisiljena k priznanju storjene kršitve, v vsakem primeru pa morajo odgovoriti na konkretna vprašanja in zagotoviti dokumente, tudi ko je tako informacijo mogoče uporabiti proti njim ali proti drugemu podjetju kot dokazno gradivo za ugotavljanje kršitve.

(24) Komisija mora biti prav tako pooblaščena, da opravi vse preglede, ki so potrebni za odkrivanje sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj, ki jih prepoveduje člen 81 Pogodbe, ali zlorab prevladujočega položaja, ki jih prepoveduje člen 82 Pogodbe. Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, morajo dejavno sodelovati pri izvajanju teh pooblastil.

(25) Odkrivanje kršitev pravil konkurence postaja vedno težje, in da bi učinkovito zavarovali konkurenco, je treba dopolniti pooblastilo Komisije za izvajanje pregledov. Komisija mora biti zlasti pristojna za opravljanje razgovorov z vsemi osebami, ki bi lahko razpolagale z uporabnimi informacijami, in za zapisovanje njihovih izjav. V času pregleda so lahko uradniki, ki jih je imenovala Komisija, pooblaščeni tudi za zapečatenje med trajanjem pregleda. Običajno se pečati ne nameščajo za več kakor 72 ur. Uradniki, ki jih je imenovala Komisija, morajo imeti tudi pooblastila, da zahtevajo vse informacije, ki so pomembne za predmet in namen pregleda.

(26) Izkušnje so pokazale, da se v nekaterih primerih poslovna dokumentacija hrani na domovih vodilnih delavcev ali drugih sodelavcev podjetja. Zaradi varovanja učinkovitosti pregleda morajo uradniki in druge osebe, ki jih je imenovala Komisija, imeti pooblastila za vstop v vse prostore, kjer se poslovna dokumentacija lahko hrani, vključno z zasebnimi. Vendar pa je za izvajanje tega pooblastila potrebna ustrezna sodna odločba.

(27) Brez poseganja v sodno prakso Sodišča je koristno, da se določi področje uporabe nadzora, ki ga sme izvajati nacionalno sodišče, kadar odobri pomoč organov pregona, kakor je to predvideno v nacionalnem pravu, tudi kot previdnostni ukrep, zato da premaga možni odpor na strani podjetja ali za izvajanje odločbe o pregledu v neposlovnih prostorih. Iz sodne prakse izhaja, da nacionalno sodišče lahko zlasti zaprosi Komisijo za nadaljnje informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojega nadzora in brez katerih bi lahko zavrnil odobritev. Sodna praksa tudi potrjuje pooblastilo nacionalnih sodišč za nadzor nad uporabo nacionalnih pravil, ki urejajo izvajanje prisilnih ukrepov.

(28) Za pomoč organom, pristojnim za konkurenco v državah članicah, pri učinkoviti uporabi členov 81 in 82 Pogodbe jim je primerno omogočiti medsebojno sodelovanje z izvajanjem pregledov in drugih poizvedbenih ukrepov.

(29) Skladnost s členoma 81 in 82 Pogodbe in izpolnjevanje obveznosti, ki so naložene podjetjem in podjetniškim združenjem v skladu s to uredbo, mora biti zagotovljena z uporabo glob in periodičnih denarnih kazni. Za to je treba določiti tudi ustrezno višino glob za kršitve proceduralnih pravil.

(30) Za zagotavljanje učinkovite izterjave glob, ki so naložene podjetniškim združenjem za storjene kršitve, je treba določiti pogoje, pod katerimi Komisija lahko zahteva plačilo globe od članov združenja, če združenje ni plačilno sposobno. Pri tem mora Komisija upoštevati sorazmerno velikost podjetij v združenju ter zlasti položaj malih in srednjih podjetij. Plačilo globe enega ali več članov združenja ne posega v pravila nacionalnega prava, ki zagotavljajo izterjavo zneska, ki ga plačajo drugi člani združenja.

(31) Pravila o zastaralnih rokih za nalaganje glob in periodičnih denarnih kazni so bila določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2988/74 [11], ki zadeva tudi sankcije na transportnem področju. V sistemu vzporednih pristojnosti naj bi dejanja, ki bi lahko pretrgala zastaralni rok, vključevala proceduralne ukrepe, ki jih samostojno izvaja organ, pristojen za konkurenco v državi članici. Za razjasnitev pravnega okvira je zato treba spremeniti Uredbo (EGS) št. 2988/74 in tako preprečiti, da se uporablja v zadevah, ki jih pokriva ta uredba, slednja pa mora vsebovati določbe o zastaralnih rokih.

(32) Zadevnim podjetjem je treba priznati pravico do zaslišanja pred Komisijo, tretje stranke, katerih interese bi odločba lahko prizadela, morajo imeti predhodno možnost za predložitev svojih pripomb, izdane odločbe pa morajo biti javno objavljene. Ob zagotavljanju pravice zadevnih podjetij do obrambe, zlasti pravice do vpogleda v spis, je bistvenega pomena, da se zavarujejo poslovne skrivnosti. Zaupnost izmenjanih informacij znotraj omrežja je treba prav tako zavarovati.

(33) Ker za vse odločbe Komisije na podlagi te uredbe velja nadzor Sodišča v skladu s Pogodbo, mora Sodišče skladno s členom 229 Pogodbe imeti neomejeno pristojnost glede odločb, s katerimi Komisija nalaga globe in periodične denarne kazni.

(34) Načela iz členov 81 in 82 Pogodbe, kakršna se uporabljajo v Uredbi št. 17, dajejo osrednjo vlogo organom Skupnosti. To osrednjo vlogo je treba ohraniti in hkrati države članice tesneje povezati z uporabo pravil konkurence Skupnosti. V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakršna so določena v členu 5 Pogodbe, ta uredba ne posega dlje, kolikor je to potrebno za doseganje njenega cilja, kar omogoča učinkovito uporabo pravil konkurence Skupnosti.

(35) Za doseganje pravilnega izvajanja zakonodaje Skupnosti o konkurenci morajo države članice določiti in pooblastiti organe, da uporabljajo člena 81 in 82 Pogodbe v javnem interesu. Imeti morajo možnost za imenovanje upravnih in sodnih organov za izvajanje raznih nalog, ki so po tej uredbi dodeljene organom, pristojnim za konkurenco. S to uredbo se priznava, da za uveljavljanje pravil konkurence v javnem interesu obstajajo različni sistemi. Učinki člena 11(6) te uredbe se uporabljajo za vse organe, pristojne za konkurenco. Kot izjema od tega splošnega pravila, mora pri pregonu kršitev upravni organ primer predložiti od njega ločenemu sodišču, pri čemer za tožeči organ velja člen 11(6) ob upoštevanju pogojev iz člena 35(4) te uredbe. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, se uporablja splošno pravilo. V nobenem primeru se člen 11(6) ne uporablja na sodiščih, če delujejo kot pritožbena sodišča.

(36) Ker je sodna praksa jasno pokazala, da se pravila konkurence uporabljajo za prevoz, morajo za ta sektor veljati proceduralne določbe te uredbe. Uredbo Sveta št. 141 z dne 26. novembra 1962, ki izvzema prevoz iz uporabe Uredbe št. 17 [12], je zato treba razveljaviti in spremeniti uredbe (EGS) št. 1017/68 [13], (EGS) št. 4056/86 [14] in (EGS) št. 3975/87 [15], tako da se črtajo posebne proceduralne določbe, ki jih vsebujejo.

(37) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. Zato je to uredbo treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju teh pravic in načel.

(38) Pravna varnost podjetij, ki delujejo na podlagi pravil konkurence Skupnosti, prispeva k spodbujanju inovacij in naložb. Kadar zaradi novih ali nepojasnjenih vprašanj pri uporabi teh pravil pride do resnične nejasnosti, lahko posamezna podjetja poiščejo neformalna navodila pri Komisiji. Ta uredba ne posega v možnost Komisije, da ponudi taka neformalna navodila –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

NAČELA

Člen 1

Uporaba členov 81 in 82 Pogodbe

1. Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, zajeti v členu 81(1) Pogodbe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 81(3) Pogodbe, se prepovejo brez zahteve po predhodni odločbi.

2. Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, zajeti v členu 81(1) Pogodbe, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3) Pogodbe, se ne prepovejo brez zahteve po predhodni odločbi.

3. Zloraba prevladujočega položaja iz člena 82 Pogodbe se prepove brez zahteve po predhodni odločbi.

Člen 2

Dokazno breme

V vseh nacionalnih postopkih ali postopkih Skupnosti za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe kršitve iz člena 81(1) ali člena 82 Pogodbe dokazuje stranka ali organ, ki kršitev domneva. Podjetje ali podjetniška združenje, ki uveljavlja ugodnost iz člena 81(3) Pogodbe, nosi dokazno breme, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.

Člen 3

Razmerje med členoma 81 in 82 Pogodbe in nacionalno zakonodajo o konkurenci

1. Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, ali nacionalna sodišča uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj ali za usklajena ravnanja v smislu člena 81(1) Pogodbe, ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami v smislu navedene določbe, uporabljajo za te sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja tudi člen 81 Pogodbe. Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, ali nacionalna sodišča uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za zlorabo, ki je prepovedana s členom 82 Pogodbe, uporabljajo tudi člen 82 Pogodbe.

2. Uporaba nacionalne zakonodaje o konkurenci ne sme voditi k prepovedi sporazumov, sklepov podjetniških združenj ali usklajenih ravnanj, ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami, a ne omejujejo konkurence v smislu člena 81(1) Pogodbe, ali izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3) Pogodbe, ali jih ureja Uredba o uporabi člena 81(3) Pogodbe. Državam članicam ta uredba ne sme preprečevati, da na svojem ozemlju sprejmejo in uporabljajo strožjo nacionalno zakonodajo, ki preprečuje ali preganja enostransko ravnanje, v katero so vpletena podjetja.

3. Brez poseganja v splošna načela in druge določbe prava Skupnosti se odstavka 1 in 2 ne uporabljata v primerih, pri katerih organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah članicah uporabljajo nacionalni zakon o nadzoru združevanja podjetij, niti ne preprečujeta uporabe določb nacionalnega prava, katerih cilji se pretežno razlikujejo od cilja členov 81 in 82 Pogodbe.

POGLAVJE II

PRISTOJNOSTI

Člen 4

Pristojnosti Komisije

Za namene uporabe členov 81 in 82 Pogodbe ima Komisija pooblastila, opredeljena s to uredbo.

Člen 5

Pristojnosti organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah

Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, so pristojni za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe v posameznih primerih. Za ta namen lahko po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožbe izdajo naslednje odločbe, ki:

- zahtevajo odpravo kršitve,

- odredijo začasne ukrepe,

- sprejmejo zaveze,

- naložijo globe, periodične denarne kazni ali druge sankcije, predvidene po nacionalnem pravu.

Kadar na podlagi razpoložljivih informacij pogoji za prepoved niso izpolnjeni, se lahko odločijo, da ni nobenega vzroka za njihovo ukrepanje.

Člen 6

Pristojnosti nacionalnih sodišč

Nacionalna sodišča so pristojna za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe.

POGLAVJE III

ODLOČBE KOMISIJE

Člen 7

Ugotavljanje in odprava kršitev

1. Kadar Komisija na podlagi pritožbe ali po uradni dolžnosti ugotovi, da gre za kršitev člena 81 ali člena 82 Pogodbe, lahko z odločbo zahteva od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj, da tako kršitev odpravijo. Za ta namen jim lahko naloži vse ravnalne ali strukturne ukrepe, ki so sorazmerni storjeni kršitvi in potrebni za njeno učinkovito odpravo. Strukturne ukrepe lahko odredijo samo, kadar ni na voljo enako učinkovitega ravnalnega ukrepa ali kadar bi bil vsak enako učinkovit ravnalni ukrep za zadevno podjetje bolj obremenilen od strukturnega ukrepa. Če ima Komisija pravni interes, lahko ugotovi kršitev po tem, ko je bila storjena.

2. Pravico vložiti pritožbo za namene iz odstavka 1 imajo fizične ali pravne osebe, ki izkažejo pravni interes, in države članice.

Člen 8

Začasni ukrepi

1. V nujnih primerih, zaradi nevarnosti resne in nepopravljive škode konkurenci, lahko Komisija po uradni dolžnosti in na podlagi ugotovitve kršitve na prvi pogled z odločbo odredi začasne ukrepe.

2. Odločba iz odstavka 1 se uporablja v določenem obdobju in jo je mogoče podaljšati, kolikor je to potrebno in primerno.

Člen 9

Zaveze

1. Kadar namerava Komisija sprejeti odločbo, ki zahteva odpravo kršitve, in zadevna podjetja ponudijo zaveze, da bodo upoštevala skrbi, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko Komisija z odločbo spremeni te zaveze v zavezujoče za podjetja. Takšna odločba je lahko časovno omejena in zaključuje, da ni več vzrokov za ukrepanje Komisije.

2. Komisija lahko na zahtevo ali po uradni dolžnosti ponovno začne postopke:

(a) kadar pride do materialne spremembe katerega koli od dejstev, na katerih je temeljila odločba;

(b) kadar zadevna podjetja ravnajo v nasprotju s svojimi zavezami; ali

Člen 10

Ugotavljanje neuporabe

Kadar javni interes Skupnosti glede uporabe členov 81 in 82 Pogodbe tako zahteva, lahko Komisija po uradni dolžnosti z odločbo ugotovi, da se člen 81 Pogodbe ne uporablja za sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje, ker bodisi niso izpolnjeni pogoji iz člena 81(1) Pogodbe ali pa so izpolnjeni pogoji iz člena 81(3) Pogodbe.

Komisija lahko pride do take ugotovitve ob sklicevanju na člen 82 Pogodbe.

POGLAVJE IV

SODELOVANJE

Člen 11

Sodelovanje med Komisijo in organi, pristojnimi za konkurenco v državah članicah

1. Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, v sodelovanju uporabljajo pravila konkurence Skupnosti.

2. Komisija organom, pristojnim za konkurenco v državah članicah, pošlje kopije vseh najpomembnejših dokumentov, ki jih zbere in so v zvezi z uporabo členov 7, 8, 9, 10 in člena 29(1). Komisija priskrbi organu, pristojnemu za konkurenco v državi članici, na njegovo zahtevo kopijo drugih obstoječih dokumentov, ki so potrebni za oceno primera.

3. Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, delujejo po členu 81 ali členu 82 Pogodbe, pisno obvestijo o tem Komisijo pred začetkom prvega uradnega preiskovalnega dejanja ali nemudoma po njem. Ta informacija je lahko na voljo tudi organom, pristojnim za konkurenco v drugih državah članicah.

4. Najpozneje v 30 dneh pred izdajo odločbe, ki zahteva odpravo kršitve, sprejetje zavez ali umik ugodnosti uredbe o skupinski izjemi, organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, o tem obvestijo Komisijo. V ta namen ji priskrbijo povzetek primera, predvideno odločbo ali, če te ni na voljo, vse druge dokumente, ki nakazujejo predvideni razvoj postopka. Ta informacija je lahko na voljo tudi organom, pristojnim za konkurenco v drugih državah članicah. Delujoči organ, pristojen za konkurenco, Komisiji na njeno zahtevo priskrbi kopije drugih dokumentov, ki jih ima in so potrebni za oceno primera. Informacije, ki se priskrbijo Komisiji, so lahko na voljo tudi organom, pristojnim za konkurenco v drugih državah članicah. Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, si prav tako lahko izmenjujejo informacije, potrebne za oceno primera, ki ga obravnavajo v skladu s členom 81 ali členom 82 Pogodbe.

5. Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, se lahko s Komisijo posvetujejo o vseh primerih, ki vključujejo uporabo prava Skupnosti.

6. Ko Komisija začne postopek za izdajo odločbe iz poglavja III, razbremeni organe, pristojne za konkurenco v državah članicah, uporabe členov 81 in 82 Pogodbe. Če organ, pristojen za konkurenco v državi članici, že obravnava primer, Komisija sproži svoje postopke šele po posvetovanju z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.

Člen 12

Izmenjava informacij

1. Za namen uporabe členov 81 in 82 Pogodbe so Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, pooblaščeni, da drug drugemu priskrbijo in tudi uporabljajo kot dokazno sredstvo vse dejanske ali pravne okoliščine, vključno z zaupnimi podatki.

2. Izmenjane informacije se uporabljajo samo kot dokazno sredstvo za uporabo člena 81 ali člena 82 Pogodbe in v zvezi s predmetom, za katerega jih je organ, ki jih pošilja, zbral. Kadar se vzporedno z zakonodajo Skupnosti o konkurenci uporablja nacionalna zakonodaja o konkurenci in to ne privede do drugačnih rezultatov, se po informacijah, izmenjanih v skladu s tem členom, lahko poseže tudi za uporabo nacionalne zakonodaje o konkurenci.

3. Informacije, ki so izmenjane v skladu z odstavkom 1, se smejo uporabiti le kot dokazno sredstvo za odreditev sankcij zoper fizično osebo, kadar:

- pravo organa, ki jih pošilja, predvideva podobne sankcije v zvezi s kršitvijo določb člena 81 ali člena 82 Pogodbe ali če teh ni,

- so bile informacije pridobljene na način, ki spoštuje enako raven varstva pravic do obrambe fizičnih oseb, kakor jo predvideva nacionalno pravo organa, ki informacije sprejema. Vendar pa v tem primeru organ, ki informacije sprejema, teh ne sme uporabiti za odreditev zaporne kazni.

Člen 13

Opustitev in ustavitev postopkov

1. Kadar so organi, pristojni za konkurenco dveh ali več držav članic, sprejeli pritožbo po uradni dolžnosti ali v skladu s členom 81 ali členom 82 Pogodbe ukrepajo proti istemu sporazumu, sklepu združenja ali ravnanju, je dejstvo, da en organ obravnava primer, zadosten razlog za druge, da opustijo svoj postopek ali zavržejo pritožbo. Komisija lahko prav tako zavrže pritožbo z utemeljitvijo, da primer že obravnava organ, pristojen za konkurenco v eni od držav članic.

2. Kadar organ, pristojen za konkurenco, ali Komisija prejme pritožbo proti sporazumu, sklepu združenja ali ravnanju, ki jo je že obravnaval neki drug organ, pristojen za konkurenco, jo zavrže.

Člen 14

Svetovalni odbor

1. Komisija se posvetuje s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje, preden sprejme katero koli odločbo na podlagi členov 7, 8, 9, 10, 23, člena 24(2) in člena 29(1).

2. Za razpravo o posameznih primerih sestavljajo Svetovalni odbor predstavniki organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah. Za zasedanja, na katerih se poleg posameznih primerov obravnavajo še druga vprašanja, je lahko imenovan dodaten predstavnik države članice, ki je pristojen za zadeve v zvezi s konkurenco. Če se neki predstavnik ne more udeležiti sestanka, ga lahko zamenja drug predstavnik.

3. Razprava lahko poteka na zasedanju, ki ga skliče in vodi Komisija, vendar ne prej kakor v 14 dneh po obvestilu o sklicu, ki so mu priloženi predstavitev dejanskega stanja, podatki o najpomembnejših dokumentih in predhodni osnutek odločbe. V zvezi z odločbami v skladu s členom 8 lahko razprava poteka sedem dni po pošiljanju operativnega dela osnutka odločbe. Kadar Komisija pošlje obvestilo o sklicu razprave, ki naj bo v roku, krajšem od zgoraj navedenega, lahko razprava poteka na predlagani dan le, če temu ne nasprotuje nobena od držav članic. Svetovalni odbor da pisno mnenje o predhodnem osnutku odločbe Komisije. Svoje mnenje lahko da tudi, če nekateri člani niso prisotni in niso zastopani. Na zahtevo ene ali več članic je treba utemeljiti stališča, ki so navedena v mnenju.

4. Razprava lahko poteka tudi v obliki pisnega postopka. Vendar pa Komisija na zahtevo katere koli države članice skliče zasedanje. Pri pisnem postopku Komisija določi rok najmanj 14 dni, do katerega morajo države članice dati svoje pripombe, ki se razpošljejo vsem drugim državam članicam. Pri odločbah v skladu s členom 8 se rok 14 dni nadomesti z rokom sedem dni. Kadar Komisija za pisni postopek določi rok, ki je krajši od zgoraj navedenih, se predlagani rok uporabi le, če nobena od držav članic temu ne nasprotuje.

5. Komisija kar najbolj upošteva mnenje Svetovalnega odbora. Odbor obvešča o tem, na kakšen način je bilo njegovo mnenje upoštevano.

6. Kadar svetovalni odbor da pisno mnenje, se to mnenje doda k osnutku odločbe. Če Svetovalni odbor predlaga objavo mnenja, Komisija tako objavo izpelje ob upoštevanju pravnega interesa podjetij pri varstvu njihovih poslovnih tajnosti.

7. Na zahtevo organa, pristojnega za konkurenco v državi članici, Komisija na dnevni red zasedanja Svetovalnega odbora vključi primere, ki jih v skladu s členom 81 ali členom 82 Pogodbe obravnava organ, pristojen za konkurenco v državi članici. Komisija lahko to stori tudi na svojo pobudo. V vsakem primeru Komisija o tem obvesti zadevni organ, pristojen za konkurenco.

Organ, pristojen za konkurenco v državi članici, lahko vloži zahtevo zlasti, kadar Komisija namerava začeti postopke z učinki člena 11(6).

Svetovalni odbor ne daje mnenj o primerih, ki jih obravnavajo organi, pristojni za konkurenco v državah članicah. Svetovalni odbor lahko razpravlja tudi o splošnih vprašanjih zakonodaje Skupnosti o konkurenci.

Člen 15

Sodelovanje z nacionalnimi sodišči

1. V postopkih za uporabo člena 81 in člena 82 Pogodbe lahko sodišča držav članic zaprosijo Komisijo, da jim pošlje informacije, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih glede uporabe pravil konkurence Skupnosti.

2. Države članice Komisiji posredujejo kopije vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč o uporabi člena 81 ali člena 82 Pogodbe. Posredujejo jih takoj, ko je celotna pisna sodba vročena strankam.

3. Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, lahko nacionalnim sodiščem svoje države članice po uradni dolžnosti pisno predložijo pripombe o vprašanjih glede uporabe člena 81 ali člena 82 Pogodbe. Sodiščem svoje države članice lahko dajo svoja mnenja tudi ustno z dovoljenjem zadevnega sodišča. Kadar skladna uporaba člena 81 ali člena 82 Pogodbe tako zahteva, lahko Komisija na lastno pobudo pisno predloži svoje opombe sodiščem držav članic. Svoje pripombe z dovoljenjem zadevnega sodišča lahko da tudi ustno.

Zgolj za pripravo svojih pripomb lahko organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, in Komisija zahtevajo od zadevnega sodišča države članice, da jim pošlje ali zagotovi pošiljanje vseh dokumentov, ki so potrebni za oceno primera.

4. Ta člen ne posega v pooblastila za dajanje pripomb pred sodišči, ki so dodeljena organom, pristojnim za konkurenco v državah članicah, v skladu s pravom države članice.

Člen 16

Enotna uporaba zakonodaje Skupnosti o konkurenci

1. Kadar nacionalna sodišča odločajo o sporazumih, sklepih ali usklajenih ravnanjih v skladu s členom 81 ali členom 82 Pogodbe, ki so že predmet odločbe Komisije, ne morejo sprejeti odločitev, ki so v nasprotju s sprejeto odločbo Komisije. Prav tako se morajo izogibati odločitvam, ki bi nasprotovale odločbi, ki jo namerava sprejeti Komisija v že začetem postopku. Zato lahko nacionalno sodišče oceni, ali je potrebno, da svoje postopke ustavi. Ta obveznost ne posega v pravice in obveznosti iz člena 234 Pogodbe.

2. Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, odločajo o sporazumih, sklepih ali usklajenih ravnanjih v skladu s členom 81 ali členom 82 Pogodbe, ki so že predmet odločbe Komisije, ne morejo sprejeti odločitev, ki so v nasprotju s sprejeto odločbo Komisije.

POGLAVJE V

POOBLASTILO ZA PREISKAVO

Člen 17

Preiskave posameznih panog in posameznih vrst sporazumov

1. Kadar razvoj trgovine med državami članicami, togost cen ali druge okoliščine kažejo na možnost omejevanja ali izkrivljanja konkurence na skupnem trgu, lahko Komisija izvede svojo preiskavo znotraj posamezne panoge ali znotraj posamezne vrste sporazumov v več sektorjih. Med trajanjem te preiskave lahko Komisija od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj zahteva, da ji priskrbijo informacije, ki so potrebne za uveljavljanje člena 81 in člena 82 Pogodbe, in lahko opravi vse preglede, ki so potrebni za ta namen.

Komisija lahko od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj zlasti zahteva, da jo seznanijo z vsemi sporazumi, sklepi in usklajenimi ravnanji.

Komisija lahko objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave v določeni panogi ali v posamezni vrsti sporazumov v različnih sektorjih in prosi zainteresirane stranke za pripombe.

2. Členi 14, 18, 19, 20, 22, 23 in 24 se uporabljajo smiselno.

Člen 18

Zahteve po informacijah

1. Za izpolnjevanje nalog, ki jih nalaga ta uredba, Komisija lahko z enostavnim zahtevkom ali z odločbo zahteva od podjetij in podjetniških združenj, da ji predložijo vse potrebne informacije.

2. Kadar pošilja podjetjem ali podjetniškim združenjem enostavni zahtevek za informacije, Komisija navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti, in sankcije, ki jih predvideva člen 23 za predložitev netočnih ali zavajajočih informacij.

3. Kadar Komisija zahteva predložitev podatkov od podjetij in podjetniških združenj z odločbo, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, in določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Prav tako navede sankcije, ki jih predvideva člen 23, in navede ali naloži sankcije, ki jih predvideva člen 24. Poleg tega navede pravico Sodišča do pritožbe zoper odločbo.

4. Lastniki podjetij ali njihovi predstavniki in pri pravnih osebah družbe ali združenja, ki niso pravne osebe, osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene, da jih zastopajo, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja. V skladu s predpisi pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Ti nosijo polno odgovornost, da so informacije popolne, pravilne in nezavajajoče.

5. Komisija brez odlašanja posreduje kopijo enostavnega zahtevka ali odločbe organu, pristojnemu za konkurenco v državi članici, v kateri je sedež podjetja ali podjetniškega združenja, in organu, pristojnemu za konkurenco v državi članici, katere ozemlje je prizadeto.

6. Na zahtevo Komisije vlade in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije za izvajanje nalog, ki ji jih nalaga ta uredba.

Člen 19

Pooblastilo za razgovore

1. Za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih nalaga ta uredba, lahko Komisija opravi razgovor z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki v razgovor privolijo, zaradi zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave.

2. Kadar se razgovor iz odstavka 1 opravlja v poslovnih prostorih podjetja, Komisija o tem obvesti organ, pristojen za konkurenco v državi članici, na ozemlju katere razgovor poteka. Če organ, pristojen za konkurenco v tej državi članici, tako zahteva, lahko njegovi uradniki pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila Komisija.

Člen 20

Pooblastilo Komisije za pregled

1. Za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih nalaga ta uredba, lahko Komisija izvaja vse potrebne preglede podjetij in podjetniških združenj.

2. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje pregleda, so pooblaščeni, da:

(a) vstopijo v vse prostore, zemljišča in prevozna sredstva podjetij in podjetniških združenj;

(b) pregledajo poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo ne glede na obliko, v kateri je predložena;

(d) zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in dokumentacijo za trajanje in v obsegu, potrebnem za izvedbo pregleda;

(e) zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen pregleda, in njegove odgovore zapišejo v zapisnik.

3. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, ki navaja predmet in namen pregleda in sankcije, ki so predvidene v členu 23, če izročene poslovne knjige ali druga poslovna dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkom 2 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred pregledom pravočasno obvesti o tem organ, pristojen za konkurenco v državi članici, na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

4. Podjetja in podjetniška združenja se morajo podrediti pregledom, ki jih z odločbo odredi Komisija. Odločba podrobno navaja predmet in namen pregleda, določi datum začetka in navede sankcije, ki jih predvidevata člena 23 in 24, ter pravico Sodišča do pritožbe zoper odločbo. Komisija sprejme take odločbe po posvetovanju z organom, pristojnim za konkurenco v državi članici, na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

5. Uradniki, pa tudi tisti, ki jih pooblasti ali imenuje organ, pristojen za konkurenco v državi članici, na ozemlju katere se bo izvedel pregled, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih je Komisija pooblastila. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so navedena v odstavku 2.

6. Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila, ugotovijo, da podjetje nasprotuje pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim zadevna država članica ponudi potrebno sodelovanje in, če je to potrebno, zagotovi tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

7. Če se za sodelovanje, ki ga navaja odstavek 6, po nacionalnih pravilih zahteva odobritev pravosodnega organa, se vloži prošnja za tako odobritev. Prošnja za takšno odobritev se lahko vloži tudi kot previdnostni ukrep.

8. Kadar se zaprosi za odobritev iz odstavka 7, nacionalno sodišče nadzoruje, da je odločba Komisije pristna in da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani glede na predmet pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče Komisijo neposredno ali prek organa, pristojnega za konkurenco v državi članici, prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve členov 81 in 82 Pogodbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalno sodišče ne more dvomiti o potrebnosti pregleda niti ne sme zahtevati zagotovitve informacij, ki so v spisu Komisije. Nadzor zakonitosti odločbe Komisije je pridržan za Sodišče.

Člen 21

Pregled drugih prostorov

1. Če obstaja utemeljen sum, da se poslovne knjige in druga poslovna dokumentacija, ki so povezani s poslovanjem in predmetom pregleda ter so lahko pomembni za dokazovanje resne kršitve določb člena 81 ali člena 82 Pogodbe, hranijo v drugih prostorih, prevoznih sredstvih ali na drugem zemljišču, vključno z domovi vodstva podjetij, članov nadzornega ali upravnega organa, pa tudi drugih sodelavcev zadevnih podjetij in podjetniških združenj, lahko Komisija z določbo odredi, da se opravi pregled v teh prostorih, prevoznih sredstvih ali na tem zemljišču.

2. Odločba navaja predmet in namen pregleda, določa datum začetka in navaja pravico, da zoper odločbo lahko Sodišče vloži pritožbo. Zlasti navaja razloge, ki so Komisijo privedli do zaključka, da obstaja sum v smislu odstavka 1. Komisija sprejme odločbe po posvetovanju z organom, pristojnim za konkurenco v državi članici, na ozemlju katere se bo opravljal pregled.

3. Odločba, ki je izdana v skladu z odstavkom 1, se ne more izvajati brez predhodne odobritve nacionalnega sodišča zadevne države članice. Nacionalno sodišče preverja pristnost odločbe Komisije in nadzoruje, da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani zlasti glede na resnost domnevne kršitve, na pomembnost dokaznega gradiva, ki ga išče, na vpletenost zadevnega podjetja in na upravičeno verjetnost, da se poslovne knjige in poslovna dokumentacija v zvezi s predmetom pregleda hranijo v prostorih, za katere se zahteva dovoljenje. Nacionalno sodišče lahko Komisijo neposredno ali prek organa, pristojnega za konkurenco v državi članici, prosi za podrobno razlago tistih elementov, ki so potrebni za nadzor sorazmernosti predvidenih prisilnih ukrepov.

Vendar pa nacionalno sodišče ne more dvomiti o potrebnosti pregleda niti ne sme zahtevati, da mu zagotovijo informacije, ki so v spisu Komisije. Nadzor zakonitosti odločbe Komisije je pridržan Sodišču.

4. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje pregleda, odrejenega v skladu z odstavkom 1 tega člena, imajo pooblastila, ki so navedena v členu 20(2)(a), (b) in (c). Člen 20(5) in (6) se uporablja smiselno.

Člen 22

Preiskave, ki jih izvajajo organi, pristojni za konkurenco v državah članicah

1. Organ, pristojen za konkurenco v državi članici, lahko na svojem ozemlju opravlja vse preglede ali druge preiskovalne ukrepe na podlagi svojega nacionalnega prava v imenu in za račun organa, pristojnega za konkurenco v drugi državi članici, zato da se ugotovi, ali je šlo za kršitev člena 81 ali člena 82 Pogodbe. Vsaka izmenjava in uporaba zbranih informacij se izvaja v skladu s členom 12.

2. Na zaprosilo Komisije organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, izvajajo preglede, za katere Komisija meni, da so potrebni na podlagi člena 20(1), ali jih je odredila z odločbo v skladu s členom 20(4). Uradniki organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, ki so odgovorni za vodenje teh pregledov, pa tudi tistih, ki so jih dovolili ali odredili sami, svoja pooblastila izvajajo v skladu s svojimi nacionalnimi predpisi.

Če tako zahteva Komisija ali organ, pristojen za konkurenco v državi članici, na ozemlju katere se bo izvajal pregled, lahko uradniki in druge spremljajoče osebe, ki jih je pooblastila Komisija, pomagajo uradnikom zadevnega organa.

POGLAVJE VI

SANKCIJE

Člen 23

Globe

1. Komisija lahko podjetjem in podjetniškem združenjem z odločbo določi globe, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar naklepno ali iz malomarnosti:

(a) na zahtevo v skladu s členom 17 ali členom 18(2) predložijo napačne ali zavajajoče podatke;

(b) v odgovoru na zahtevo, postavljeno z odločbo v skladu s členom 17 ali členom 18(3), predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali teh podatkov ne predložijo v zahtevanem roku;

(c) pri pregledih po členu 20 predložijo nepopolne poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo ali ne dopuščajo pregledov po členu 20(4);

(d) v odgovoru na vprašanje, postavljeno po členu 20(2)(e),

- dajo napačen ali zavajajoč odgovor,

- v roku, ki ga določi Komisija, ne popravijo nepopolnega ali zavajajočega odgovora člana svojega osebja, ali

- ne dajo ali nočejo dati popolnega odgovora o dejstvih, ki se nanašajo na predmet in namen pregleda, ki je bil odrejen z odločbo, sprejeto v skladu s členom 20(4);

(e) prelomijo pečate, ki so jih v skladu s členom 20(2) namestili uradniki ali druge spremljevalne osebe, ki jih je pooblastila Komisija.

2. Komisija lahko podjetjem in podjetniškim združenjem z odločbo naloži globe, kadar naklepno ali iz malomarnosti:

(a) kršijo člen 81 ali člen 82 Pogodbe; ali

(b) nasprotujejo odločbi, ki odreja začasne ukrepe v skladu s členom 8; ali

Za vsako podjetje ali podjetniško združenje, udeleženo pri kršitvi, globa ne presega 10 % njegovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu.

Kadar se kršitev združenja nanaša na dejavnost njegovih članic, globa ne presega 10 % vsote skupnega prometa vsake posamezne članice na trgu, ki ga je kršitev združenja prizadela.

3. Pri določanju višine globe se upošteva teža, pa tudi trajanje kršitve.

4. Kadar je podjetniškemu združenju naložena globa ob upoštevanju prometa njegovega člana in podjetniško združenje samo ni plačilno sposobno, je njegova dolžnost, da od svojih članov zahteva prispevek za kritje višine globe.

Kadar ti prispevki članic združenju niso nakazani v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija zahteva plačilo globe neposredno od katerega koli člana združenja, katerega predstavniki so bili člani zadevnih organov odločanja tega združenja.

Potem ko je Komisija zahtevala plačilo v skladu z drugim pododstavkom, ko je treba zagotoviti polno plačilo globe, lahko Komisija zahteva plačilo dolgovanega zneska od katerega koli izmed članov združenja, ki so bili dejavni na trgu, kjer se je kršitev zgodila.

Vendar pa Komisija plačila v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom ne zahteva od podjetij, ki dokažejo, da niso izvajala kršitve, za katero se je odločilo združenje, in bodisi niso vedela za njen obstoj ali pa so izkazala odklonilno stališče do nje, preden je Komisija začela raziskovati primer.

Finančna obveznost vsakega podjetja v zvezi s plačilom globe ne presega 10 % njegovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu.

5. Odločbe, izdane v skladu z odstavkoma 1 in 2, nimajo kazenskopravne narave.

Člen 24

Periodične denarne kazni

1. Komisija lahko z odločbo naloži podjetjem ali podjetniškim združenjem periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu na dan in so izračunane od dneva, določenega z odločbo, zato da jih prisilijo k:

(a) odpravi kršitve člena 81 ali člena 82 Pogodbe glede na odločbo, ki je bila sprejeta v skladu s členom 7;

(b) upoštevanju odločbe, ki odreja začasne ukrepe, sprejete v skladu s členom 8;

(d) predložitvi popolnih in točnih informacij, ki jih zahteva odločba, sprejeta v skladu s členom 17 ali členom 18(3);

(e) podreditvi pregledu, ki ga odreja odločba, sprejeta v skladu s členom 20(4).

2. Kadar so podjetja ali podjetniška združenja zadostila obveznosti, katere izpolnitev naj bi uveljavila periodična denarna kazen, lahko Komisija določi dokončni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od tistega v prvotni odločbi. Ustrezno se uporablja člen 23(4).

POGLAVJE VII

ZASTARANJE

Člen 25

Zastaralni roki za izrek sankcij

1. Pristojnosti Komisije po členih 23 in 24 zastarajo:

(a) tri leta pri kršitvi določb, ki zadevajo zahteve po informacijah ali izvedbo pregledov;

(b) pet let pri vseh drugih kršitvah.

2. Zastaranje začne teči na dan, ko je bila kršitev storjena. Vendar pa pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah zastaranje začne teči na dan, ko kršitev preneha.

3. Vse dejavnosti, ki jih zaradi preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo izvaja Komisija ali organ, pristojen za konkurenco v državi članici, pretrgajo zastaranje za nalaganje globe ali periodičnih denarnih kazni. Zastaranje se pretrga z dnem, ko je o dejanju uradno obveščeno vsaj eno podjetje ali podjetniško združenje, ki je sodelovalo pri kršitvi. Dejanja, ki pretrgajo zastaranje, so zlasti naslednja:

(a) pisne zahteve Komisije ali organa, pristojnega za konkurenco v državi članici, za informacije;

(b) pisna dovoljenja za izvajanje pregledov, ki jih Komisija ali organ, pristojen za konkurenco v državi članici, izda svojim uradnikom;

(d) uradno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah s strani Komisije ali organa, pristojnega za konkurenco v državi članici.

4. Pretrganje velja za vsa podjetja ali podjetniška združenja, ki so udeležena pri kršitvi.

5. Po vsakem pretrganju začne zastaranje znova teči. Vendar pa zastaranje preteče najpozneje na dan, ko je obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, minilo in Komisija ni naložila globe ali periodične denarne kazni. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok pretrgan v skladu z odstavkom 6.

6. Zastaralni rok (za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni) se pretrga za toliko časa, dokler je odločba Komisije predmet postopkov, ki tečejo na Sodišču.

Člen 26

Zastaranje izvršljivosti

1. Pooblastilo Komisije o izvršljivosti odločb o uporabi členov 23 in 24 zastara v petih letih.

2. Zastaranje začne teči na dan, ko odločba postane pravnomočna.

3. Zastaranje izvršljivosti se pretrga:

(a) z uradnim obvestilom o odločbi, ki spreminja prvotni znesek globe ali periodične denarne kazni ali zavrača prošnjo za spremembo;

(b) z vsakim dejanjem Komisije ali države članice na zahtevo Komisije, katerega namen je izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.

4. Po vsakem pretrganju zastaranje začne teči znova.

5. Zastaranje izvršljivosti se prekine za toliko časa, za kolikor:

(a) je dovoljen čas za plačilo;

(b) je prekinjena izvršitev plačila v skladu z odločbo Sodišča.

POGLAVJE VIII

ZASLIŠANJA IN POSLOVNA SKRIVNOST

Člen 27

Zaslišanje strank, pritožnikov in drugih

1. Pred izdajo odločb po členih 7, 8, 23 ali členu 24(2) Komisija podjetjem ali podjetniškim združenjem, podrejenim postopkom, ki jih vodi Komisija, da priložnost za zaslišanje v zvezi z zadevami, proti katerim Komisija ugovarja. Odločbe Komisije temeljijo samo na ugovorih, h katerim so zadevne stranke imele priložnost dati pojasnila. Pritožniki so v tesni povezavi s postopki.

2. Pravica do obrambe strank se v postopkih v celoti spoštuje. Strankam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis Komisije, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne informacije in interno dokumentacijo Komisije ali organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah. Zlasti se pravica do vpogleda ne razširi na korespondenco med Komisijo in organi, pristojnimi za konkurenco v državah članicah, ali med njimi, vključno z dokumenti, ki so sestavljeni v skladu s členoma 11 in 14. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

3. Če Komisija meni, da je potrebno, lahko zasliši tudi druge fizične ali pravne osebe. Zahtevam takšnih oseb za zaslišanje se ugodi, kadar te izkažejo zadosten interes. Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, lahko Komisijo zaprosijo, da zasliši druge fizične ali pravne osebe.

4. Kadar Komisija namerava izdati odločbo v skladu s členom 9 ali členom 10, objavi kratek povzetek primera in glavno vsebino zavez ali predlaganega poteka dejanj. Zainteresirane tretje stranke lahko dajo svoje pripombe v roku, ki ga določi Komisija v svoji objavi in ki ne sme biti krajši od enega meseca. Objava upošteva pravni interes podjetij za varovanje poslovnih skrivnosti.

Člen 28

Poslovna skrivnost

1. Brez poseganja v člena 12 in 15 se informacije, ki so zbrane v skladu s členi 17 do 22, uporabljajo samo za namen, za katerega so bile pridobljene.

2. Brez poseganja v izmenjavo in uporabo informacij, predvidenih v členih 11, 12, 14, 15 in 27, Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, pa tudi uradniki in javni uslužbenci drugih organov držav članic ne razkrivajo informacij, ki jih pridobivajo ali izmenjujejo med seboj v skladu s to uredbo, in informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Ta obveznost velja tudi za vse predstavnike in izvedence držav članic, ki se udeležujejo zasedanj Svetovalnega odbora v skladu s členom 14.

POGLAVJE IX

PRAVILA O IZJEMAH

Člen 29

Odvzem v posameznih primerih

1. Kadar Komisija na podlagi uredbe Sveta, npr. uredb 19/65/EGS, (EGS) št. 2821/71, (EGS) št. 3976/87, (EGS) št. 1534/91 ali (EGS) št. 479/92 za uporabo člena 81(3) Pogodbe, razglasi, da se člen 81(1) Pogodbe ne uporablja za nekatere vrste sporazumov, sklepov podjetniških združenj ali usklajenih ravnanj, lahko po uradni dolžnosti ali na pritožbo odvzame ugodnost take uredbe o izjemah, če ugotovi, da ima v posameznih primerih neki sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje, za katero se uredba o izjemah uporablja, nekatere učinke, ki so nezdružljivi s členom 81(3) Pogodbe.

2. Kadar imajo v posameznem primeru sporazumi, sklepi podjetniških združenj ali usklajena ravnanja, za katera se uporablja uredba Komisije iz odstavka 1, učinke, ki niso združljivi s členom 81(3) Pogodbe, na ozemlju države članice ali delu tega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga, lahko organ, pristojen za konkurenco te države članice, umakne ugodnost zadevne uredbe za to ozemlje.

POGLAVJE X

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 30

Objava odločb

1. Komisija objavi odločbe, ki jih sprejme v skladu s členi 7 do 10, 23 in 24.

2. Objava odločb navaja imena strank in glavno vsebino odločbe, vključno z vsemi naloženimi sankcijami. Pri tem upošteva pravni interes podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti.

Člen 31

Nadzor Sodišča

S pritožbo zoper odločbo, s katero je Komisija določila globo ali periodično denarno kazen, ima Sodišče neomejeno pristojnost do pregleda odločbe. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zniža ali zviša.

Člen 32

Izjeme s področja uporabe

Ta uredba se ne uporablja za:

(a) mednarodne prevoze z ladjami v prosti plovbi, kakor so opredeljeni v členu 1(3)(a) Uredbe (EGS) št. 4056/86;

(b) pomorske prevoze, ki potekajo izključno med pristanišči ene in iste države članice, kakor predvideva člen 1(2) Uredbe (EGS) št. 4056/86;

Člen 33

Izdaja izvedbenih določb

1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje predpisov za izvajanje te uredbe. Ukrepi se lahko med drugim nanašajo na:

(a) obliko, vsebino in druge podrobnosti pritožb, ki so vložene v skladu s členom 7 in zoper postopek za zavrnitev pritožb;

(b) praktične rešitve izmenjave informacij in posvetovanj, predvidenih v členu 11;

2. Pred sprejemanjem katerih koli ukrepov v skladu z odstavkom 1 Komisija objavi njihove osnutke in povabi vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe v roku, ki ga določi in ni krajši od enega meseca. Pred objavo osnutka ukrepa in pred njegovim sprejetjem se Komisija posvetuje s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje.

POGLAVJE XI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE TER SPREMEMBE

Člen 34

Prehodne določbe

1. Prošnje, naslovljene na Komisijo na podlagi člena 2 Uredbe št. 17, prijave, vložene na podlagi členov 4 in 5 navedene uredbe, ter ustrezne prošnje in prijave na podlagi uredb (EGS) št. 1017/68, (EGS) št. 4056/86 in (EGS) št. 3975/87 prenehajo veljati z začetkom uporabe te uredbe.

2. Postopkovni ukrepi, sprejeti na podlagi Uredbe št. 17 ter uredb (EGS) št. 1017/68, (EGS) št. 4056/86 in (EGS) št. 3975/87 z uporabo te uredbe še ostanejo v veljavi.

Člen 35

Določitev organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah

1. Države članice določijo organ ali organe, pristojne za konkurenco, ki so odgovorni za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe tako, da učinkovito izpolnjujejo določbe te uredbe. Ukrepi, ki so potrebni za pooblastilo teh organov za uporabo teh členov, se sprejmejo pred 1. majem 2004. Imenovani organi so lahko tudi sodišča.

2. Kadar je izvajanje zakonodaje Skupnosti o konkurenci zaupano nacionalnim upravnim ali pravosodnim organom, lahko države članice dodelijo različna pooblastila in naloge tem različnim nacionalnim upravnim ali pravosodnim organom.

3. Učinki člena 11(6) se uporabljajo za organe, ki jih določijo države članice, vključno s sodišči, ki izvajajo naloge v zvezi s pripravo in sprejemanjem odločb, kakršne so predvidene v členu 5. Učinki člena 11(6) se ne razširijo na sodišča, če ta delujejo kot pritožbena sodišča v zvezi z vrstami odločb, ki jih predvideva člen 5.

4. Ne glede na odstavek 3 v državah članicah, kjer za sprejemanje nekaterih vrst odločb iz člena 5 organi sprožijo postopek pred pravosodnim organom, ki je ločen in ne spada k organom kazenskega pregona, in če so pogoji iz tega odstavka izpolnjeni, so učinki člena 11(6) omejeni na organ, ki primer obravnava in ta svoj zahtevek pred pravosodnim organom umakne, če Komisija začne postopke, in ta umik pomeni dokončen zaključek nacionalnih postopkov.

Člen 36

Sprememba Uredbe (EGS) št. 1017/68

Uredba (EGS) št. 1017/68 se spremeni:

1. člen 2 se razveljavi;

2. v členu 3(1) se besedilo "Prepoved iz člena 2" nadomesti z besedilom "Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe";

3. člen 4 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se besedilo "Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja iz člena 2" nadomesti z besedilom "Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja v skladu s členom 81(1) Pogodbe";

(b) odstavek 2 se nadomesti:

"2. Če ima izvajanje sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, ki ga ureja odstavek 1, v določenem primeru učinke, ki niso združljivi z zahtevami iz člena 81(3) Pogodbe, se lahko od podjetij ali podjetniških združenj zahteva, da take učinke ustavijo."

4. členi od 5 do 29 se razveljavijo razen člena 13(3), ki se še naprej uporablja za odločbe, sprejete v skladu s členom 5 Uredbe (EGS) št. 1017/68, pred datumom uporabe te uredbe do datuma izteka veljavnosti teh odločb;

5. v členu 30 se črtajo odstavki 2, 3 in 4.

Člen 37

Sprememba Uredbe (EGS) št. 2988/74

V Uredbo (EGS) št. 2988/74 se vstavi člen:

"Člen 7a

Izjema

Ta uredba se ne uporablja za ukrepe, sprejete na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe [16]

Člen 38

Sprememba Uredbe (EGS) št. 4056/86

Uredba (EGS) št. 4056/86 se spremeni:

1. Člen 7 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z:

"1. Kršitev obveznosti

Kadar zadevne osebe kršijo obveznost, ki se v skladu s členom 5 navezuje na izjemo, predpisano v členu 3, lahko Komisija zato, da odpravi tako kršitev, in pod pogoji, predpisanimi v Uredbi Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe [17], izda odločbo, ki jim bodisi prepove izvajanje, ali pa zahteva, da izvedejo nekatera posebna dejanja, ali odvzame ugodnost skupinske izjeme, ki so jo uživali."

(b) Odstavek 2 se spremeni:

(i) V točki (a) se besedilo "pod pogoji iz oddelka II" nadomesti z besedilom "pod pogoji, predpisanimi v Uredbi (ES) št. 1/2003";

(ii) drugi stavek drugega pododstavka točke (c)(i) se nadomesti z:

"Hkrati se v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 odloči, ali sprejme zaveze, ki jih ponudijo zadevna podjetja, zato da med drugim pridobi dostop do trga z nekonferenčnimi linijami."

2. Člen 8 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se črta.

(b) V odstavku 2 se besedilo "skladno s členom 10" nadomesti z besedilom "v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2003".

3. Člen 9 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se besedilo "Svetovalni odbor, naveden v členu 15" nadomesti z besedilom "Svetovalni odbor iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1/2003".

(b) V odstavku 2 se besedilo "Svetovalni odbor, naveden v členu 15" nadomesti z besedilom "Svetovalni odbor iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1/2003".

4. Členi od 10 do 25 se razveljavijo razen člena 13(3), ki se še naprej uporablja za odločbe, izdane v skladu s členom 81(3) Pogodbe, pred datumom uporabe te uredbe do prenehanja veljavnosti teh odločb.

5. V členu 26 se črta besedilo "oblika, vsebina in druge podrobnosti pritožb po členu 10, prošnje po členu 12 in zaslišanja, ki jih predvideva člen 23(1) in (2)".

Člen 39

Sprememba Uredbe (EGS) št. 3975/87

Členi od 3 do 19 Uredbe (EGS) št. 3975/87 se razveljavijo razen člena 6(3), ki se še naprej uporablja za odločbe, izdane v skladu s členom 81(3) Pogodbe, pred datumom uporabe te uredbe do datuma izteka veljavnosti teh odločb.

Člen 40

Sprememba uredb št. 19/65/EGS, (EGS) št. 2821/71 in (EGS) št. 1534/91

Člen 7 Uredbe št. 19/65/EGS, člen 7 Uredbe (EGS) št. 2821/71 in člen 7 Uredbe (EGS) št. 1534/91 se razveljavijo.

Člen 41

Sprememba Uredbe (EGS) št. 3976/87

Uredba (EGS) št. 3976/87 se spremeni:

1. Člen 6 se nadomesti z:

"Člen 6

Komisija se posvetuje s Svetovalnim odborom iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe v [18], preden objavi osnutek uredbe in preden sprejme uredbo."

2. Člen 7 se razveljavi.

Člen 42

Sprememba Uredbe (EGS) št. 479/92

Uredba (EGS) št. 479/92 se spremeni:

1. Člen 5 se nadomesti z:

"Člen 5

Pred objavo osnutka uredbe in pred sprejetjem uredbe se Komisija posvetuje s Svetovalnim odborom iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe [19]

2. Člen 6 se razveljavi.

Člen 43

Razveljavitev uredb št. 17 in št. 141

1. Uredba št. 17 se razveljavi razen člena 8(3), ki se še naprej uporablja za odločbe, sprejete v skladu s členom 81(3) Pogodbe, pred datumom uporabe te uredbe do datuma izteka veljavnosti teh odločb.

2. Uredba št. 141 se razveljavi.

3. Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 44

Poročilo o uporabi obstoječe uredbe

Pet let od začetka uporabe te uredbe Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju te uredbe, zlasti o uporabi člena 11(6) in člena 17.

Na osnovi tega poročila Komisija oceni, ali je primerno predlagati Svetu ponovni pregled te uredbe.

Člen 45

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. maja 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2002

Za Svet

Predsednik

M. Fischer Boel

[1] UL C 365 E, 19.12.2000, str. 284.

[2] UL C 72 E, 21.3.2002, str. 305.

[3] UL C 155, 29.5.2001, str. 73.

[4] Naslov Uredbe št. 17 je bil prilagojen, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe ES, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člena 85 in 86 Pogodbe.

[5] UL 13, 21.2.1962, str. 204/62. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1216/1999 (UL L 148, 15.6.1999, str. 5).

[6] Uredba Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 81(3) (naslovi uredb so bili prilagojeni, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe ES, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člen 85(3) Pogodbe) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj (UL 36, 6.3.1965, str. 533). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1215/19999 (UL L 148, 15.6.1999, str. 1).

[7] Uredba Sveta (EGS) št. 2821/71 z dne 20. decembra 1971 o uporabi člena 81(3) (naslovi uredb so bili prilagojeni, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe ES, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člen 85(3) Pogodbe) Pogodbe za skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj (UL L 285, 29.12.1971, str. 46). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[8] Uredba Sveta (EGS) št. 3976/87 z dne 14. decembra 1987 o uporabi člena 81(3) (naslovi uredb so bili prilagojeni, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe ES, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člen 85(3) Pogodbe) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (UL L 374, 31.12.1987, str. 9). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[9] Uredba Sveta (EGS) št. 1534/91 z dne 31. maja 1991 o uporabi člena 81(3) (naslovi uredb so bili prilagojeni, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe ES, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člen 85(3) Pogodbe) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj v sektorju zavarovalništva (UL L 143, 7.6.1991, str. 1).

[10] Uredba Sveta (EGS) št. 479/92 z dne 25. februarja 1992 o uporabi člena 81(3) (naslovi uredb so bili prilagojeni, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe ES, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člen 85(3) Pogodbe) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v linijskem prevozu po morju (Konzorcij) (UL L 55, 29.2.1992, str. 3). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[11] Uredba Sveta (EGS) št. 2988/74 z dne 26. novembra 1974 o rokih zastaranja v postopkih in o izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence Evropske gospodarske skupnosti (UL L 319, 29.11.1974, str. 1).

[12] UL 124, 28.11.1962, str. 2751/62, Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 1002/67/EGS (UL 306, 16.12.1967, str. 1).

[13] Uredba Sveta (EGS) št. 1017/68 z dne 19. julija 1968 o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh (UL L 175, 23.7.1968, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[14] Uredba Sveta (EGS) št. 4056/86 z dne 22. decembra 1986 o podrobnih pravilih za uporabo členov 81 in 82 (naslov Uredbe je bil prilagojen, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe ES, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotni sklic se je nanašal na člena 85 in 86 Pogodbe) Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom (UL L 378, 31.12.1986, str. 4). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[15] Uredba Sveta (EGS) št. 3975/87 z dne 14. decembra 1987 o postopku za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prevoza (UL L 374, 31.12.1987, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2410/92 (UL L 240, 24,.8.1992, str. 18).

[16] UL L 1, 4.1.2003, str. 1."

[17] UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

[18] UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

[19] UL L 1, 4.1.2003, str. 1.".

--------------------------------------------------

32003R0001